Glasnik SED 24 (1984) 3	75
na Ptuju. Vse leto je aktivno sodeloval na sestankih omenjenih ustanov.
Organiziral in izvedel je tri terenske prakse;
1.	Konec junija in prvo polovico julija je raziskoval tradicionalne oprti v ptujski občini s skupino srednješolcev v okviru "Kluba mladih raziskovalcev" v Dornavi z Zmda Slovenske gorice '84.
2.	Drugo polovico julija je bil mentor etnološki skupini "Mladinskega raziskovalnega tabora Makole '84", ki je raziskovala viničarstvo na območju KS Makole. Rezultati dela bodo v kratkem izšli v posebni publikaciji Gibanja Znanost mladini,
3.	V avgustu je nadaljeval z raziskavo tradicionalnih obrti in načina življenja obrtnikov v ptujski občini S skupino študentov etnologije. Izhodišče pa je bila Dornava.
Rezultati dela skupine srednješolcev — "Kluba mladih raziskovalcev" — so bili objavljeni v posebni publikaciji "Mladi raziskovalci na delovni akciji", ki jo je uredil kustos. Ob Izidu so pod njegovim vodstvom v okviru serije predavanj Zgodovinskega društva Ptuj srednješolci predstavili svoje delo ob diapozitivih v SŠC.
Dobljeni podatki iz obeh terenskih praks Dornava 84 pa so bili objavljeni v vodniku k razstavi "Kje so tradicionalne obrti".
Vse leto je raziskoval In pripravljal razstavo "Kje so tradicionalne obrti", ki je bila odprta 21. decembra 1984 'n bo odprta še ves januar.
21. decembra 1984 je dal odpoved na delovno mesto kustosa etnologa v Pokrajinskem muzeju Ptuj,
Na etnološkem oddelku pmp je problematičnih več vPrašanj. Naštel bom nekatere. Žgoče je prostorsko vprašanje; tako razstavni prostor kakor depoji so javnosti nedostopni, dokler ne bo sanirana žitnlca, ki je temu namenjena, in dokler ne bo uresničen idejni načrt bodoče etnološke zbirke. Glede na Izredno etnološko bogastvo v Ptujski in ormoški občini, ki ju pokriva Pokrajinski muzej ^tuj, bi bilo nujno potrebno priskrbeti potrebna finančna sredstva za zaposlitev Se enega kustosa etnologa in jima 3 Polnim razumevanjem omogočiti raziskovanje socialnih 'h poklicnih skupin ljudi na teh območjih. Razvoj raziskovalne In razstavne dejavnosti mora potekati po konceptu, ki je bil zamišljen v idejnem načrtu, saj bo le tako zagotovljeno sistematično delo In s tem tudi ustrezna znanstvena, pedagoška, didaktična raven. Ko govorimo a izhodiščih razvoja ne moremo prezreti tehnične opremljenosti oddelka. Cas gre naprej, tehnologija se ^Hvija z izredno naglico. Oddelek bi za resno delo potreboval sodobno avdiovizualno tehniko; magnetofon, fotoaparat, dlaprojektor, vldeokamero in opremo, za sprotno Urejanje in shranjevanje vseh podatkov in dokumentacije Pa prav gotovo tudi mikroračunalnik. Ne moremo tudi m'rno službenega vozila, ki pa bi ga potreboval muzej v
celoti.
Morda se zdijo potrebe velike, vendar ne moremo večno pristajati na polovičarske odločitve.
RALFCEPLAK
BIBLIOGRAFIJA
Bibliografija nalog študentov oddelka za etnologijo FF v ietu 1984 (z dopolnitvami za 1983)
Okrajšave: S1 — seminarska naloga v 2. letniku S2 — seminarska naloga v 3, letniku D — diplomska naloga ilustr. — ilustracije med besedilom prti, — priloženo slikovno, kartografsko, statistično ali drugo gradivo Vse naloge so v tipkopisu.
1.1.	MATERIALNA KULTURA 1.1.12. Rokodelstvo In obrt
Povlrk Tea: Albanci — slaščičarji v Ljubljani. —
24	str., 3 str. pril. — S2 <1984)
Zaveršnlk Jasna: Dosedanje ugotovitve in pregled pohorskih glažut. — 26 str. : Ilustr, — S1 (1984) 1.1.16. Prehrana
Ferle Mojca In Klemene Alenka: Prehrana v gorenjskih partizanskih enotah med NOB, — 79 str. : ilustr., pril, — SI (1983) 1.1.19. Trgovina
Kebe Melita: Tihotapstvo na Notranjskem med obema vojnama, — 30 str., pril. — SI (1983)
1.2.	SOCIALNA KULTURA
1.2.2. Družinsko-sorodstvene zveze
Vodopivec Alenka: Način življenja študentskih družin v Študentskem naselju : I. de! : Vpliv gmotne kulture na način življenja študentskih družin. - 34 str., pril. - S1 (1984) 1.2.7. Medkrajevni in interetnični odnosi; manjšine, zdomstvo, izseljenstvo
Sallam Jasslm: Arabski študenti v Ljubljani. —
25	str., pril. — SI (1984) 1.2.9. Vrednote in moralne norme
Zagajšek Irena: Vrednote in norme študentov geografije v primerjavi s filozofi. — 64 str. : Ilustr., pril. - S2 (1983)
1.2.14.	Generacijske skupnosti
Lamovšek Barbara in Lampreht Cvetka: "Vsi smo srednješolci" : vprašanje razlik med srednješolci v Ljubljani (nadaljevanje semin. naloge 1). — 78 str., pril. — S2 (1984)
1.2.15.	Namenske skupnosti
Franc Sožena: Način življenja abstinentov v klubu zdravljenih alkoholikov Center — Celje. — 30 str. - SI (1983) 1.2.19. Rojstvo, poroka, smrt
Hlrnftk Josef: Pogrebne šege v Porabju. — 29 str., pril. — S1 (1983)
1.3.	DUHOVNA KULTURA 1.3.2. Verovanje
Jager Alenka: Verska zavest med gimnazijci v Celju. — 18 str. — SI (1983) Sumi Irena: Krščanska verska skupnost Jehovinlh prit v Ljubljani — 62 str., 2 mapi prilog — S2
(1983)
1.3.6. Likovno obzorje, likovna umetnost
Jeras Tanja: Grafiti v Ljubljani. — 61 str. : ilustr,, pril. — S1 (1984)
1.4.	ETNOLOŠKE OBRAVNAVE KRAJEVNIH IN REGIONALNIH SKUPNOSTI
Rus Sonja: Ravne na Koroškem. — 32 str. — S2
(1984)
Glasnik SED 24 (1984) 3
76
Stumberger Sabina: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja — 20 stoletje : KS Šmartno pri Slovenj Gradcu, — 49 str 15 pri! fot. — 51 (1984)
Vinki Darko: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja — 20 stoletje : občina Ravne na Koroškem. — 24 str.. 9 pril. fot. — S1 (1984)
1.5. ETNOLOŠKE OBRAVNAVE POKLICNIH IN SOCIALNIH SKUPNOSTI
Pavlin Andrejka: Etnološki prikaz načina življenja In kulture mirensklh čevljarjev od začetka razvoja obrti (okoli leta 1850) do danes. — 73 str pril - D (1984)
2,6.2. Raziskovalci, zbiratelji, ljubitelji; biografije, obletnice, ...
Cobal Nadja: Življenje Matije Zaaravca. — 34 Str,, pril. — Si (1984)
Naloge, oddane v prvi polovici leta 1984, so uvrščene že v bibliografijo za leto 1983, objavljeno v prejšnji številki Glasnika SED.
INGRID SLAVEC
KRONIKA
od 1. julija do 31. decembra 1984
Od 5. do 15. julija je bil Julijan Strajnar v Kovačevi na Češkoslovaškem, kjer se je udeležil terenskega dela in mednarodnega seminarja o ljudskih glasbilih.
11. in 12. septembra je potekal prvi del seminarja o etnološkem filmu, ki ga je vodil Naško Križnar iz Avdlovi-zualnega laboratorija pri ZRC SAZU in pripravil skupaj s SED. Teoretičnega in praktičnega dela seminarja, ki se je nadaljeval 30. oktobra, se je udeležilo 16 etnologov, med njimi 3 študentje. {Glej prispevek N. Križnarja)
14.	septembra so v Pokrajinskem muzeju Maribor v sodelovanju z Istorljskim muzejem Iz Beograda pripravili razstavo Srbsko srednjeveško orožje.
15.	septembra je bila na gradu Goričane ob 50-letnicl pokrajinske partijske konference v Goričanah otvoritev novo postavljenih stalnih zbirk iz Indonezije in Mehike in občasnih razstav: Keramika zahodne Afrike in Darovi predsedstva SFRJ.
26.	septembra je imel Janez Bogataj v Odprti univerzi Marksističnega centra Univerze v Mariboru predavanje Kakšna dediščina je gibanica? (O etnološkem pojmovanju kulture in kulturne deidiščine ter o pogledih na uporabnost spoznanj v vsakdanjem Življenju). Predavanje je spremljal prikaz barvnih diapozitivov,
27.	septembra je bi! na Filozofski fakulteti sestanek o preučevanju etnološke podobe slovenskega zamejstva. Srečanja In pogovora o dosedanjih raziskavah In bodočih načrtih so se poleg etnologov Iz Ljubljane iz zamejstva udeležili Lučka Abram iz Trsta. Marija Kozar-Mukič, Katarina in Joszef Hlrnfik iz Porabja, ¡2 Avstrije pa dr. Pavle Zablatnik, Avguštin Malle, Herta Lausegger In Berti Logar. Iz njihovih poročil in mnenj je mogoče razbrati, da so, z izjemo Porabja, razmeroma skromni etnološki prispevki in nesistematično raziskovanje nasledek pomanjkanja oz. kar odsotnosti poklicnih etnologov, ki bi se lahko načrtno vključili v nalogo Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja oz. v raziskovalni projekt Način življenja Slovencev v 20. stoletju.
27. in 28. septembra je bilo v Sežani posvetovanje Zaton kraške arhitekture. Pripravilo ga je Slovensko konservatorsko društvo; udeležilo se ga je tudi nekaj etnologov.
30. septembra je bila na gradu Goričane predstava indonezijskega gledališča senčnih lutk In projekcija filmov o Indoneziji.
Igor Cvetko in Julijan Strajnar sta se 30. septembra in 1. oktobra z referatoma udeležila sestanka etnomuzi-kologov v Radovišu.
Od 2. do 5. oktobra je bil v Radovišu 31. kongres Zveze društev folkloristov Jugoslavije. Igor Cvetko, Julijan Strajnar in Marko Terseglav so se ga aktivno udeležili. (Glej prispevek M. Terseglava)
5. in 6. oktobra je Tone Cevc predaval na posvetovanju za koroške zbiralce ljudskega blaga v Tinjah.
8.	oktobra je Julijan Strajnar sodeloval na posvetO' vanju o narodnozabavni glasbi v Ptuju.
9.	oktobra je imel Naško Križnar v okviru muzejskih večerov v Idriji predavanje Ljudska kultura zahodne Slovenije v etnoloških filmih s projekcijo filmov.
10.	oktobra je v mariborski Odprti Univerzi Damjan Ovsec govoril o družabnosti v mestnem tkivu, o pomenu mestnega prostora in pripadajočem načinu življenja v preteklosti in sedanjosti.
10. oktobra je na Oddelku za etnologijo FF diplomira' Marko Meglič.
10. oktobra so v Etnološkem oddelku Pokrajinskega muzeja Koper odprli razstavo bačuk Erminija Majkusa. 12. oktobra je bil v Portorožu posvet Sečoveljske solin6 — sedanjost in prihodnost. Ob predstavitvi urbanističnih