Posamezna Stevillia S din K&lftQV£iŠi eOgOGKI ; Ponziana : Spartak 3:2 (1:2) Partizan : Hajduk 2:0 (1:0) Naša krila: Rabotnički 4:0 (3:0) Leto §'0. IZDAJA HZKULTUKHA ZVEZA SiSVENfJE Štev. 22 MESEC>ANAaoCNJNA 12 DI^» t Z II A J A V3AK PONEDELJEK Študentske igre v Zagreba so poko^csie lepe uspehe .Jekateri prcMemt Uiidske telovadne orgaaizaeiie44 Prinašamo referat tov. ministra Zorana Poliča, predsednika FZS na Ustanovni skupščini Telovadne zveze Slovenije »Nekateri problemi ljudske telovadne organizacijo«. Za razvoj Dzkulturnega življenja v zadnjih treh letih po osvoboditvi je značilno predvsem iskanje zadovoljivih organizacijskih in tehničnih oblik dela. Tako stanje v organizaciji je preprečevalo večji razmah, večji obseg dela in onemogočale, da bi takoj v samem začetku izpolnili osnovni princip, ki je bil postavljen za organiziranje fizkulturnega življenja, princip množičnosti tu vse- strar.osti telesne vzgoje. Izkušnje, ki smo j'h pridobili v triletnem delu, napake, ki smo jih ugotavljali in uspehi, ki smo jih dosegali, so nam nakazali potrebo po nadaljnjih organizacijskih ukrepih, ki bodo končno omogočili iz.po!nje-vanje osnovnih .nalog fizkulture. S polnim zaupanjem v uspeh lahko ugotavljamo, da bedo sklepi zadnjega kongresa Fisaja, predvsem sklep o ustanovitvi nove organizacije za splošno telesno vzgojo in sklep o formiranju samostojnih športnih zvez pravi mejniki v razvoju fizkulturnega življenja. Pričenja se razdobje novega poleta, novih uspehov, pričenja se razdobje, ko bo naglo po-rastia kvantiteta in kvaliteta fizkultur-nega dela. O novih smernicah dela in o novih organizacijskih oblikah bo treba, zaradi potrebne jasnosti, še posebej govoriti in to prav podrobno. Moj namen je, da se na kratko dotaknem treh problemov, ki ee v zvezi z novo situacijo postavljajo pred nas. I. Spregovoriti hočem o odnosu našega novega fizkulturnega življenja starih predvojnih organizacijskih oblik. II. Nanizati hočem nekaj misli v zvezi z vzgojnim sistemom nove fizkulture, in 3. izvesti hočem nekaj misli k razči-ččenju vprašanja cilja telesne vzgoje. Seveda ne bom obravnaval teh proliie-pov do vseh podrobnosti, mislim pa, da js prav sedanji situacij! nujno potrebno, Zagreb, 39. maja. Študentske igre, ki so bile danes končane, so dale tako v propagandnem kakor v športnem pogledu dobre in zadovoljive uspehe. Sodelovali so študenti beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze ter pravne fakultete v Sarajevu. Tekmovali so v 12 športnih disciplinah na raznih igriščih Zagreba ob dokajšnjem zanimanju občinstva. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili naslednji: Petoboj v s e s t r a n o s t i : 1. Beograd, 2. Ljubljana, 3. Sarajevo. Moštvo Zagreba se ni plasiralo, ker je zastopnik Zagreba v plavalnih tekmah odstopil. Šah: 1. Beograd, t. Zagreb, 3. Ljubljana, 4. Sarajevo. Namizni tenis: 1. Zagreb, 2. Beograd, 3. Ljubljana, 4. Sarajevo. Odbojka: 1. Beograd, 2. Ljubljana, 3. Zagreb, 4. Sarajevo. Nogomet: 1. Zagreb, 2. Beograd, 3. Ljubljana, 4. Sarajevo. Sabljanje: 1. Zagreb, 2. Beograd, 3. Ljubljana. Lahka atletika: 1. Zagreb, 2. Beograd, 3. Ljubljana, 4. Sarajevo. Košarka: 1. Beograd, 2 Zagreb, 3. Ljubljana, 4. Sarajevo. Rokoborba: t. Zagreb. 2. Beo- grad, 3. Ljubljana, 4. Sarajevo. Tenis: 1. Zagreb, 2. Beograd, 3. Ljubljana. Telovadba: 1. Beograd, 2. Zagreb, 3. Ljubljana, 4. Sarajevo. Končni vrstni red je na slednji: 1. Beograd 12 1 točk, 2. Zagreb 109 točk, 3. Ljubljana 5 9 točk, 4. Sarajevo 26 točk. Zaradi deževja še niso bile končane tekme v streljanju in se bodo zaključile šele v ponedeljek. Vendar pa rezultat ne more vplivati na končni vrstni red zrna govalcev. Zvečer ob 21. je bila v DelavsKeu. domu svečana prireditev, na kateri so bili razglašeni rezultati in razdeljene nagra de. Prvo študentske igre so pokazale velik napredek fizkulture in športa med študentsko mladino Jugoslavije. Na prihodnjih študentskih igrah bodo sodelovali tudi zastopniki ostalih demokratičnih držav. Podrobnejši pregled bomo objavili r prihodnji številki. siju. v kateri so prisotni delegati ugotavljali potrebo čimprejšnje izgradnje smučarskih domov tor vzgoje no-; vili strokovnih kadrov. Predvidena je gradnja dveh smučarskih domov in sicer na Pokljuki in v Planici. Dom na Pokljuki bo zveznega, dom v Planici pa republiškega značaja. Sprejeta so bila začasna pravila Smučarske zveze Slovenije in izvoljeno naslednje vodstvo zveze: predsednik: Primožič Franc, podpredsednik dr. Novak Jože, L sekretar Pohar Gustl, il. sekretar Guček Žaro, načelnik tehničnega odseka Gnidovec Ante. propagandist Kališnik Janez; finance: Pelan Stane, gospodar Mrzelj Ivo, kadri: Dečman Tene, zdravstvo dr. Strgar, učitelji: Krtinp Robert, sodniki: Bervar Stane. Disciplinski odbor: dr. Pavlin - kapetan Završnik Maks, Bervar Tone, Andclšek, Šramel Bogo, Langus Beno, inž. Janko Janša, Ahačič Jože, ?*!i-kiavič Vlado, Gradišnik Fedor, Kožuh Marjan, Fancdel Drago, Potočnik Tone. Vodnik Albreht. Kunstelj Tone, Maletlč Vlado, Smolej Franc, Cop Franc, Finžgar Rudolf, Jamnik Zdenko. Nadzorni odhor: dr. Danila Dou-gan- Fajdiga Milan. Štefc Janko. Lepa RsspeSaa jugoslovanskih letalcev Letos se je po vseh jugoslovanskih Jadralnih šolah in centrih šolanje novih jadralcev začelo precej zgodaj in je jadralna sezona povsod že v polnem razmahu. številni tečaji so nam vzgojili vrsto novUi jadralnih letalcev, ki so pred mesec* kot laiki prišli v jadralne šole, čez nekaj tednov pa jih bodo zapustili kot popolnoma izvežbani fn strokovno Izpopolnjeni jadralci. Kakor v pogledu začetniškega šolanja, tako je letošnja sezona uspešna tudi v pogledu novih jadralnih rekordov, k! so jih pred kratkim državi priborili naši drzni jadralci. Pred dn.evi so v jadralnem centru v Vršcu učitelji jadralnega letenja izrabili nekaj ugodnih vremenskih prilik, ki so prinesle*našemu jadral-stvu vidnih uspehov. Jadralec Alojz Vlahovič je z enosedežnim jadralnim letalom Jastreb jadra! 13 ur in 22 minut ter (Nadaljevanje na 3. strani) Mnogo bolj pereč je problem v zvezi z osnovanjem nove Ljudske telovadna organizacije in njenim odocson do starega telccnovzgojnega dela. Jtazltkcvju! pa moramo pri razpravljanju c tern prešlemu dve vrsti ljudi, ki poslavljajo vprašanje in dati vsaki od teh vrst pravilen odgovor. C/J .postavljajo ob nastajanju nove organizacije vprašanje povralka na staro, vprašanje, zakaj ne prekliče/.:a enostavno v žl\!j2rje star«* sokolsko orgar.izazljo ljudje, ki niso aktivno sadelsvali v Osvobodilni Lenti, nčči v <'/:a vojne, niti v zadnjih letih po esvo^a.Ttvi, jih moramo opozoriti, da so bili prsd vojno pripadniki oiicielne orgar.izajLe. torej tistega deli: sokolstva, kJ je zvesto podpiral takratni režim in skupno z drugimi sovražniki ljudstva pripre-ljul strahotno izdajo svojega naroda po- meni povratek na staro «bnr.vo vseh tistih metod, ki so v predr.prilski dugo-fclaviji dušile napredne Ijrd k e s^le in ovirale vključevanje sokolske organizacije v napredno^ fronta datevnera ljudstva. S tak.pii metodami smo temeljito pometli, knkišn-h koli oblik dela, ki naj bi povrnile pod krinko obnovljene ali morda celo nove organizacije vpliv lju- Ustanovna $kia$š£lita Sitmcarslce ivei® Slovenije Ljubljana, j0. ma ja. Slovenski smučar j; so danes na Taboru v prisotnosti predstavnika FISAJ-a tov. Senčarja Dušana, tov. Furlana Silva, predstavnika Komiteja zn fbikiilturo pri vladi Ljudske republike Slovenije ter nad 70 delegatov ustanovili svojo Smučarsko zvezo. Ustanovno skupščino je otvoril glavni sekretar Fi/.-kulturne zveze Slovenije tov. Vlado Jurančič, ki je v svojem izčrpnem referatu podčrtal pravilnost sklepov II. kongresa FISAJ-a v pogledu ustanavljanja republiških zvez za posamezne športne panoge in dal nekaj navodil za nadaljnji uspešni razvoj smučarskega športa v 'Sloveniji. Ugo. da smo sl v nakazani problematiki na jasnem, da vodimo o teh stvareh, kjer treba razgovore in da na ta način že v samem začetku pravilno usmerimo svoja delo. t. Da je treba spregovoriti o naših odnosih do predvojne organizacije telesno vzgojnega dala, izvira iz dejstva, da se danes vključujejo v naše vrste mnogi stari telovadni in športni kadri, ki doslej niso delali v organizaciji. Sedaj se vključujejo z utemeljitvijo, da predstavljajo zadnje spremembe povratek na staro, kar jim zbuja zopet veselje do dela in upanje, da na to dolgo, ko bo organizacija vsebinsko in ideološko ustrezala nekdanji sokolski organizaciji in starim športnim zvezam. Enaka miselnost se pojavlja tudi pri nekaterih aktivnih fiz-kulturnikih, k! so se v času po končani domovinski vojni vključili v naše vrste in ves čas vkljub sodelovanju r.ieo bdi zadovoljnim z novim diikcnt organizacije oziroma niso razumeli potrebe po novih organizacijskih oblikah fizhuHtrrnega dela. Mislim, da je treba takoj v začetku poudariti, da povratka na staro n! in r.e more biti. Vsak nova crganizaeijcka ob lika pomeni korak naprej, pri čemer iz- tovil je, da je dosedanji ranučai— odbor pri FZS posvečal premajhno pozornost razvoja smučarskega športa na podeželju, čeprav je tam dovolj mladincev in mladink, ki se za smučanje živo zanimajo in zaradi pomanjkanja rekvizitorjev doslej pač niso imeli prilike udejstvovati se v zimskem športu. Ne smemo pozabiti, da prav kmečka mladina, rojena v veliki meri v hribovatili predelih, daje najboljše smučarje hi tokmo-valee. V Sloveniji imamo 12d smučarskih učiteljev, kar pa je mnogo premajhno število z ozirom na resnične potrebe. Ro referatu se je razvila disku- ločimo ves, kar je bilo v preteklosti nezdravega a'i nekoristnega, ohrcclmo ('.a vse oblike dela, ki lahko koristijo v razvoju, oblike, ki so potrebne ali celo nujne, če hočemo v svojem delu uspevati. Ne bom mnogo govoril o problemu povratka na staro v športnem udejstvova nju. Tu se prcblem ne postavlja, tako ostro in to predvsem zaradi tega, ker je vsakomur jasno, da bi pomeni!« ob navijanje starih oblik športnega dela ali celo starih športnih ^organizacij povra tek v šperino nemoralo, povratek k t: govlni s športom, k raznovrstnemu izbo riščanju poedlncev športnikov, ki ga še prav posebno goji danes svet tali« zv.;n, zapadne demokracije. Posledice se kažejo v smrtnih primerih v boksarskem ringu, v prodajanju posameznih negemetascv. v izrabljanju športa za reklamne namene, v bednih Intrigah vrhovnih špartnMi forumov, kakor jih danes srečavamo sko raj v vseh predvojnih mednarodnih organizacijah, v sodelovanju s frankistlčno Španijo in podobno. Takega športa, ki je pri nas že dobival korenine pred zadnjo vojno, nočemo, zato tudi ne potrebujemo starih športnih orgauizae’j in ne moremo pristati v športu na kakršen koli po-vral na staro. di, ki so podpirali nekdaj oficielno organizacijo, zato seveda ne moremo dopustiti. Podrobnejše pojasnilo pa je treba dati vsem tistim, ki so se priključili pred vojno borbi demokratičnega krila Sokola za odstranitev vpliva političnih strank iz organizacije, ki so se nato vključili v OF in prevzemali nase vse odgovorne naloge, ki jih je pred nje postavljala borba za izgon okupatorja, borba za svobodo in novo življenje, vsem tistim, ki so se po končani vojni vključili v delo obnove in danes zvesto pomagajo pri izgradnji nove socialistične družbe, pa v novo nastali situaciji vprašujejo ali ne pomenijo zadnji sklepi Flsaja o tomura-nju Ljudske telovadne organizacije povratka na staro. Poudariti moram, da bi bilo tako gledanje iz dveh razlogov pogrešno: a) pogrešno bi bilo v ideološkem pogledu in b) napačno bi bilo v praktičnem izvajanju. a) Politične formacije in vse raznovrstne organizacijske oblike so odraz družbenega stanja. S pomočjo njih so se v kapitalističnem redu razne vladajoče klike borile za ohranitev oblasti ali pa so se druge, sicer v bistvu njim enake, borile za pridobitev oblasti. V tem trenju in Iz takih razlogov je bila ustanovljena v 60 letih devetnajstega stoletja tudi sokolska organizacija na Slovenskem, kot izrazito gibanje porajajoče se slovenske buržcazije v borbi zoper vladajoči nemški kapitalizem. Ob svojem nastanku je bila organizacija napredna in je mnogo prispevala k ohranitvi nacionalne zavesti slovenskega maloščanstva. Imela pa je že ob svojem rojstvu izrazito politično nalogo. Naj pri tem samo spomnim, da je bil prvi ideolog sokolske organizacije na Slovenskem eden velikih duhov naše preteklosti, slovenski pisatelj in prvi naš kritik France Levstik. Kot osrednja pojava naprednega političnega življenja pri nas, je dajal napred-no-politični značaj tudi sokolski organizaciji. že pred prvo svetovno vojno, posebno izrazito pa y razdobju med obema vojnama je postala organizacija močno orodje tako zvanih liberalnih krogov na Slovenskem, ki so skušali vključiti v organizacijo čim širši krog ljudi, da bi si tako poleg trdnega ekonomskega položaja zaslgurali tudi- dovolj številen krog volivcev in si tako v dobi lažne parlamentarne demokracije tudi preko te organizacije ohranjali oblast nad ljudstvom. Da je imelo sokolstvo politični značaj dokazuje tudi dejstvo, da je bila okrog leta 1904 formirana nova telovadna organizacija pod imenom Orel. Z njo si je hotela klerikalna klika, ki je spoznala vrednost telovadne organizacije, za politično-agitacijske namene nstvarlti lastno organizacijo, ker je bilo sokolstvo izključno v rokah tako zvanega liberalnega kroga slovenskega malomeščanstva. Niti Sokol niti Orel pa zaradi svojega razrednega značaja, zaradi dejstva, da sta bili obe organizaciji orožje v rokah slovenskega malomeščanstva v borbi za utrjevanje njegovih gospodarskih pozicij, nista mogla v večji meri razširiti svojega delovanja med slovenske delovne množice, med katerimi so vedno bolj naraščale napredne politične sile, ki so videle rešitev edlnote v zrušenju starega kapitalističnega reda in v vzpostavitvi oblasti delovnega ljudstva. Posebno ozko in strogo katoliško opredeljena je bila orlovska organizacija. Revolucionarno na-strojenje delovnih množic, ki se je posebno pokazalo ob poizkusih fašlzacije našega javnega življenja, je največ prispevalo k razkolu v sokolski organizaciji, ko je demokratično krilo Sokolov pričelo odločen boj zoper gospodarje v organizaciji in s tem tudi zoper ideološke temelje oflctelne organizacije. Posledica te borbe je bila na eni strani vključitev naprednih sil sokolstva v OF, na drugi strani pa vključitev oficielno organizacije med druge izdajalske politične formacije. Za tako vključitev niso predstavljali oficielni organizaciji ideološki temelji nobene ovire. Isto pot kakor ohcielna sokolska organizacija, so nastopili tudi Orli, ko se je njihova organizacija »Slovenski fantje« postavila v službo okupatorja. Dejstvo, da je oficielni de! sokolske organizacije v Sloveniji, posebno pa še v vsedržavnem obsegu nastopil izdajalsko pot, In da so isto pot nastopili »Slovenski fantje«, dokazuje njihovo ideološko povezanost s kapitalistično miselnostjo, ki je narekovala vladajočemu razredu, da v osebi okupatorjev in domačih izdajalcev rešuje svoje pozicije v borbi proti delovnemu ljudstvu. Demokratični del sokolstva je tudi v času največjih preizkušenj za naše narode nastopil napredno pot in se v celoti in odločno ločil od oficielne organizacije. Demokratično krilo slovenskega sokolstva je s svojo borbo in posebno še z vključitvijo v OF prelomilo z oficielno ideologijo in v celoti osvojilo ideologijo fronte, t. j. ideologijo delovnega ljudstva, je s svojim sodelovanjem prispevalo k zmagi narodne revolucije in od vsega pričetka borbe priznavalo avantgardno vlogo Komunistične partije. Danes je OF enotna organizacija z enotnim ideološkim gledanjem, ki ga usmerja in vodi po preizkušenih metodah marksizma-leninizma naša Komunistična partija. Danes je OF orožje v rokah delovnega ljudstva za obrambo njegovih ekonomskih pozicij, za izgradnjo socializma. Vsaka organizacija, ki nastaja v njenem okrilju, lahko služi izključno le istim namenom. Ker bi pri formiranju Ljudske telovadne organizacije povratek na staro, t. j. obnova stare sokolske organizacije, pomenilo povratek na ideološke pozicije razbitega kapitalističnega reda pri nas, seveda o takem povratku ne more biti govora, temveč gre dejanski za ustanovitev nove organizacije, ki bo v okviru OF in pod vodstvom Komunistične partije služila interesom delovnega človeka, ki bo torej kot sestavni del OF prav tako tudi eden izmed nosilcev ideologije fronte. b) Toda tudi v praktičnem pomenu bi bilo pogrešno govoriti o povratku na staro. Nihče sicer ne more zanikati koristi, ki jih je predvojna telovadba nudila vsakomur, kdor je redno posečal telovadnico. Dejstvo pa je, da je bilo praktično delo v mnogem enostransko, da je že v osnovnem delovanju zahtevalo dopolnitve v športnem udejstvovanju in že s samim tem nakazovalo potrebo po temeljiti reformi. Ko danes ustanavljamo novo telovadno organizacijo, imamo za seboj tri leta dela na fizkultumem polju in s tem tri leta zbiranja potrebnih izkušenj. Zato lahko novi organizaciji tudi v praktičnem delu, v sami metodi dela damo nove osnove. Napačno bi bilo pri tem zanikati, da so bile mnoge oblike dela v stari organizaciji koristne in so še danes primerne. Te bomo osvojili, ker to ustreza našemu razvoju, ker to ustreza zakonitemu principu vključevanja vsega, kar je bilo v preteklosti koristnega v nove organizacijske oblike. Naloga starih izkušenih vaditeljev bo, da posredujejo svoje znanje novim kadrom in tako pripomorejo, da že poznane uspešne oblike dela čimpreje vnesemo v novo organizacijo. Mora pa biti vadba v novi organizaciji mnogo bolj vsestra-na, mnogo bolj ustrezajoča potrebam delovnega procesa v produkciji, mnogo bolj v skladu z nalogami, ki jih postavlja borba za socialistično izgradnjo naše domovine pred našo organizacijo. Upam, da sem s temi, sicer kratkimi ugotovitvami odgovoril vsem tistim, ki hočejo oživljati nekaj starega, ki so morda samo za trenutek pozabili, da je za nami dolga in krvava domovinska vojna, ki je temeljito preobrazila Uce naše zemlje, da je danes ljudstvo gospodar v naši državi, in da mora zato tudi vsaka obstoječa oziroma nastajajoča organizacija Imeti ljudski značaj. Takšna mora biti tudi nova Ljudska telovadna organizacija. 2. V zvezi z ustanovitvijo nove telovadne organizacije se je ponovno pojavil problem sistema telesne vzgoje. Prav gotovo mora Imeti vsaka organizacija svoj sistem dela, s katerim se najlaže in po preizkušeni metodi doseza postavljeni cilj. Sistem nastaja in se dopolnjuje iz izkušenj. Nam v času po zadnji vojni izkušenj ne manjka. Vendar mnogi postavljajo, da bi ne glede na nove izkušnje osvojili za osnovo našega vzgojnega dela v telovadni organizaciji Tyr-šev sistem. Tako gledanje je napačno. Kakor je Tyrš za svojo dobo presenetljivo podrobno razčlenil v svojem telovadnem sestavu različno vrsto vaj, bilo prostih, na orodju ali z orodjem, pred- stavlja njegovo delo danes za nas že dokaj nepopolno prikazan spisek gibov tn vaj, ki jih lahko izvajamo pri telovadbi. Sistem, predvsem pa sistem nove telesne vzgoje pa to ni in v nobenem primeru v tem pogledu ne vzdrži znanstvene kritike. Izkušnje zadnjih let so nam izoblikovale nov sistem našega vzgojnega dela, ki ga lahko označimo približno tako: 1. Splošna vadba, s podrobno razčlenitvijo in novo vsebino, 2. razne vrste krosi in štafete, 3. ljudski peteroboj in drugi vlšeboji, 4. tekmovanje za značko, 5. športi. S tem seveda nočem reči, da je to že točno fiksiran sistem telesne vzgoje. Potrebno ga je še razčleniti, o njem podrobneje govoriti in ga po novih izkušnjah še izpopolniti. Zaenkrat je važno predvsem to, da moramo govoriti o novem sistemu, da moramo ta sistem do vseh podrobnosti izdelati in s tem postaviti znanstveno osnovo našemu fiz-kultumemu delu. Tyršev sistem pa ostaja v tem okviru dokaj dobro sestavljen zbir gibov in vaj, ki ga bo s pridom uporabljal vaditelj in telovadec pri orodni vadbi Toda tudi tu bodo potrebne čimprej temeljite spremembe in dopolnitve, da bo ta pripomoček, ki ga prevzemamo od pek dan j e organizacije, ustrezal novemu sistemu telesne vzgoje, kakršnega je izoblikovalo delo v novi dobi. 3. In končno še nekaj misli o cilju naše telesne vzgoje. Takoj po vojni je prevladovalo v fiz-kulturnih krogih mnenje, da je treba v najkrajšem času doseči čim boljše športne uspehe. Tako mnenje velja ponekod še danes. Zato je bila posvečena pažnja prvenstveno samo izrazitim talentom in predvsem starim športnikom. Pozabljene pa so bile pri tem široke množice delovnih ljudi, katerim je v prvi vrsti namenjena fizkuitnra. Šport je postajal na ta način samemu sebi namen. Društva in centralna vodstva so stremela predvsem za tem, da bodo rezultati čim boljši, nobene pažnje pa nismo polagali na moralne in politične kvalitete tekmovalcev. Zato so bili In so še danes izpadi na nogometnih igriščih, nepravilnosti pil tekmovanjih, nezdravi odnosi med tekmovalci in podobno. Med samimi športniki pa se je razvila še posebna tendenca, ki bi jo mimo lahko imenovali zapadnjaška mentaliteta in se kaže v stremljenju, da se s čim manjšimi napori dosežejo večji uspehi, oziroma, da se goje samo tiste panoge, ki ne zahtevajo posebnih naporov ali ki z uporabo mehanizacije zmanjšujejo napore. Vse to je oddaljevalo flzkulturo od njenega pravega cilja. Zato je nujno potrebno, da s spremembami v sami fizkuiturnl organizaciji ponovno jasno pribijemo, kaj je njen cilj in kakšno mora biti zato njeno delo. Cilj fizkulturne organizacije je, da s pomočjo znanstveno dognanega vzgojnega sistema usposablja delovnega človeka, predvsem pa našo mladino, za čim uspeš- V soboto 29. t. m. je bil v Narodnem domu izredni občni zbor fizkulturnega društva Enotnosti. Z enourno zamudo je občni zbor otvoril predsednik tov. Stepišnik. Pozdravil je zastopnika komiteja za fizkulturo tov. Silva Furlana in sekretarja Telovadne zveze Slovenije tov. Maksa Grudna. Omenil je, da je po sklepih II. kongresa Fizkulturne zveze Jugoslavije društvo sklenilo Izvesti reorganizacijo. Za predsednikom tov. Stepišnikom je podal kratko kritično poročilo sekretar društva tov. Koračili Jože, Iti je podčrtal uspehe društva v dosedanjem delu in grajal napake, ki so razvoj in napredek posameznih sekcij društva zavirale. Gospodarski referat je podal tov. Kovač Lojze, nato pa je bil ustanovni občni zbor Telovadnega društva Ljubljana I. Izvoljeni so bili: predsednik: polkovnik Verbovc Lojze, I. podpredsednik Knol Vinko, II. podpredsednik Wagner Jože, sekretar šega Bojan, načelnik Sega Polde, namestnik Reisner, načelnica Fustišek Ruža, namestnica Keržan Olga, gospodar Kovač Lojze, blagajnik Bmgstaler Tomaž, propagandist Drašler Marta. Nadzorni odbor pa sestavljajo: Vidmar, Copar, Me- nejše premagovanje naporov, ki jih zahteva izpolnjevanje gospodarskih nalog, predvsem izpolnitev petletnega plana, da z razvijanjem spretnosti, močjo, odločnosti in iniciativnosti prispeva k obrambni sposobnosti najširših množic delovnih ljudi. Domovinska vojna je v bistvu spremenila družbene odnose pri nas. Zmaga delovnega ljudstva zahteva v borbi za izgradnjo socializma v naši državi novo, socialistično moralo v naši družbi. Tudi vzgoja k tej novi morali mora biti cilj nove fizkulturne organizacije. Toda to ni naloga, ki naj jo opravi fizkulturna organizacija sama. To je predvsem naloga političnega vodstva, OF in njene avantgarde KP. Svoj delež mora prispevati telovadna organizacija z vestnim izpolnjevanjem nalog OF. Veljati mora zanjo načelo, da je vsakemu pripadnika potrebna temeljita politična vzgoja, ker bo prav preko nje razumel in si prisvojil načela nove socialistične morale. Samo s tako vzgojo bo mogoče vzbuditi v vseh fizkulturnikih zavest skupnosti In posebno še zavest novega patriotizma, ki se Izraža v brezmejni ljubezni do domovine, do države delovnih ljudi, do zemlje, ki je prepojena s krvjo tisočev herojev, ki so padli za njeno svobodo In za našo srečnejšo bodočnost. Če bomo imeli take poglede na Rzfeul-turno delo, bomo kmalu prenehali z neorganiziranim hlastanjem za športnimi uspehi, postavili bomo fizkulturo v siuž-bo delovnemu človeku, na športnih Igri* ščih in pri tekmah bo vladal red In tovarištvo. Pod takimi pogoji bomo prav tako' stremeli za športnimi uspehi, le da bodo tl naši uspehi še boljši in bdj množični. Tovariši in tovarišice! Nanizal sem nekaj misli, ki naj spremljajo novo telovadno organizacijo ob njenem rojstvu. Prepričan sem, da pomenijo nov! organizacijski ukrepi velik korak k novim uspehom. Potrebno je samo, da se zavedamo koristi fizkulturnega dela, da zsar mo to delo pravilno voditi, da pa vidimo tudi vse nevarnosti, ki bi lahko ovirale naše delo. Kakor moramo biti budni danes pri delu v naših tovarnah, prav tako je potrebna budnost v fizkuiturnl organizaciji, ker tudi tu bo skušal sovražnik razviti svoje razdiralno delo, da bi s tem onemogočil organizaciji, da razvija ftl krepi delovne in obrambne sposobnosti naših državljanov. Če hočemo pravilno izpolniti svoje naloge, moramo predvsem rešiti naš osnovni problem, t. j. problem vaditeljskih kadrov. Danes, ko imamo na razpolago telovadnice, telovadišča in orodje, pomenijo dobri fizkuiturnl vzgojitelji osnovni člen v verigi naših nalog. Čim nspešneje ga bomo zagrahili, tem hitrejši in večji bodo naši uspefci. Taki uspehi pa so nam potrebni, če hočemo čim več prispevati k izpolnitvi nalog drugega leta naše gospodarske petletke, če hočemo fizkulturno delo dostojno vključiti v napore za socialistično izgradnjo nase domovine. šok. — Ustanovni občni zbor Telovadnega društva Ljubljana I je bil zaključen v skupni želji vseh prisotnih — 1 novimi silami, vztrajno voljo In ljubeznijo do telovadbe delati za novo n speli* naše fizkulture. SLUŽBENE OBJAVE FZS Za 6. junija Je določena semlfiinailna tekma pionirjev v Ljubljani Železničar Lj. : Rudar Tri Krvi je, po prcpoalcljah, ki so bila objavljene. Verificirana jč prvenstvena mladinska tetona Enotnost : Rudar 1:0. MLADINSKO PRVENSTVO LRS V KOŠARKI, M bi moralo biti v Brežicah od S8. do 30. maja, bo odigrano v) dneh 5. ju 6. junija v Ljubljani. Tekmovanje se bo začelo v soboto ob 14, žrebanje pa bo v soboto ob 11 v prostorih FSZ na Taboru. Tekmovalci naj prinesejo s seboj odeje. DROBNE ZANIMIVOSTI Na lahkoatletskem mitingu v SZ jo Ml-jin pretekel 100 m v času 10,8. Reš je skočil 190 cm, Hetoo Kipu je vrgel knogijo 16,35 m, Knmakii pa kladivo 57.69 m. Eo rodlna je skočila 545 cm v daljino, v višino pa 153 cm. Plavalne tekme v Leningradu so daie nekaj dotorKi neBUitatov: Meškov 100 m nrc.<što 59.0, Venil jeva 1:12,4 Boičenko Tn. Poligalova 100 m pasno 1:08.2 in 1:26 5. Krjukon- in Matiglina 100 m hrbtno 1:118 in 1 £1,6. Prvo telovadno društvo v LfnMfan! Noši telovadci se marljivo priprcsvSfoio za Prog© kulturi«, je med drugim dejal tov. Buj’ cer, »daje nedvomno poseben pomen Jugoslovanska armada, ki neumorno sodeluje in vsestransko pomaga k dvi- „ , i. sebno točko na XI. vseslovan- kar se bodo pričele priprave za od- naših fizkulturnikov v Pragi bomo akem zletu v Pragi Zlet sam hod v Prago, ki bo okoli 29. junija, pokazali, da je naša telovadna or ga- g.or®:ie (Jesenice). ( ^ ^ ' bo trajal cd 1. do 10. julija ter ^ , ... , „ . nizacija močna, množična in resnično & fl skunina. i' Krim, 2 Gorica, 3. bo ena največjih letošnjih fiz- Koko potekajo obsežne pripiave za nova po vsebini in obliki. Njena mcc premagancev tekmi železničar (i,jub-kulturnah manifestacij na sve- zlet ' izvira od tod. ker je pri nas fizknl- ijana) : Gregorčič, 4. Litija, 5. Postoj-. tu. Za nastop naše delegacije. Za nastop 3000 fizkulturnikov in tura . namenjena širokim delovnim ^eg6a 'prvinsVva.3, Spreje^1eabilUradi ki bo med inozomskimi ekipa- fizkulturinic na Xt- vseslovanskem množicam m prav zato, ker se opna sgieP) ja morajo imeti vsa imenovana mi najštevilnejša, vlada že se- zletu v Pragi se više že več mesecev na množice delavcev, kmetov in de- društva poleg mladinskih še pionirska daj veliko zanimanje. obsežne priprave po raznihsektorjih lovne inteligence, ni. med njo in vaz- J"^ad\nbSkmn1‘o3omehicm ^rven: . dela, to je tehničnem, gospodarskem, mmi starina organizacijami nobene s{vu Y Ljubljani bo logorovanje od 9. do propagandnem itd. Vse 'priprave so primerjave, čeprav vključuje v svo- Tov. Weissbacher, član strokovnega 29. junija y glavnem zaključene, saj bodo že jih dblikah dela iudi pozitivna izku- odbora jo nato^prečitai začasna Dne 9. junija se bodo pripeljali 6 9. junija začeli prihajal; s posebnimi stva starih organizacij. Z nastopom s^punavzočf soglasno1 spref^ff0’ 51 posebnimi vlaki iz vseh republik naj- vlaki fizkultumild iz vseh naših re- na praškem zletu pa bo dobila Telo- sledile so volitve upravnega in iz-boljši fizkulturniki in fazkultumice publik v Ljubljano. Udeleženci bodo vadna zveza Jugoslavije med udelc- vršnega odbora, v katerega so bili iz-v Ltubliano, kjer bodo vsi udeležen- nastanjeni v dveh velikih gimnazijah ženci ogromno novega kadra, zlasti voljeni znani fizkuiturni delavci. Novo ci zbrani v skupnem logom zaradi za Bežigradom in sicer v eni moški, mladine, ki bo po povratku domov nast skrbne priprave naše točke. Vseh te- v drugi pa zenske. Na Linhartovi ce- delala v osnovnih enotah., v društvih WaMi^ juepm, podpredsednik Ignac kmdcev bo 3400, najboljših 3000 pa sti poleg gimnazije že urejajo- delavci in četah. za. čim hitrejšo in. čim. večje Bajcer, sekretar Jože itoračin, na- bo šlo V Prago. V soboto in nedeljo in parni valjar telovadni prostor, kjer omasovljenje ter kvalitetni dvig. na- mestnik sekretarja Fedor Weissba. so se vršila po vsej državi izbirna bodo vsak dan predelave, vaj in sicer šib delovnih množic v telovadni or- I "d tekmovanja pred posebnimi komisi- dopoldne in popoldne. Pas ta vi jen je ganizaciji jami, ki so vsakega posameznika ocenile. V Ljubljani so se vršile izbirne tekme v soboto popoldne na letnem telovadišču v Tivoliju. Ves prostor je bil poln mladincev in mladink, ki so nestrpno, pa tudi nekoliko z bo jaznijo čakali, kdaj pridejo pred stroge oči sodnikov, ki ne spregleda- Nogometno prvenstvo države citer, tehnični reierent Betetto, propaganda Sretan Franetič, finance Bmii N ovali; kadri; Ruka šefic, ekonom Milko Slamič; upravni odbor: Maribor: Kajbenšu, joštei, Kirbiš; Murska. Sobota: Kukanja; Celje: Pro sanger, inž. Petrič; Ljubljana: Vinko ¥as*stea* S S?»artak ,,omaS sodnlk- s katerega sojenjem gost- i^ko-^G^ica^bmt Jo niso soglašali In J« bila tekma zaradi vak; Jesenice. Pucko, gorica mu, ( i §©) tega prijateljska. Škerl; disciplinski odbor: Nedog, Ja- *j**.vn~_________ ., - ^ SkoDli« 25 mala V T>receiSniL i>rcino~ V prvem delu igre so bili Igralci Wč, dr, Finderle, Dobroto n jo nobene hibe. Medtem ko so posa- ji jo*Vardar iTškopljf danes premagaj Spartaka boljši in njihovi napadi u81n- nadzorni odbor: Nerzaj, Pečan in 1 re- mr7no mairifie skuipine nastopale pred v prvenstveni tekmi I. li^re subotišker kovitojsl ter so po msIugd ^nnp Singer Mirko. , i ncif ili ki niso T>ri- Spartaka z 2:1 (1:0). Premoč Vardar- Jalne vrste prvi polčas odločili v svo- £bor nogometnih sodnikov bo izvo- KOmisijami, SO OSu , - - P ja se j0 pokazala posebno v drugem pol- 3° korist. Ijcn naknadno. »ll na vrsto, V zadnjih treniUtklil J>o- 5^^ doloma tudi zaradi ‘tesa, kor jo čeprav jo bilo med tekmo hudo nour- v zaključnem govoru so 30 tov. Ju- navlial* naitežie ffibe, samo da bi Spartak po 13. minuti igral lo z 10 je, so so domačini v nadaljevanju igr© ranči6 zahvalil delegatom za številno ry.iTYi hnlro nrrd komisiio. igralci. Golo so zabili: za Spartak Glon- znatno popravili In često ogrožali na- udeležbo z željo, da bi ustanovitev n m J čak v 17., za Vardar Janovski v 27. mi- sprotnikova vrata, zlasti obe hitri krili Nogometno zvezo Slovenije pnpomogla Nasi IizkliltnmiJU, preavsem p« m i- nll^-L prvega in v 20. minuti drugega pol- sta dajali nasprotnikovi obrambi precej vsestranskemu napredku in uspehu duifi, se namreč dobro zavedajo, da 5a(Sa. v moštvu Spartaka so jo najbolj posla. Zmagoviti gol za Ponziano jo slovenskega naogometa, fp za slehernega fizkultumika nastop izkazal Palfi. medtem ko igralci Var- padel v trenutku, ko je vratar gostov „ rSnd hn iti vsnh nosa- dar ja niso pokazali posebnih uspehov, ležal na tleh poškodovan, medtem, ko V Pro^i velika čast, Kajn VSOK l>osa Tcikm<) 1e nea)riisfcrA1QlSk<) &(>da sodnik Čo- oodnnik ni ustavil Igre In priznal gol. meznik bo tara predstavljal našo ar- Beograda. Gole so dali: za Ponziano desna In l^va žavo in ie od njegovega nastopa od- _ ^ zveza ter levo krilo, za Spartak pa Ge- * - • ’ ^ Tekmi 30 prisostvovalo Ligaško namizno teniško prvenstvo žavo in je oil njegovega ni visno, kiuco jo bo zastopal. (NadaJjevanje s 1. strani) B tem izboljšal dosedanji jugoslovanski Partizan s Hajduk 2:0 (1:0) Beograd, 30. maja. V hudem nalivu je , a uuocuou4. bjja danes odigrana pred več tisoč gle- rCagaljTn Koč"' Kopano pa sto na bTto letalu Žerjav ostala v zraku 12 ur Ju mi- , . J , nut In tako za dve uri izboljšala stari ^eme skrajno neugodno, je bila tekma jugoslovanski časovni rekord. Slovenske- yseJz SsžSSSSS »M sekunde. Tl novi us^pehi naših mo- store™ zmago domačinov. Za to tekmo, tovll. da «o v netoterlh panogah, vnelo uspehi naših mo- sbi/eno zmago domačinov. Za to teRmo, tovu, aa so v no^tori.. pm.«««..., .v«. jo7'da_ enkrat za vselej delarjev so vsekakor zelo pomembni in Soloč^lngMlolmnskl^dMkf^oda za- Stlotikl7 žTdoscženi m celo prekora- prenehamo s takim nešportnim vede« sodijo že med mednarodne uspehe. r.adl njegovo odsotnosti jo vodil tekmo ceni medvojni uspehi. »Današnji fiz- njem. Nogometna prvenstva evrapsfeSh tfržav Pomemben uspeh naših alpinistov ZSSR 5 :1, Grenchen : Lausanne 2:1, Locar- V 28. in 29. aprila sta plesalca prijeme. 1’ri zadnjih metrih pod izstop- jn rnoia nu I- no : Uellinzona 1:1, Lugano : Basel Keršič Marljan-Belač in Ljubo Zupančič ni m kliuojii (tega sem pustil še v poletju novejših tekem nogometnega prven- 1:1, Young£ellpws BernJ :0. Na Jest- v naših JuUjskMi Alpah - y severni tri- zabitega ped provicsmj nisva čutila več v4tlR = n - qmrlTk • Krili Sovie- v‘ci vodi Beilinzona 84, Bicl 33. Lau- Klavski steni izvedla enega najtežavnej- rok, preti so pcstcjall beli in brezčutni ?iy.a .:A pr ., r„;r‘ ! ?vrYJe. sanne 30 točk itd. ših zimskih vzponov, v snegu in ledu - Stoje na er.i nosi, or-trajoč so z druga na tov (Kujbišev) 7 :1, Torpedo (Mj : Dinamo (Minsk) 2 :1, Dipamo (Leningrad) : Dinamo (Kijev) 3:1, Dinamo ŠVEDSKA l™y£«r(i533?TS2s SiMŠSfSšHs vzponov, v snegu in ledu — Stoje na eni negi, opirajoč so z drugo na dugovo varianto Nemško smeri s Zim- boren stop z enici samim zobom derez, mer-Jahnovim izstopom. sva si v žepih grela premrli prosti roki. Drzna plezalca, člana alpinističnega Vsak prijem jo bilo t.eoa z roko odta- “-vl; ^eso^^po,!,ni,n"atistc-urc-mi hamo (Kijev po 5 točk. na (Tbilisi) POLJSKA VARŠAVA, 30. maja Rezutati današnjega VIII kola nogometnega prven- . -------r—c, . — ---- —op a do vrha. Vstopila sta v pririti v usta sianegrenak okus po krvi... fors 1 :0, Malmd : Al K 4 :3. Vodi Norr- steno ža pred žesto uro zjutraj, na strmi Točno ob 19. zvečer — zaradi gosto kdping 31, Malino 30, AIK 27, Helsing- gredini, levo od vstopa v Bavarsko smec. meglo žo skoraj v popolni temi — sva borg 22 točk itd. Nadaljnja smer teče direktno po razu obstala zakopana v globokem snegu zad- Srednjega (Nemškega) stebra iu izstopi njega varovališča »GIRO D’ITALJA« na Zimmer-Jahnov izstop. Skrajno izstopno mesto jo bilo navplč- stva Poljske so: Polonia (vf : Tarno- BOLOGNA, 30. maja V XIII. etapi , Poslušajmo, kaj pravi prvi Iz to naveze no in previsno ter na debelo poledenelo z Via 3 :0, Ruch : "VVidzev 13:1, Rymer : kolesarske dirke »Giro d’ltalia« na uti* zelenkastim ledom. Za teh zadnjih 109 in 3::V^V 3 :LK£Garbarn?a ^^SnTa) Tč" vrefne^ugoljrie” vrh “TVlgl^i' “m! sv, po ,3- (ZZKl 1:1, Čraoovvia : AKS 5:1. Sta- skupnem klasmanu vodi Ortelli (i) s skrit v meglah. Pihal jo močan severp- urnem delu odšla v gosti megli proti Stanje na lestvici je naslednje: Budi 12, časom 92:14.15, medtem ko sta Barta- zahodnih. Ko smo bili pod vstopom v ničevi koči. Tu sva občutila spet tisoč- Polonia (B) 11, Cracowia in Legla 10, li in Coppi na 11. in 12, mestu. s!cn0 (vzporedno z nama jo odhajala v krat poudarjeno potrebo zimsko soho na Polonia (V) 9 točk itd steno so naveza treh naših alpinistov iz Kredarici in Staničevi koči za zimsko al- Ljubljane, ki pa se je zaradi nenadne plnlste in gorske smučarje. — V eni url CSR * ^ spremembe vremena morala umakniti s sva v temi, viharju, od snega in pršeče PRAGA, 30. maja Rezultati IS. kola BUDIMPEŠTA, 30. maja. Pretekli te- Lrnega grabna ob poizkusu preplezati meglo popolnoma premočena našla Stani-nogometnega' prvenstva CSR: Bohe- sip/bila dosežena dva nova mad- gorenjsko smer), je močan padajoč_ veter čevo kočo. V zavetju drvarnice, polne mians : Slavia 3:2, Bratislava : Tr- žarska plavalna rekorda. Szatnaryi je Potisnil megle do višine okrog 2500 in, snega, sva za zaklenjeno bajto v mrazu in nava 3 :0, Ceske Budjejovice : Ostrava plaval 200 m prosto 2:11,6, Nijeki pa do roba stene. Postalo jc hladneje viharju prečula noč In ob prvem svitu 2 :2, Sparta : Cechie Karlin 3 :2, Vik- je bil s časom 2 :13.2 tudi boljši od sta- Rrl vstopu sva se zamudila z zadnjimi ž0 pred 4. zjutraj sestopila za Cmlroni toria (Plzen) : Jednota (Košiče) 1:0. tega madžarskega rekorda (2 :13.4), ki pripravami in navezovanjem. Malo pred v Vrata. Ob pol 7. smo sl s tovariši, ki so Na lestvici je začasno 1 Boliemians s ea je postavil Csik. Drugi rekord jo ssgto ?va vstopila. morali že prejšnji dan sestopiti s Ornega 23 točkami (od 17 tekem, 2. Bratislava dosegla plavalka Eva Novak, ki je , »Podnjl del raza Jč »il deloma kopen grabna, krepko stisnili desnice. 22 (od 19), 3 Sparta 20 (od 16), 4 Sla- progo 100 m prsno preplavala v odlič- in nama _nl delal velikih zaprek, ioda na Turo ocenjujeva za izredno težavno, kar vija 19 (ud 10) Itd. MADŽARSKA BUDIMPEŠTA, 30. maja. Rozin tali nem času 20.G. današnjih tekem so naslednji • Ferencz Varos : Szolnok 5:1, Ujpest : Csepel IViednarodno prvesistso Francije v iemsia polici, kjer se loči gorenjska smer od gro vsekakor na račun izrednih vremen-Jugove — (tu smo se s tovariši iz druge skih in temperaturnih razmer, naveze ločili) — so bile že izpostavljene Celoten vzpen sva izvršila v čevljih in veslne pokrito s strmim snegom, ki jederezah tor je bilo v zgornjem delu ste- 1:1, llaladas : Vasas 3:1, MTK : Sze- r F,3”?’i30'!,-1?3''1?' Na stadionu Rollami sred 1 -n Kisnpst ■ VTonš iKTm j -n L ar ros jo bilo danes končano tekmova- KAC :* Šalgotarian*! :1, DVSG : EMTli °fJ2?n°. JIrven:stv? Ktaucije 2:1N al e s tv i ci vodi' 1'’ c r e nez Varos s ^ oVoLTI' ^ ^‘i0' 50 točkami .Csepcl 46. Vasas 43. Kis- ^6 Ml/T^v^d^h osvojil naslov' prvaka. Novi prvaki so: posamezniki: Parker (ZDA) : Drobny (CSR) 6:4. 7:5. 5:7, 8:6, posameznice Lan- pest 42, Ujpest 44 itd. FRANCIJA m pmi Drobny (CSR) F Borgeiin stva so bili: Roubaix : Montpellier eaii ciuuuy tcgui - uergeim lavou-.7:0, St. Etienne : Reims 3:2, Lille : ®ka) = l1.?',’,',113? -, Sedgman (Avstralija) Sete 2:1, Marseilles : Souchaux 2:2, šj6, J I. 12-10, zensk1 naii Hart - lodd : Cannes : Ra c ing 3 :2, Toulouse : Nan- Sedgman (Avstralija) - Hart (ZDA) 6:3, -- - — o:o, b:J. cy 4 :0. Naslov prvaka Francije si je priborilo moštvo Marseillea z 48 toč- kami, sledijo pa Lille s 47, Reims 46, St Etienne 41, Stade Francis 38 itd. ITALIJA SViedraarorirsš Sshkoatietski miting Budimpešta, 30. maja. Fiak ul turno dru- MILANO, 30. maja. 16. kolo pomlad- stvo Vasas v Budimpešti je včeraj pri-niega dela nogometnega prvenstva redijo mednarodno lahkoatletsko tekmo- Ttoliin* T? r-v nv * n .-v rv rv , rO .A r . VDDi«. Tl D V JI t AT* A. m TA Tl tl C tn Tl i ! A n A Ir JI 1 ir* A. Italije: Roma : Genova 3:0, Livorno : vanje, na katerem je nastopilo nekaj če-i-vnl Atrnitnnn -O T n tore T?i nr-ovi r io a-1 škoslovaški h l s llkon 11 ftt-o v. moti n i i m i t.ll- Saletrnitana 3:0, Inter Fiorentina 4 :1, , škoslovaških lahkoatletov. mei njimi tu- anta J: Zatopek in Cevona. Doseženi so bili Bari : Milano 1:0, Vicenza : Atalanta 1:0, Juventus : Modena 1:0, Fro Pa- izvrstni rezultati in_ številni novi re.kor- tria : Alessandria 5 :2, Napoli : Trie- d:- Najpomembnejši rezultati: 1500 m stina 1:0, Torino : Lazio 4:3, Samp moški: 1. Garay (M) 3:51,6, 2. Cevona Doria : Luchese 4:1 Vrstni red na (CSR) 3:52.4: — 10.000 m: 1. Zatopek lestvici: Torino 57, Milano 45, Juven- (CSR) 30:28.4 (nov češkoslovaški rekord), tus 44, Triestina 43, Modena 39 točk PaUca; Homonnay (M) 3.90, kopje: Var- I.cvo: Pogled na Severno triglavsko steno z vrisanim vzponom. Desno: Plezalec v zaledeneli steni i. t. d. ŠVICA dlre-tMNemjth d(\I) Fnire^— dosegel naklonino do 68». Prvi stolp v tej no napredovanje brez derez zaradi pole- ž»sk6:^rto\yf(Mr'l2:i (™iv Tuadežar- s,?cri ic. bil ^krit z navpičnimi .odlo- denniosti. tudi v skali nemogoče. Cas 13 STOCKHOLM, 30. maja. Rezultati 24. sik rekord) daliiiia- V arkonvi (M) 5.99 skrepenelcffasrenea. Prehod s urin pol računava brez pravega počitka. Kola nogometnega prvenstva so biii: (nov madžarski rekord in najbolj«.! po- s{oli)a v škrbino jo bila prva nerodna ko sva delala skoraj brez oddiha. Cez Curich : Cantonal 2 :1, Biel : Scrvetto vojni rezultat na svetu) disk- Z solna! stvar v spodnjem dem stene. Cim višje Ledenik od izstopa iz steno do Staničeve 3:2, Chaux de Fond e s : Grashopers (M) 38^ (nov madfarski rekordL fva,vzpenjala, tem več je bilo snega kočo sva v popolni temi In gosti megli I« nogometnih društev Sžot eisaje lu ledu. Okoli 19. sva bila pri možicu približno našla brez kompasa — po Instinktu. Človek mora za tako toro poznati gore v sredini stene, kjer se plezalci navadno do potankosti, zapomniti si mora v steni vpisujejo. Možic je bil globoko pod sne- in pri sestopu vsako značilnost, vsako I rv «1 v- ? c vr *a «o Ir •« 1 .a ^ .izTI vi i—1.1 ‘ I .. l 1 _. .1 .. J ( . _ .i , Ob koncu nogometnega prvenstva igralci niso imeli trenerja, vadili so jih gom In ga nisva iskala. Tudi nisva sme- obliko skal, vedeti mora za vsa mesta, kje LRS si podrobneje oglejmo problc- starejši izkušeni igralci, sicer po svojih la izgubljati časa, ker se jo vreme iz- jo možno zabiti klin za varovanje — že matiko slovenskega nogometa, saj močeh najbolje, vendar o enotnosti in preobrnilo na najsUabše. Meglo jo potiš ' _ » .• .lo jasno, da slovenski n O fr RTU c t. Sft ciclo?n«T;r-i(^ v Pomanjkanju igralcev in slednjič v ..i. cji.;«,« sevcrozaliodnikn noledenela ner-Jahnovim izstopom. . _ ličnih višinah, dokler ni padla odločitev. Police, ki so v poletni kopnini lahko Pa smo so končno lo ušteli z vremenom za en sam dan . . . Prvi poskus preplezati triglavsko Sever- do" preteklegaTeta Te žiVotarila.’ Borila !! vShVnt le ob si!nem severozahodniku poledenela no steno v tein delu. Jo že star. Tov. KO jo z osnovnimi težavami lu jc razum- hn«1 ^‘rrd ter od snesa In sadre poslala drsljiva. Po- Uroš Župančič jo spodnji del preplezal v JO . o.uuv.i.u«» jezavaim JU je razum- - f ,,m5lvn aesfavIVno šele lik nred . , ,1’: „ .,,„3 /.upnnvie ju spounji um ijtvo, da tedaj ne mcrcino eovoriti o T',V ’,,, Tu; j „ I- m, ,‘,1 v v v,, 'cilcuclcst jo z višino naraščal::. Le pa- Zlmmcr-Juhnoi 1 Krapi, dru«o kakšnem uspehu. S preimenovanjem FD l.;'' i 0 .t® v trenntkn vsko- ej,si ju skrajno previdno sva lezla više. isti smeri, a v tretji četrtini ..... . u ml Košenina, dolsolctnl elan železni- VIhar jc divjE, z ve' TABOR - TELEFON 54 IS. OS5 NEDELJAH POPOLDNE 55-22. — ČEKOVNI RAČUN UPRAVE 6-0fcCS3-6 LJUBLJANA, p rep! četrtino v z umikom Mladinci Železničarja bo v minulem pr- milimetrov na debelo pokrila s stekleno- Zimska alpinistika pri nas je šele v ra- venstvu LES igrali precej dobro in bor- zelenim ledom. Snežne vesine so se kon- getk,, svojega rezvoja, kaže pa že iz- beno. Eazpolasajo z dobrim! igralci, ki čavnle v blazni naklonini do 68°, v odse- redne uspehe. Kar je veljalo še pred ne- bodo le ob pravilni vzgoji uspešno za- kanih skokih in poledenelih navpičnih kaj leti za nemogočo In neizvedljivo, jo menjali starejše. Z načinom dosedanjih detajlih. Skala je v lem delu stene zelo danes uresničeno. Na nas mladih jo nn- treuingov, ki niso ustrezali, ni bilo pri- masivna, brez razpok za kline. loga izvršiti v naših gorah storitve kot čakovaii večjih uspehov. Okoli 14 popoldne sva počila pod zadnjo RO jih pred nami dr. Klement Jug. Joža Kihih težavam io im-iti da «-i bo dru- Izstopno steno v odprti levi pod previ- Cop, Stanko Tominšek, Potočnik-Jesiho- št^jšLS opomt-of pLse1fnoe,zdaj.dTo «>m. Do .vrl:a stene je bilo komaj še 108 va. Eežek-Mod*c. Arih. Zupančič. Frelih si je pridobilo k v ai i lic! ranega, nogomet- ^trov, -^ragtez^vrv, poJO ni. ^ I^dmigl.^........................ „ vmlilelM* i-čl iir-a^e igro z '-1’0 T’ najtežji del vse stene in pre- Prepričan sem, da bo morda v najMIž.ii žogo pa tudi "druge panagL lizkultare. S plusajijo teh 1CJ m štejem za svojo naj- bodočnosti preplezana pozimi še marsi- n« tud) drugo natepe flzkuHure S Plesanje ten m s::,mm za svojo j nunuenosn preplezana pozimi se marji-o-ovHel... I, tre-1 npom in s večjo storitev v neštetih smereh v na- katera smer v naših stenah Iu da poiz- pravHnim In dcsleonlm tren.ngom in^s glh AH;,.t B tov. i.tnfcani>m tu opra- kns molih tovarišev v gorenjski smeri rial: » jv.-VVJ SbCUlT lil l/ll «... ŠkfM^a le. <‘a pri nas zimoki aloinistiki iz vojske bodo igralci Železničarja prav ^ nt hnVt* nikon gotovo pripravili presenečenja. pTzabli. Vreme |e bilo z veahlm metrom posvečamo’ premaio pezernostt. Primanj- Novi nogometni vaditelj se zaveoa, da vzpona obupcejSe. obleka mokra in mraz jč,.»o, r•,tj, r,0 odgovorjnjoči!! vrvi. za-jo njegova prva dolžnost pravctiti vzgoji |luj.v,. ponk. obleke, Ir.hkih šotorov in spalnih mladincev in pionirjev posebno pozor- Zazncženi odetavk! so bili ponekod že vreč Vse to bi lahko izdelali doma. Ne. TUist, kajti pravilno vzgojena mladina je skoro navpični. Sneg jo naneslo na dvom- SR,ejo pa se več ponovit! žalostne pred-t!sta, k! bo uspešno in borbeno nadalje- Ijlvo ledeno podlago. Napredovala sva po vojno razmere, da M noro nova pota v vala dc!o svojih prednikov tako v fiz- polževo nočanl, vsak stop sva morala iz- dem a rili gorah utiral! tujci, kulturi kakor v vsem našem življenju, sekati v led In pečino očistiti ledu za — M. IL —