Poštnina plačana v gotovini. 21. V Ljubljani, dne 1. marca 1923. Letnik V. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. a a « Vsebina.: 107. Pravilnik in norme o kontroli semenja kulturnih rastlin. Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo. — Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo. — Razglasi raznih uradov in oblastev. Uredile osrednje vlade. 107. Pravilnik in norme o kontroli semenja kulturnih rastlin.* trolni zavod, da je semenje izpravno glede čfetote, i seme ne more očistiti, se istotako proda na licita-kakovosti, izvora (provenience) in pristnosti (klen-1 ciji, kupec pa se mora zavezati, da ga izvozi v ino-tičnosti). j zemstvo ali uporabi za svrho, ki ni škodljiva za Uvoz naturalnega semenja se dovoljuje samo | poljedelstvo. Izkupiček pošljejo v obeh primerih po-poljedelskim združbam (družbam in zadrugam), legi- j licijska (politična) oblastva ministrstvu za poljedel-timnim semenarnicam 'n ekonomom, če ga hočejo I stvo in vode, ki ga uporabi za poljedelske namene vse ja ti za svojo lastno potrebo, toda samo, če nima: (nakup strojev za čiščenje semenja itd.) dotične ob-semenje debelozrnate preclenice (Cuscuta) in če ’ čine, kjer je bilo seme zaplenjeno, predlože pristojnemu kontrolnemu zavodu obvezo: če je zaplenjena količina semena v enem kraju 1.) da semenje takoj očistijo ob nadzorstvu tega za- manjša nego 50 kg, se mora seme, ko so izpolnjene voda in da imajo na razpolago specialne stroje za či- vise zakonske forme, uničiti, in sicer se sežge ali pa Xa podstavi člena 8. zakona o kontroli semenja kulturnih rastlin ob uvozu in v notranjem prometu predpisujem nastopni pravilnik in nastopne norme: j ggenje semenja, o čemer predlože pismeno dokazilo; se vrge v v(Mj0 0p prodajalčevih stroških O*. Odredbe. | ; „J* na način, ki m škodljiv za poljedelstvo. | V:Sakih 8 do 15 tllli 1>re(lložiti pristojnemu kontrol- Pod kontrolo spadajo semena in plodi kulturnih rastlin, ]volltl m kaciji semena v zmislu zakona o kontroli semenja j ueklarantn v Porabo ah ^ “fJ86 UV0Z ffPf6' ^ kulturnih rastlin, obsojenec pa ima pravico pritožbe iseme ne llstreza nor“, predpisanim pod točko VI., po istem zakonu. !a se ,M s čiščenjem spravit, v izpravno stanje, se a . , ■ i „ „ „ , . 'dovoli uvoz uvoznikom po točki IL.. odstavku b, Če je konfiscirana količina semena v enem kraju I ........... . 1 večja nego 50kg, se zapečati s pečatom policij-! 6'-a l,,a'1 ema. skega (političnega) oblastva. Kontrolni zavodi pred- j IV ienianip n(,iPfiknv loze po izvršeni kontroli ministrstvu za poljedelstvo; ° in vode poročilo o količinah zaplenjenega semena s j Ogledek semena za analizo mora pokazati po- predlogom, kaj naj se stori z njim. Ko so izpolnjene ; vpročno vrednost blaga. Zaradi (ega se jemlje ogle- vse zakonske forme, se zaplenjeno seme, če je mo- j dek semena s prikladnim šilom iz vsake vreče z goče, očisti, potem pa plombira. To seme prodado i vrha, iz srede in pri dnu. Če pa je seme na kupu, j policijska (politična) oblastva na licitaciji. Če se | se jemlje seme na raznih krajih s kupa ter se dobro premeša; od te mešanice se vzame prod-; c) kupno ceno semena, če se ne doda priloga, iz j a) mehanično nečistoto (prst, pesek, pleve in popisana količina za ogledek. če se seme slabo jem-j katere je cena razvidna; nadalje priložiti: j dobno); lje s šilom, kakor pesno in travno seme, se mora vreča odpreti ter vzeti ogledek z \Ttia, na sredi in na dnu. Količina semena za preiskavo je zavisna od njegove debeline in teže. Zaradi tega mora znašati teža ogledka, vzetega iz vsake vroče, najmanj: 1.) Za določitev pristnosti (identičnosti), izvora (p r o v e n i e n c e), č i s t o t e, k a 1 i v o s t i, absolutne in specifične teže p r e d e n i c e (C u s c u t a): a) 50 gr od semena trav (Gramineae) za umetne travnike, od semena drobnozrnate detelje (bele detelje — T. repens) in švedske detelje (T. hy-bridum), od navadne nokote (Lotus comiculatus), endivije, cikorije (Cichorium Intybus in Endivia), maka (Papaver somniferum L.), tobaka (Nico-tiana L.), breze (Betula alba L.), jelše (Alnus L.) in smreke in jelke (Picea in Abies L.); b) 100 gr od lanu (Linum usitatissimum L.), konoplje (Cannabis sativa L.), debelozrnate lucerne (Medicago L.), domače detelje (Trifolium pratense L.), laške detelje (Trifolium incarnatum L.), turške detelje (Onobrychis sativa Link.), se radele (Ornithopus sativus Brot.), repe (Brassica napus oleifera in B. rapa rapifera), gorčice (Sinapis alba), bukve (Fagus silvatica), bresta (Ulmusi L.), gabra (Carpinus betulüs), jesena (Fraxinus excelsior) in akacije (Robinia pseudo-acacia); c) 200 gr semena žit (cerealij) in koruze (Zea Mavs L.), graha (Pisuni sativum), grahorice (Vicia), volčjega boba (Lupinus), pese (Beta vulgaris) in gledičije (Gleditschia triacauthos). č) prevozno listino pošte ali železnice, iz katere b) plevelna semena in semenje drugih kulturnih se da ugotoviti dan, ko je bilo seme prejeto; rastlin; d) pismeno garancijo ali fakturo o nakupu, če se c) seme iste vrste, o katerem se ugotovi, da je je izdala, nekalivo (poškodovano, gluho, bolno itd.). Izmed plevelnili semen je treba v poročilu iz- V. Postopanje z ogledki in analiza semenja. Ko se ogledek prejme, je treba najprej ugotoviti, ali je pečat nepoškodovan in vklad pravilen, potem pa se pretehta njegova teža. 1. Količina semena za preizkus na čist o t o in k a 1 i v o s t. Zaradi tega se prejeti ogledek semena dobro zmeša, ter se iz njega izloči tudi ogledek; ako je seme nečisto, ise vzameta dva taka ogledka. Visak ogledek mora tehtati najmanj: 2 grama od drobnozrnatih travniških trav (gramineae); 4 grame od bele in švedske detelje (Trifolium repens in hybridum); pasje trave (Dactylis glome-rata) in trstike (Phalaris arundinacea); 10 gramov od, debelozrnatih trav (ljuljika) (Lo-lium italicum), bilnice (Festuca), stokiase (Bromus), lucerno (Medicago sativa), laške detelje (Trifolium incarnatum), domače detelje (Trifolium pratense), ranjaka (Anthyllis vulneraria), nakote (Lotus), sera-dele (Ornithopus sativus), masecna (Larix europaea), jelše (Alnus), bele pese (Brassica rapa rapifera) in oljnate repice (Brassica napus oleifera); 30 gramov od konoplje (Cannabis sativa), ajde (Fagopyrum esculentum) in jelke (Abies pectinata); j 40 gramov od turške detelje (Onobrychis sntiva) i in grahorice (Vicia), klajne pese in sladkorne pese ! (Beta vulgaris), javora (Acer) in jesena (Fraxinus Zavodi sp upravičeni, po potrebi jemati tudi j e j • , večje ogiedke. ^ p 50 gramov od žit; 2.) Za določitev zobnika (Hyoscyamus 1 (K) gramov od graha (Pisum sativum), volčjega niger L.) v makovem semenu je treba 100 gr tega semena. 3. ) Za določitev izvora (provenience) lucerne (Medicago) in domače detelje (Trifolium pratense) je treba najmanj 200 gr semena. 4. ) Za določitev množine vlage v semenu je treba najmanj 100 gr semena. 5. ) Za določitev h e k t o 1 i t r s k e teže žita je treba 1-5 litra semena. 6. ) Za določitev absolutne teže po Komers-Freudlu je treba najmanj ü kg semena. Ce znaša količina ene in iste vrste semena ob boba (Lupinus) in koruze (Zea Mays). Ostanki ogledkov se hranijo po izvršeni analizi na predpisanem kraju najmanj dva meseca, po potrebi pa tudi dalje časa. 2. Preizkus pristnosti (identičnosti) semenj a. Takoj po prejemu semena se ugotovi, ali ustreza označbi na vzorcu, če je to mogoče po vrsti in rodu ^oTutetoco semena, rastline. Za določitev varietet se morajo postaviti rečno omeniti ona plevelna semena, ki utegnejo dotični krajini provzročiti večjo škodo. Ce je mnogo semena nevarnega plevela ali pa nečistote, navedene pod a) in c), je treba ugotoviti njih odstotek ter ga navesti v atestu. Pri predenici (Cuscuta) in strašni;'i (Poterium sanguisorba) je treba navesti število zrn na 1 kg semena. Ko se preizkuša travno semenje na Čistoto. se mora uporabljati diafanoskop, s katerim se dado izločiti gluha semena in pleve. Odstotke teh primesi je treba v atestu označiti. Pri francoski Ijuljiki (Ar-rhenatherum elatius) je treba še označiti, ali ima v sebi kakšno vrsto stokiase (Bromus). Za preizkus z diafanoskopom se jemlje en del ožjega ogledka, in sicer 0-5 grama za seme drobnozrnatih in 1-5 grama za seme debelozrnatih trav. Vsi deli, izločeni iz ogledka, se shranijo; prav tako se shrani ostanek ogledka, toda posebe. 6. Določitev absolutne teže (teža 1000 z r n). Absolutna teža se določa pri žitih, stročnicah in podobnih semenih tako, da, se razdeli povprečni vzorec, težak 0-5 ali 1 kg, na Komers-FreucUovem aparatu na 10 enakih delov. Od dobljenih 10 delov se 2 dela očistita vseh primesi in zdrobljenih zrn: potem se očiščena zrna dobro zmešajo, stehtajo in seštejejo. Iz ugotovljene teže in števila zrn se izračuni teža 1000 zrn. Če se absolutna teža ne more določiti po gorenji metodi in pri drugih semenih, se izloči iz ogledka brez izbire 4 X 100 zrn od drobnozrnatega semena, od debelozrnatega semena pa 3 X 100 zrn; nato se zrna stehtajo in se izračuni povprečna teža 1000 zrn. Ce se teže po 100 izločenih zrn močno razlikujejo, je treba iznova izločiti označene količine semena ter ugotoviti srednjo težo. Ce je seme vlažno, se mora še določiti. 1; oliko je vlage, ter to navesti v atestu. Pri pdvarskem ječmenu velja za absolutno težo teža 1000 zrn. ogledki v loncih ali na polju, če to zahteva pošiljatelj semena. v „rt „ . • , i, . ■ , i V atestu se mora označiti poleg domačega na- uvozu vec nego 20 vreč, se Temneio ogledki iz vsake, , . , . 3 , „ 0 ; j j j rodnega imena tudi znanstveno ime semena, pete vreče. | Interesenti, ki žele, da se jim seme preizkusi, i 3. P r e i z k u s izvora (provenience) s e -morajo položiti takso za analizo ter označiti ob po-1 menja. 5iliki' ..... w j Izvor semenja se ugotavlja po karakterističnih 1.) ime, priimek in kraj onega, ki pošilja ogle- plevelu ih semenih in drugih primesih, ki so v vzorcu dek; 2. ) naziv semena; 3. ) na kaj je treba seme preizkusiti. Če teh podatkov ni, se preizkusi seme na izvor (provenienco), pristnost (identičnost), čistoto in kali-vost, pri semenu detelj in nekaterih trav pa še na vsebino predenice. Ogledki za dodatno analizo se jemljejo od «pogodbenih semenarnic» in od drugih prodajalcev po istih predpisih; samo da je treba izpolniti še nastopne formalnosti: «Pogodbene semenarnice» morajo po pogodbi, ki so jo sklenile s kontrolnimi zavodi, trpeti stroške za dodatno analizo prodanega semenja. Zato je seme-uamica zavezana, na kupčevo zahtevo pritisniti svoj pečat na vzeti ogledek vsakega kupljenega semena, ki se pošlje pristojnemu zavodu v preizkus. Ce dobi kupec seme po pošti ali železnici, mora odpreti pošiljko pred dvema pričama ter ogledek, vzet po predpisih, s podpisom obeh prič, odnosno pod uradnim pečatom pošte ali železnice, poslati pristojnemu zavodu v preizkušnjo. Kupec izgubi pravico do dodatne analize ob stroških «pogodbene semenarnice»: 1. ) če je količina semena manjša nego 5 kg; 2. ) če ogledkov semena ne pošlje v treh dneh po j prejemu. Kupec sme tudi po tem roku poslati seme v preizkus; a tedaj plača takse za analizo semena s pravico do odškodnine po predpisih tega pravilnika. Z ogledki vred je treba poslati tudi takse, če se je pošiljka ogledkov zakesnila ali če se je seme kupile- od nepogodbenih prodajalcev, ter označiti: a) ime in kraj prodajalca, pri katerem je bilo seme kupljeno; b) ime, priimek in kraj onega, ki je seme kupil; semena. Razen tega se morajo vpoštevati ostale lastnosti očiščenega semena, kakršne so: velikost, oblika in barva semena. Potrdilo o izvoru semena, se sme izdati samo. če se da ugotoviti. 7. Določitev hektolitrske teže. Hektolitrska teža semena se določa z aparatom, ki drži 1 liter. Vedno je treba izvršiti dve analizi in če se izida ne razlikujeta več nego za 0-2 leg na liter, se vzame aritmetična sreda obeh izidov. Drugače pa je treba izvršiti še eno analizo. če ni zadostne količine semena, se izvrši analiza lahko na aparatih, ki drže % in % litra; toda to je treba označiti v atestu. 8. Vsebina vode. Ta se določi, ko se ogledek semena otvori. Seme a<) Pri deteljnem semenu se zapiše ameriški ali ^ najprej dobro premeša in iz njega se. izloči turkestanski izvor, če se da zanesljivo ugotoviti. en ter očisti mehanične nečistote. Iz tako b) Ako pa je evropska detelja pomešana z ame- očiščenega semena se odtehta 2 X 10 g, če je seme riško ali turkestansko, se označi, da ima ogledek lahko, ali 2 X 20 g, če je težko, ter se dene v ste-primesi ameriške ali turkestanske detelje. j klenih čašicah z ravnim dnom v sušilnico. Seme Pri detelji se razlikuje teh petero izvorov se-j se suši na 70° C do konstantne teže in potem še mena: ■ 8 ur v temperaturi 100°. Vzporedni ogledki se ne 1. ) vzhodnoevropski (poljsko, romunsko in južno- smejo razlikovati več nego za 0-3 %. rusko blago); 2. ) zapadnoevropski (sevemofrancosko, angleško: in nizozemsko seme); 3. ) mediteranski (italijansko, južnofrancosko, špansko, grško in od domače detelje seme iz Primorja in Južne Srbije); 4. ) srednjeevropski (češkoslovaško, avstrijsko, domače [razen semena pod 3.], ogrsko in nemško seme); 5. ) severnoevropski (švedsko, norveško, dansko in sevemorusko seme). 4. Ponarejanje (f a 1 z i f i c i r a n j e) s e -m e n j a. Za ponarejeno seme se smatra: a) če pretvori trgovec slabo seme tako, da je videti 9. Določitev k a 1 i v o s t i semenja. a) Število zrn za k a 1 i v o' s t. Za to se jemlje skupaj 400 zrn. ki se denejo v kališča. Od debelozrnatega semena je dovolj vzeti 200 zrn za določitev kalivosti. b) Priprava seme n a za k a 1 i v o s t se prepušča posameznim zavodom, da postopajo po svoji izprevidnosti, kakršno je pač seme. c) K a 1 i š č c. Za kališče se lahko jemlje različna tvarina (pivnik, pesek itd.) in uporabljajo se lahko razni aparati; glavno pa je, da je mogoče regulirati temperaturo, vlago in svetlobo. Za vlaženje kališča služi čista voda iz vodovoda ali vodnjaka. Optimum vlage je zarise n od vrste namenoma primeša slabše ali neuporabno seme, | m vose me iSe mora odpraviti s kališča ali pa doda seme druge rastline sli druge primesi, I Ce se seme na kaliscu močno je tie ’A j paziti, da se s tem ne prepreci pristop zralui. 5. Določitev čistoto. j g) Toplota, Dokler seme kali. mu je treba Ko se preizkuša čisto ta semena, je treba iz nje- j toplote od 15 do 20° C, ako mogoče^ stalne. Izpre-ga izločiti: ■ minljiva toplota (6 ur na dan 28 C. 18 ur pa 18 C) se zahteva, ko kale te-le rastline: travniške trave: lasnata trava (Elymus arenarius), latovka (Poa ne-moralis), volnata medena trava (Holcus lanatus), boljka (Anthoxantum odoratum), lisičji rep (Alo-peeurus pratensis), zlata pahovka (Trisetum fla-vescens). rosulja (A groš tis stolonifera), trstika (Pha-laris aruiKlinacea); nadalje ameriški bor, tobak (Ni-cotiana), jelša (Alnus), Idajna in sladkorna repa (Beta vulgaris). d) Svetloba. Kaljenje semena se izvaja v dnevni svetlobi ali v temi. Pri semenu rastlin: Dactylis, Phacelia, Poa, Larix europaea, Pinus Silvestri«, P. maritimus in P. strobus, pri vseh vrstah rastlin: Alnus in Betula je treba vzporedno preizkušati kakovost v svetlobi, če se vrši navadno preizkušanje v temi. Oni izid, ki je boljši, velja za končni izid analize. Preizkušanje kalivosti pri raznih barvnih svetlobah se prepušča zavodom na individualno postopanje, kakršna je pač potreba semena. e) Štetje vzklilih zrn. Prvič je treba prešteti vzklilo semenje, če kale: detelje, ran jaka in močvirske nokote do 10 klenih zrnec predenice, se njih število označi v certifikatu, če je njih število višje neg'o 10, se zapiše v certifikatu «močno onečišćeno s predenico (Cuscuta)». Število mešičkov predenice in število zrnec de-belozrnate predenice se ne vpisuje v certifikat. b) N o r m e o plombi r a n ju se m: e n j a. 1.) Da ima kupec jamstvo za izpravnost semena, morajo državni kontrolni org’ani plombirati seme, ki ustreza predpisom tega pravilnika. Obvezno plombiranje se predpisuje s tem pravilnikom za seme vseh vrst detelj, lucerne in mačjega repa (Pbleum pratense) v prometu v naši kraljevini. Državni kontrolni zavodi ne plombirajo zmesi semena nego samo čisto seme, ki -se pokaže na prvi pogled, da je dobro očiščeno, ter dovolijo plombiranje semena, če se ugotovi z analizo, da je brez predenice, da ima predpisani povprečni odstotek kalivosti in čistote, za detelje pa še to, da niso ameriškega in turkestanskega izvora in da tudi nimajo primesi tega izvora. Trifolium incarnatum čez 2 dni ostale detelje, cerealije (izvzeta je Ave- na), vse vrste Brassica, Vicia, Rapha- nus sativus, Cucumis sativus, Linum usitatissimum in Spergula čez 3 dni Pbleum pratense čez 4 dni Phaiseolus, Avena, Zea Mays, Pojygo- num fagopyrum, Setaria germanica, Alliiun cepa in trave, ki niso navede- ne poimenoma čez 5 dni Onobryehis sativa (neoluščena) . . . čez 6 dni Festuca o vina čez 7 dni Carum carvi, Larix, Picea, Pinus . . . čez 8 dni Cynosurus cristatus čez 10 dni vrste Poa . - 12 dni Quercus...................... Izid prvega štetja se smatra obenem za energijo kaljenja. Preden se analiza dovrši, se morajo vzklila zrna prešteti še enkrat; priporoča pa se, da se ka-lišče pregleda vsak dan. Čas, uporabljen za močenje semenja, se všteva v čas kaljenja. Ce se razlikujejo vzporedne analize za več nego 10 %, je treba vnovič postaviti po 2 X 200, odnosno 2 X 100 zrn na kaljenje. č) Čas kalje n j a je naveden v tabeli povprečnih vrednosti semenja pod točko VI.: Norme semenja. Kalivost semena, dopustnega za- uvoz, se ceni po zunanjih znakih. Ako to ni mogoče, se določi kalivost po energiji kaljenja, če pokaže ta 2A energija predpisane vrednosti za kalivost. Drugače se določa kalivost po času, določenem za kaljenje dotične vrste semenja. d) Število vzklili h z r n, izraourijeno na 100 zrn, daje kalivost v odstotkih. Pri stročni-cah se smatra en del trdih zim za kalivega, in sicer pri lucerni......................% trdih zrn, pri ostalih stročnicah . . . . 1ja trdih zrn ter se doda vzklilim zrnom. VI. Norme semenja. Norme so odredbe o kakovosti semenja, katerega številčne vrednosti za čistoto in kalivost so navedene v tabelah I. do III. aj Norme za predenico (Cuscuta). 1. ) Seme se označi za onečišćeno s predenico, ako se najde v ogledku predpisane teže samo eno dobro razvito zrnce predenice. Vrsta predenice se beleži v certifikatu o analizi semenja. Seme predenice se razlikuje po debelini na drobno zrno, če prehaja skozi sito z okroglimi Hiknjicami 1 mm širine, na srednje, če prehajajo zrna skozi luknjice 1-25 mm širine, in na d e -delo zrno ostale vrste predenice (Cuscuta suaveolens Ser. in C. arvensis Beyr). 2. ) Ogledek semena z mešički predenice, če so ^Polnjeni s klenimi zrnci, se istotako označi za Nečistega s pripombo v certifikatu, da ima mešičke Predenice. Če se ugotove poleg tega iztresena klena Zrnca predenice, se oboje zabeleži v certifikatu. 3. ) Nasprotno pa se označi seme lucerne in de-L-lje za predenice prosto, ako ima v -sebi gluha, Nedozorela zrnca predenice ali njene mešičke z Suhimi zrnci. 4. ) če se najde v predpisanem ogledku semena hcerne. rdeče detelje in ostalih vrst detelje, rumene 2. ) Seme se plombira samo v stalnih skladiščih. Na drugih krajih (n. pr. v javnih lokalih, na parni-ških in železniških postajah) se plombira izjemoma s pristankom zavoda. 3. ) Prijave za plombiranje -se vlagajo pri pristojnem kontrolnem zavodu. V prijavi je treba označiti vrsto semena za plombir anje in število vreč z označbo teže ter priložiti predpisane takse za plombiranje in analizo semena (na čistoto, kalivost, izvor, pristnost, pri deteljah, lanu in nekaterih travah pa še za določitev predenice). Prijave za plombiranje semena v kraju se vla- - n i a tpf]np ; Odposlanec zavoda, odrejen za plombiranje se-Z e’imena, ima pravico do dnevnice in potnih stroškov, ki jih plača lastnik semena. Velikost dnevnice in stroškov se odreja po zakonu o glavnem državnem računovodstvu. 4. ) Seme, odrejeno za plombiranje, mora biti vloženo v enostavne nezašite vreče ter postavljeno v čistem, razpremljenem lokalu. Da ob plombiranju semena ni zamude, daje lastnik semena na razpolago izvežba-n o poslužnrš-tvo ter liri pravi potrebne priprave (vrečice, šilo in posodice za jemanje ogledkov, iglo z motvozom za vezanje vreč in svinec za plombe). 5. ) Vreče se po izvršenem pregledu o tern, ali je seme očiščeno, naberejo v zgornjem delu v zložene gube ter z motvozom petkrat trdno omotajo, motvoz pa se dvakrat zaveže. Konca motvoza se potegneta s primerno iglo skozi gube vreče tako, da se potegne en konec motvoza pod omotanim motvozom, drugi konec pa nad njim. Potegnjena konca se iznova zvežeta im potegneta skozi luknjici atesta; potem se zvežeta in potegneta skozi luknjici plombe, na katero se vtisne s- primernimi kleščami na eni strani državni grb, rra drugi strani pa naslov dotič-nega državnega kontrolnega zavoda. 6. ) Potem sie vzame iz vsake vreče z vrha, iz srede in na dnu ogledek semena, kolikor ga je predpisano za analizo. Ogiedki se devljejo v vrečice iz papirja ter se vse skupaj vlože v enostavno ne-zašito vrečo, ki se istotako plombira z žigom zavoda. Ogledke lahko odnese na preizkus v laboratorij odposlanec zavoda, ki jih je plombiral, ali pa, jih pošlje lastnik semena po pošti ali po določeni osebi. 7. ) Vsi ogiedki brez izjeme se preizkušajo v laboratoriju zavoda, o izidu pa se obvešča prizadeta osoba. Ce je seme onečiščeno g predenico ali neiz-pravno glede čistote, kalivosti, izvora ali pristnosti, mora lastnik s plombiranih vreč sneti plombe z atesti vred ter jih takoj, ko prejme obvestilo, vrniti kontrolnemu zavodu. Kdor tega ne stori, izgubi pravico do poznejšega plombiranja semena ter se kaznuje po členu 5. zakona o kontroli semenja kulturnih rastlin ob uvozu in v notranjem prometu, 8. ) Plombirane vreče se ne smejo nikoli dati v promet, dokler se ne dobi od kontrolnega zavoda drugi del atesta, kjer je označen izid analize. 9. ) Lastnik semena mora dobljeni drugi del atesta izročiti kupcu s prodanim semenom vred. 10. ) Plombiranje se ne vrši onim osebam, ki se ne ravnajo po teh normah, ali pa se v tem primeru, če je započeto, prekine brez vsake odškodnine. 11. ) Kontrolni zavodi izdajajo ateste po spodnjem obrazcu, ko plombirajo seme. Zgornji del se priveže na vrečo, spodnji del pa se da lastniku semena, če je z analizo ugotovljeno, da je izpravno. Atest na licu. O O št......... Vrsta semena (Glej narobno stran!) Plombiral: Direktor: (Oznaka semenske vrste.) Izid analize na kakovost semena je označen na drugem delu atesta, ki ga je treba zahtevati od prodajalca semena. (Glej narobno stran!) Povprečni ogledek semena, vzet iz te vreče, ustreza predpisom zakona o kontroli semenja kulturnih rastlin z dne 30. novembra 1921. ter ni onečišćen s predenico (Cuscuta). X" Atest na hrbtu. O o A Prodajalec nima pravice, s tem atestom dokazovati kakovost semena v odprti vreči, ker velja atest samo za seme v zaprti vreči z državno plombo. Datum Datum Prodajalec nima pravice, s tem atestom dokazovati kakovost semena v odprti vreči, ker velja atest samo za seme v zaprti vreči z državno plombo. Atest mora biti na licu opremljen z oznako semenske vrste, s številko protokola o plombiranju v tekočem letu, -s podpisom direktorjevim in s podpisom uradnika, ki je seme plombiral; na narobni strani se označi datum plombiranja in se udari uradni žig kontrolnega zavoda. Samo atest, izdan na tak način, je polnoveljaven. 12.) Dokazilna moč državne plombe, da ni seme onečiščeno s predenico (Cuscuta), seza samo do meja verjetnosti po razmerju količine ogledka proti količini semena v vreči ter velja samo za neodprte in nepoškodovane vreče. Ob dodatnem preizkusu plombiranega semena se jemlje za predenico lati-tuda do 5 zrnec predenice na 1 kg semena. Takšno seme -se ne zapleni, nego se očisti, ako je mogoče, ob stroških prodajalčevih. c) Povprečne vrednosti semenja. Povprečna vrednost semenja -se označuje s številko, ki pomeni srednjo vrednost čistote in kalivosti semenja. Te vrednosti se dobivajo kot povprečne pri analizi izpravnega semenja. Povprečne vrednosti semenja so označene v ta-j belah L, II. in III. Tabela I. Redna številka Vrsta semena CJ °/o kalivosti Čas kaljenja v dneh Latinsko ime Narodno ime 0 2 * ^ >N ^ H ^ >0 7 8 9 j 10 11 12 13 j H 15 16 I17 !8 J19 20 j 21 122] |23 24 25 26 127 l|28 I29 j 30 j 31 32 j 33 J 34 135 37 138 a) Detelje. Anthyllis vulneraria L. Lotus corniculatus L. Lotus uliginosus Schk. Medicago lupulina L. Medicago sativa L. Onobrychis sativa L. Ornithopus sativus Brot. Trifolium hybridum L. Trifolium incarnatum L. Trifolium pratense L. Trifolium repens L. b) Trave (Gramineae). Agropyrum repens Pb. Agrostis stolonifera E. M. Alopecurus pratensis L. Ammophila arenaria Link. Anthoxanthum odoratum L. Arrhenatherum elatius M. K. Bromus erectus Huds. Bromus inermis Leyss. Bromus mollis L. Cynosurus cristatus L. Dactylis glomerata L. Elymus arenarius L. Festuca arundinacea Schrl. Festuca heterophylla L. k. Festuca ovina L. Festuca pratensis Huds. Festuca rubra L. Holcus lanatus L. Lolium italicum Al. Br. Lolium perenne L. Phalaris arundinacea L. Phelum pratense L. Poanemoralis L. Poa pratensis L. Poa trivialis L. Setaria germanica P. B. Trisetum flavescens P. B. c) Ostale krmske rastline. Ranjek, belodun, ranovka 50 95 79 Nokota navadna, zvezdan, smilj- kita rožikasta 50 97 60 Nokota močvirska, zvezdan po- barni, smiljkita pobarna 50 95 63 Detelja rumena, vija, lekarica h melj as ta 50 96 76 Lucerna, lucerka, lekarica obična 100 97 88 Turška detelja, turska detelina, esparzeta 100 98 70 Seradela 100 94 80 Švedska detelja, barska detelina 50 96 85 Laška detelja, inkarnatska detelina 100 97 88 Domača detelja, crvena detelina 100 97 88 Travniška detelja, bela detelina 50 96 77 10II 14 10 10 14 14 10 10 10 10 Pirika, pirevina 5C 60 55 Belkasta rosulja, šopulja belkasta 5C 90 80 Lisičji rep, mišji rep 5C 75 62 Trava trstolika 5C 90 50 Boljka, mirisavka, mirisava trava 50 90 45 Francoska pahovka, francuska 50 1 70 trava, francuski ljul 80 Stoklasa travniška, klasača žbu- nasta, stoklasa uspravna 50 80 66 Stoklasa gola, klasača šišulja, stoklasa šišulja 50 75 76 Stoklasa mehka, klasača maljava, stoklasa mekana 50 70 62 Grebenčica, kreslica 50 90 70 Pasja trava, ježevica, klupčasta oštrica 50 77 83 Lamata trava, vlasac 50 90 50 Bilnica trstikasta, vijuk podbarski, vlasnača poljska 50 90 80 Bilnica raznolistna, vijuk razno- Hsni, vlasnača raznolisna 50 70 52! Bilnica ovčja, vijuk tipac, vlasnača ovčja 50 75 66 Bilnica travniška, vijuk livadski, vlasnača poljska Bilnica rdeča, vijuk crvenkasti, vlasnača rumena 50| 95 80 50, 70 60 Volnata medena trava, zečja trava. medunika 50 70 75 Laška ljuljika, talijanski rajgras, talijanski ljul 50 95 77 Angleška ljuljika, utrinac, angleški ljul 50 95 82 Trstika svetlikasta, tokavica, svjetlica 50 90 70 Mačji rep, popino prase, mačji repak 50 97 90 Latovka, luguša, metlica 50 80 65 Latovka travniška, livadnjača, metlica poljska 50 85 60 Latovka navadna, livadnjača 50 obična, metlica obična 85 65 Mohar, muhar 100 95 75 Prava pahovka, ovsulja, ovsika 50| 75 70 h 14| 21 2! 21 14 14 14)1 14 21 21 j 21 2l! |39 40 41 42 143 H 44 |46 l!48 ,j49i 50 51 53! 54! 55! 56 j ,57 58 'j 59 Achillea Millefolium L. Brassica rapa rapifera Metig. Fagopyrum esculentum Much. Lathyrus sativus L. Lupinus albus L. Lupinus angustifolius L. Lupinus luteus L. Panicum miliaceum L. Pisum sativum L. Sinapis alba L. Soja hispida L. Vicia faba L. Vicia sativa L. Vicia viilosa Roth. Stolistnik, hajdučka trava Ogrska repa, repica, bela repa Ajda, elda Grahovka, modulja Volčji bob beli, turska kava, vučjak beli Volčji bob modri, obrinka plavo-cveta, vučjak modri Volčji bob rumeni, obrinka žuto-cveta, vučjak žuti Proso, sitna proja Grah, grašak Gorčica bela, bela slačica, gorušica bela Soja Bob Grahorica navadna, grahorica, grahorica obična Grahorica dlakava, grahorica maljava č) Industrijske rastline. Brassica napus oieifera D. C. Canabis sativa L. Cichorium Intybus L. Helianthus annuus L. Linum usitatissimum L. Nicotiana L. Papaver somniferum L. Repica oljnata, olajna repica Konoplja Cikorija, ženetrga Solnčnica, suncokret Lan Tobak, duvan Mak d) Zelenjad in začimbe. 60 61 162 163 j 64 65 j 66 167 II68 L 69 I 70 71 l! 72 Al litim Cepa L. Allium Porrum L. Anethum greveolens L. Apium graveolens L. Asparagus officinalis L. Artemisia Absinthium L. Atriplex hortense L. Brassica oleracea x botrytis L. Brassica oleracea x capitata L. Brassica oleracea x gongyloides L. Capsicum annuum L. Brassica oleracea x sabanda L. Carum carvi L. Čebula, crni luk Por, praziluk, pori luk Koper, mirodžija, kopar Želena, celer Beluš (špargelj), spargla Pelin, pelen Loboda Karfijol Zelje, kupus Koloraba, keieraba Paprika Ohrovt, kelj Kumin, kim, kumna 50! 85 60 j 101 10C 97 85 110 10C 97 75 10 20C 95 82 2! 200 97 85 10 200 95 80 10 200 97 85 10! 100 95 75 14! 200 95 93 10; 100 97 85 10 200 99 80 10 200 91 95 10 200 95 85 10 100 96 55 10 100 97 85 10 100 97 85 14 50 93 75 14 100 96 55 !0 100 97 85 10 50 99 75 10 50 97 75 14 50 99 64 14 I 50 98 59 14 50 95 47 14 IO! 97 70 14 501 99 97 28 50 99 70 10 50 94 24 28 50 98 75 10 50 99 90 10 50 99 90 10 10 97 65 —. 50 99 90 10 10 98 80 21 1 Redna številka Vrsta semena Teža ogledka || v gramih || CJ 2 co KJ -e II 1; 'tr tj 3 > Latinsko ime Narodno ime 73 Cicer arietinum L. Cizara, naut, slanutak 100 I 98 100 74 Cucumis sativus L. Kumara, krastavac 50 98 80 14 75 Cynara Scolymus Artičoka, artišoka 50 86 62 76 Cucurbita Pepo L. Buča, bundeva 100 98 80 14! 77 Daucus carota L. Mrkev, mrkva 10 98 63 21 78 Ervum Lens L. Leča, sočivo 200 100 98 10 79 Foeniculum officinale Ml. Komorač, morač 10 93 50 14 80 Laduca sativa L. Salata 10 96 71 10: 81 Lycopersicum esculentum Milk Paradižnik, crveni patlidžan, it rajčica 10 98 66 _Jj 82 Pastinaca sativa L. Pastinaka, paštrnak 10 89 48 14 i 83 Petroselinum sativum Hoffm. Peteršilj, peršun, peršin 10 97 55 14 84 Pimpinella Anisum L. Janež, anason, aniš 10 94 70 14 85 Pisum sativum L. Grah, grašak 200 95 93 10J 86 Phaseolus vulgaris L. Fižol, grah, pasulj 200 97 80 10! 87 Raphanus sativus L. Redkvica, retkva 50 85 100 10! 88 Rumex acetosa L. Kislica, kiseljak 50' 96 57 14 89 Spinacia oleracea L. Špinača, spanač 100 98 66 14. e) Gozdno drevje. Abies pectinata D. C. Jelka, jela 50! 86 25: 28' Acer platanoides L. Mlečni bor, mleč 100' 89 33 21 Alnus glutinosa Grin. Jelša, crna jova, jalša 50 70 30 28! Alnus incana D. G. Bela jelša, bela jova, jovina 50 50 30 28' Betula alba L. Breza 50 45 25 28' Carpinus Betulus L. Gaber, grab 100 96 30 28| Fraxinus excelsior L. Beli jesen, beli jasen 100 93 35 Gleditschia triacanthos L. Gledičija 200 96 76 14 Larix europea D. C. Macesen, ariševina, ariš 50 85 45 14 Picea excelsa Link. Smreka, smrča 50 95 70 28 Pinus laricio Poir Črni bor, crni bor 50 94 70 42! Pinus Cembra L. Limba, planinski bor 50 97 60 42! Pinus silvestris L. Beli bor 50 94 60 28' Pinus Strobus L. Ameriški bor, američki bor 50 94 55 60 Quercus L. Hrast 200 93 65 28 Taxus baccata L. Tisa 50 84 37 Ulmus campestris L. Brest 100, 50 30 j Robinia Pseudacacia L. Akacija, bagren 100: 96 75| 10 j 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 č) N o r m e za žita. Za žita se zahteva to-le: 1. ) glede subjektivnih znakov da ima žito svetlo, prirodno barvo, da I ni plesnivo ali snetjavo; 2. ) glede objektivnih znakov, da ustreza povprečnim vrednostim v I tabelah II. in III. Tabela II. Povprečne vrednosti žita za sejanje. Vrsta žita 7o > fl jg i “ 1 1 I 1i 31 j? latinsko ime narodno ime d. «-f -gl d |Š 5-s. 1 X Triticum vulgare Vili. pšenica . . . 0-3—1-8 0-1 - 0-1—1-9 40—45 - U - 95 1 Secale cereale L. rž, raž. . . . 0-3-1-8 0-1 0-10-5-2 - j 15 - 95 I Hordeum vul- gare L. ječmen, ječam 0'3—1 ‘8 0-1 — 0-4—1 -9 — 80-85! 15 11 95 Avena sativa L. oves, ovas, zob koruza, kukUT raz, kukuruza, 1-3—2-3 0-1 — 1-4-2-4 ] — |15i30—35 90' Zea Mays L. 0-3—2 — — 0-3—2 -! — 15! — 80 Tabela III. Povprečne vrednosti za oceno pivarskoga ječmena. % vode j Hektolitrska teža v kilogramih Teža 100 zrn -v gramih 'o KJ CJ a -e % odpadkov (drobnih zrn) “/d energije kalivosti °/o kalivosti % močnosti % sirovega proteina % sirovega proteina v plevah 13—15 67-72 35-45 0—0-5 0—5 90-95 90-100 70—100 8—11 j 8-10 Številke v gorenji tabeli označujejo lastnosti dobrega pivarskoga ječmena. V njem ne sme biti primesi ozimnega štirivrstnega do šestvrstnega ječmena. Posameznosti o normah za žita. 1. ) Nečistota. Paziti je treba na plevel, škodljiv za žita ali za zdravje, kakršen so: kokalj (Agrostemma githago), ljuljika (Lolium temulentum), kravja pšenica (Melampyrum) in škrobotec (Alectirolophus). Ce se pojavijo v večji meri, se zapiše njih odstotek posebe za vsak plevel. 2. ) Določanje steklovitosti in močnosti. Steklovitost, odnosno močnost pšeničnega semena se določa s farinatomom. Ječmen se mora zaradi tega pripraviti tako-le: Najprej se namoči v vodi ter pusti 24 ur v razredčenem zraku, potem pa eno uro v brezzračnem prostoru in nato se suši 24 ur v razredčenem zraku. Izvršiti je treba vselej dve vzporedni analizi. Drugi način, kako se določa močnost, odnosno steklovitost pri pšenici in ječmenu, je ta-le: Eazkolje se v farinatomu 2 X 100 zrn; potem se sortirajo na 5 razredov z ozirom na močnost vsega ogledka in naposled se iz tega izračuni odstotna močnost. 3. ) Vsebina plev služi za poseben znak oceni ječmena in ovsa, ker vplivajo pleve na njiju težo ter jima znižujejo vrednost. Odstotek plev se določa: a) pri ječmenu iz 50 zrn po metodi Luffa; b) pri ovsu iz 200 zrn, s katerih se z Negardovimi kleščami odpravijo pleve. Tako očiščeno seme in pleve se posuše in stehtajo, potem pa se izračuni odstotek plev na 100 g suhe substance. 4. ) V s e b i n a v o d e. Ko se določa vsebina vode ]X) točki V., odstavku 7., se mora dati od 10 do 20 % za vsak odstotek odškodnine. 5. ) Energija kaljenj a se določa, ko je seme kalilo 60 ur. 6. ) Vsebina sirovega protei n a. Ugotovljeni protein se pomnoži s številom 6-25 in dobljeni zmnožek se izračuni na suho substanco. d) Norme za pesno seme. t.) Ogledek pesnega semena. a) Ogleđek semena je težak 200 g-, nikoli manj nego 150 g. b) Ogledki semena se vlagajo v zaprte steklene ali pločevinaste posode, da se vsebina vode v semenu ne more izpremeniti. 2.) Normalne vrednosti za uporabnost pesnega semena. a) Vsebina vode ne sme biti večja nego 15 %, a tedaj se da za presežek vode preko 15 % od--škodnina. Za suho seme se lahko jemlje tudi seme z 18 % vode. b) Oistota semena mora znašati najmanj 96 %. V nečistost se računijo tudi drobna jedra pesnega semena, presejana skozi sito z mrežo 2 mm širine. Naročati se sme seme tudi s čistoto 94 %, a tedaj se daje za nedostatek čistote do 96 % odškodnina. -c) KaJivost. Od 100 zrn mora v 14 dneh vzkliti najmanj: 80 zm debelozrnate pese, 75 zrn srednje velikosti, 70 zrn drobnozrnate pese. Od 1 kg pesnega semena mora v 14 dneh pognati najmanj: 60.000 kali debelozrnate pese, 65.000 kali srednje pese, 70.000 kali drobnozrnate pese. Od teh števil mora v 7 dneh pognati najmanj 70 % kali. Za debelozmato se smatra seme z največ 40 zrni v 1 kg, za srednje z 41 do 50 zrni in za drobnozrnato z 51 in več zrni v 1 kg. V atestih o analizi semena se označuje za kalivost samo število vzklilih zrn, reducirano na 100 zrn; število kali se označi samo, če to zahteva lastnik semena. ■d) Bolne kali, ugotovljene pri kaljenju, se vpo-števajo do števila 3. VH. Izračunavanje odškodnine. Kontrolni zavodi izračunavajo odškodnino, ki jo i mora prodajalec dati kupcu, če se ugotovi z do- i •datno analizo semena, da seme ne ustreza pred- i pisom tega pravilnika: a) če ni razlika povprečne vrednosti večja nego 7 % za čistoto in 10 % za kalivost, in sicer za seme, kupljeno pri «pogodbenih semenamicah»; b) za seme, kupljeno pri drugih prodajalcih pa, če ni razlika večja, nego 2 % za čistoto in 5 % za kalivost. Drugače, ako je jamčil prodajalec za večjo vrednost semena, nego je vrednost po tabelah L, II. in UL, izračunavajo kontrolni zavodi odškodnino samo. če seme ni neizpravno, in sicer: a) če se. kupec in prodajalec v tem sporazumeta; b) na poziv sodnih oblastev, če nastane spor. Ce kupec in prodajalec nista zadovoljna z izidom dodatne analize, lahko zahtevata, da je preizkusiti seme še enkrat pri drugem kontrolnem zavodu naše kraljevine. Ce se kupec in prodajalec sporazumeta, se vzame nov ogledek semena; drugače pa se vzame za to analizo ostanek ogledka od dodatne analize. Izid, ki je ugodnejši, je obvezen za kupca in za prodajalca. «Pogodbene semenarnice» morajo poravnati iz-računjeno odškodnino, ne glede na to, ali jo kupec zahteva ali ne. Kupec izgubi pravico do odškodnine za seme, ki ga je kupil pri nepogodbenih prodajalcih: a) če ne pošlje ogledkov semena na preizkus v 8 dneh, i ko je seme prejel; b) če v 8 dneh, ko je prejel ob- i vestilo o analizi semena, ne zahteva odškodnine od prodajalca. Odškodnina sc da lahko ali v denarju ali v ustrezni količini semena iste vrste. Prodajalec mora vzeti seme nazaj ter vrniti kupcu denar, če je iz-računjena odškodnina za 10 % večja nego prodajna cena. Odšlcodnina za vsa semena se izračunava po formuli: ^ 0 == lOO Zv ’ ®'° ’ kiftr l)0men': Vo = vrednost odškodnine v denarju, C = zaključno ceno 100 kg-, Zv = zajamčeno vrednost semena, Po = procent odškodnine v semenu, T = težo v kilogramih prodanega semena. N. pr. a) Kupilo se je seme lucerne z jamstvom 97 % čistote in 88 % kalivosti. Z dodatnim pre-! izkusom tega semena se ugotovi, da je njegova či-i stota 95 •% in kalivost 83 %. Ker je razlika v mejah i latitude, niso «pogodbene semenarnice» zavezane, povrniti primanjkljaj. Nepogodbeni prodajalec pa mora povrniti škodo do povprečne vrednosti tega pravilnika, t. j. 2 % za čistoto in 5 % za kalivost. b) Kupilo se je seme z istim jamstvom, a z dodatnim preizkusom se je ugotovilo, da je njegova čistote 93 % in kalivost 80 %. Takšno seme se smatra, če ga je prodal nepogodben prodajalec, za neizpravno in se zapleni, prodajalec pa mora povrniti vso škodo. Če proda takšno seme «pogodbena semenamica» in je razlika v mejah dovoljene razlike preko latitude, mora semenarnica povrniti škodo za razliko do povprečne vrednosti, torej: 4 % za čistoto in 8 % za kalivost. Za ta primer znaša, če se je kupilo tega semena 350 kg po 250 Din, vrednost odškodnine po gorenji formuli: 260 za čistoto — Vo = • 4 • 350 = Din 36'08, iuu'yi 250 za kalivost = Vo = —v;-QO • 8 • 350 = Din 79'55, 1UU* OO mmmmmJm—mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm skupaj Din 115'63. Ker znaša ta razlika več nego 10 % prodajne cene, mora prodajalec seme vzeti nazaj in kupcu vrniti denar. Pri pesnem semenu se izračunava eventualna odškodnina po nastopni tabeli odškodnine: Za vsak začeti odstotek odstopanja od norm se računi: a) za nečistoto do 2 % . . » » » 7% . . b) za kalivost zrnja do 2 % » » » » 10% c) za gluho in drobno seme do 2 % »7 % č) za vsebino vode do 3 % . 1 % prodajne cene, 2 % 2 % » » 5 % » » 1 % » » ' 2.% » » 1'% Seme se vrne: 1. ) če ne ustreza zajamčeni pristnosti (identičnosti) in zajamčenemu izvoru (provenienci); 2. ) če ima v sebi debelozmato predenico in straš-nico; 3. ) če znaša odškodnina več nego 10 % prodajne cene semena. §4. Odškodnino izračunava kontrolni zavod, če se-menarnica ni zadovoljna z odškodnino za kupca in z izvršeno dodatno kontrolo semena, sme zahtevati, da .se pošlji ogledek tega semena uradoma v preizkus drugemu državnemu kontrolnemu zavodu v naši kraljevini. V tem primeru odloči analiza onega zavoda, ki je za semenarnico ugodnejša. § 5- Semenarnica ne sme zahtevati od kontrolnega zavoda nikoli odškodnine za manjšo vrednost semena, če se ta pokaže ob dodatni kontroli. § 6- Kako .se jemljejo ogledki semena zaradi dodatne kontrole, o tem veljajo predpisi pravilnika o kontroli semenja kulturnih rastlin; istotako pa veljajo tudi roki, v katerih mora kupec reklamirati svoje zahteve. § 7. Semenarnica nima pravice, objavljati reklame, da je pod kontrolo kontrolnega zavoda, s katerim je sklenila pogodbo; sme pa v svojih oglasih objavljati, da je sklenila pogodbo s kontrolnim zavodom in da daje po njem kupcem jamstvo o prodanem semenju po § 1. § 8. Podpisana semenarnica je položila dinarjev . . .................kot takso za analize semenja in stroške pri njih v zmislu oddelka VIII. pravilnika o kontroli semenja kulturnih rastlin. § 9- Ta j «godba velja samo za . . . let . kontrolni zavod jo sme o vsakem času razvezati, če se pogodbena semenarnica ne ravna po njej. § 10. Podpisana semenarnica ste zavezuje, da se bo povsem ravnala po tej pogodbi. (Datum.) Podpis direktorja zavoda: Podpis seminarnice: Pogodba med................(kontrolnim zavodom) v..............in .semenarnico............... v..................za leto .... § 1- Kolek Obveza. Na podpisančev naslov je dospelo iz Podpisana semenarnica se zavezuje, izdajati kup- j naturalno seme.............v teži cem pismeno jamstvo o čistoti, kalivosti. pristnosti in provenienci prodanega semena, za seme m e tel jk e, detelje, lanu in mačjega repa pa tudi, da je brez pre-denice, in za seme esparzete, da je brez strašnice (Poterium sanguisorba). Semenarnica mora opozoriti kupca na dodatno kontrolo semena pri (kontrolnem zavodu), s katerim je sklenila to pogodbo, ter ogledek prodanega semena zapečatiti s svojim pečatom zaradi dodatne kontrole, če tako zahteva kupec. Pismeno jamstvo o prodanem semenu navaja: 1. ) označbo njegove vrste in količine; 2. ) njegovo ceno za kilogram; 3. ) zajamčene vrednosti v odstotkih; 4. ) izjavo, da ni seme onečiščeno s predenico in strašnico; 5. ) ostale pogoje, če so dogovorjeni ob prodaji semena. § 2. Ce se ugotovi ob dodatni kontroli, da ima prodano seme manjšo vrednost, nego je zajamčena, morajo semenarnice po predpisih pravilnika o kontroli semenja kupca odškodovati za razliko z ustrezno količino istega semena v denarju ali pa morajo vzeti nazaj prodano seme in kupcu vrniti denar brez vsake odškodnine. ter leži na železniški (pamiški) postaji v............ To seme je izpravno glede kalivosti, izvora (provenience) in pristnosti (identičnosti) in ni onečiščeno z debelozmato predenico. Zato prosim (kontrolni zavod), naj mi v zmislu oddelka II., točke b, pravilnika o kontroli semenja kulturnih rastlin dovoli uvoziti to seme z obveznostjo, da očistim to seme na strojih ob nadzorstvu (kontrolnega zavoda) v . . . . dneh ter očiščeno seme plombiram z državno plombo, odpadke pri čiščenju* 1.)......................... Stroje za čiščenje semena** 2.)................... V . dne 192 (Podpis uvoznika semena.) * 1.) pa izvozim v inozemstvo, jih uporabim na način, neškodljiv za poljedelstvo (jih skuham in uporabim za krmo, za industrijsko potrebo in kakšno itd.) ali uničim. ** 2.) imam svoje, sistema . . . sem si izposodil od . . . ., sistema o čemer prilagam pismeno dokazilo. Jamstvo. Podpisana «pogodbena semenarnica» je prodala danes....................iz..................... nastopne vrste semena z navedeno garancijo in s pravico kupčevo do dodatne kontrole tega semena pri.............. .ob stroških semenarnice. Vrsta semena — Prodane količine v kg Cena za 1 kg Jamstvo °/o čistote % kako- vosti Ali je brez prede-nice i . 1 Kraj in datum: Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo. Razpis. Polovico predpisanih taks, razen za plombiranje j semenja, plačujejo poljedelske (gospodarske, kme- j tijske) družbe in podružnice, poljedelske zadruge in | njih člani, če pošiljajo semenje po svoji krajevni j združbi ali zadrugi, kakor tudi «pogodbene seme- j namice», ki polože naprej 1000 Din na leto kot | takse za analize in stroške pri njih. «Pogodbene ! 2426/22. 3 3 semenarnice» nimajo pravice do odškodnine za raz- j liko, če znaša njih letni račun za izvršene analize in | stroške pri njih manj nego vsota, deponirana pri! Pri ravnateljstvu splošne bolnice v Ljubljani se kontrolnem zavodu. ; razpisujeta dve asistentski mesti, in sicer za kirurški Ta pravilnik z normami in taksami velja od dne, | in dermatološki oddelek s prejemki IX. činovnega ko se objavi v «Službenih Kovinah», in takrat pre- j razreda državnih uradnikov, t. j. z adjutom letnih stanejo veljati: pravilnik in norme o kontroli seme- j 2800 Din in s pripadajočimi draginjskimi dokladami, nja kulturnih rastlin in takse za preizkušanje seme- j Pogoji: jugoslovansko državljanstvo, dvoletna n ja, objavljene v «Službenih Kovinah» št. 65 z dne • praksa v bolnici, in sicer tako, da je prosilec službo-28. marca 1921., K. br. 22 555/20 ministrstva za j val vsaj šest mesecev na kirurškem, odnosno der-poljedelstvo in vode; pravilnik kr. hrv.-slav. deželne i matološkem oddelku. Podpis semenarnice: Na narobni strani: To jamstvo se mora vselej priložiti ogledkom semena, ki se pošiljajo v preizkus (kontrolnemu zavodu). Vsak kupec naj pošlje od kupljenega semena: 1. ) od drobnozrnatega semena (trave, bele in močvirske detelje, maka, zelja, repice, breze itd.) najmanj...............................50 gramov; 2. ) od srednje velikosti (meteljke in ostale vrste debelozrnatih detelj, lanu, igličastih dreves itd.) najmanj...............................100 gramov; 3. ) od debelozrnatega semena (žita, graha, graho- rice itd.) najmanj.................... 200 gramov. Ogledek semena mora pokazati povprečno kakovost semena. Zato se seme dobro premeša in iz njega se vzame ogledek semena za preizkus. Na te ogledke pritisne semenarnica svoj pečat. Ce sc je naročilo seme pismeno, vzame kupec pred dvema pričama predpisani ogledek semena za kontrolno analizo ter padi oži pošiljki nastopno potrdilo prič: «Podpisanca potrjujeta, da sta bila navzočna, ko so se vzeli ogledki semena, pri čemer je bil zavoj semena nepoškodovan, da so bile označbe in številke na zavoju ispravne in da so bili ogledki semena pravilno vzeti.» Če pokaže seme manjšo vrednost, nego je zajamčena, mora semenarnica kupca odškodovati za razliko z ustrezno količino istega semena v denarju ali pa vzeti seme nazaj po predpisih pravilnika o kontroli semenja. Pravico do dodatne analize ob stroških semenarnice izgubi kupec, če ne pošlje ogledka semena v 3 dneh, ko je seme prejel, in če je semena manj nego 5 kg. Kupec lahko pošlje seme v analizo tudi po tem roku, a tedaj plača takse za analizo semena s pravico do odškodnine po predpisih tega pravilnika. VIII. Takse za analize semenja kulturnih rastlin. Na podstavi člena 8. zakona o kontroli semenja kulturnih! rastlin ob uvozu in v notranjem prometu predpisujem te-le takse: Za analizo semenja, e katero se določa: pristnost (identičnost) v Jaboratoriju . . 2-— Din na polju......................................12 » izvor (provenienca) v laboratoriju . . . 3 » na polju......................................12 » čistota za debelo seme............................1 * za drobno seme, razen trav.....................2— » za travno seme in krompir......................3— » kalivost semena, in sicer onega, ki vzkali v 10 dneh................................3— » v 21 dneh................................5— » preko 21 dni..............................10-— » za pesno seme, če se zahteva kalivost po drugih normah..............................10— » predenica (Cuscuta)..........................2— » specialne primesi in drugi plevel . . . 1— » strašnica (Sauguisorba miner).................1— » absolutna teža in hektolitrska teža . . . 1-50 » specifična teža...............................^ * vsebina plev pri ovsu in ječmenu . . . 2- » pri pasji travi (Dactylis glomerata) . • 10 » vsebina vlage.................................IO * močnost in steklovitost.....................2— » protein ........................... 7— » bolna semena..................................2— » falzifikacija semena..........................6— » barvanje semena..............................3— » plombiranje in atestiranje ene vreče semena ...................................2— » 1 recept za zmes trav.........................5— » za vsak duplikat certifikata do polovične pole........................................ » vlade v Zagrebu z dne 16. februarja 1921.; pravilnik in norme po predpisih dunajske postaje za kontrolo semenja št. 422 kakor tudi pristojbinski cenovnik državnih kmetijsko-kemijskih zavodov v Sloveniji, kolikor so z njim določene takse za analizo semenja, predpisan po deželni vladi za Slovenijo dne 29. oktobra 1920. in objavljen v «Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo» št. 439 z dne 29. novembra 1920. V Beogradu, dne 17. oktobra 1922.; št. 7309/III. Minister za poljedelstvo in vode: Ivan Pucelj s. r. Prošnje naj se vlože do dne 2 0. marca 1 923. pri ravnateljstvu splošne bolnice v Ljubljani. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 17. februarja 1923. Sanitetni šef: dr. Katičič s. r. Št. 3005. Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo. (Od dne 11. do dne 17. februarja 1923.) Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo. Št. 5184. Razpust društev. «Napredno politično in gospodarsko društvo» v Železnikih je razpuščeno, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev za pravni obstoj. V Ljubljani, dne 18. februarja 1923. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Po naročilu pokrajinskega namestnika načelnik oddelka: Kreruenšek s. r. Št. 644 vet. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 24. februarja 1923. Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. Slinavka in parkljevka. Brežice: Zakot 1:1. Črnomelj: Čeplje 2 :2, Dolnja Podgora 2 :8, Lokvica 1 :10, Podzemelj 1 :1, Radenci 3:14, Semič 1 :8, Stari trg 1 :2, Tribuče 2 :13. Kamnik: Vir 1 :2. Litija: Šmartno pri Litiji 1 :1. Ljubljana okolica: Devica Marija v Polju 3 : 5, Dobrova 2 :2, Grosuplje 1 :4, Horjulj 1 : 4, Log 1:1, Medvode 1:1, Moste 3 :3, Račna 1 :2, Vrhnika 1 :1, Želimlje 1 :1. Maribor: Pečke 1 :4. Vranični prisad. Črnomelj: Dragatuš 1:1. Murska Sobota: Kapca ^ Garje konj, Ptuj: Hajdina 1:1, Vičanci 1:1, Rogatec 1:1. Steklina. Kamnik: Homec 1:1. Krško: Cerklje 1:1. Maribor; Zgornji Žerjavci 1:1. Svinjska kuga. Črnomelj: Telčji vrh 1 :1, Tribuče 1 :1. Maribor: Sv. Juri v Sl. goricah 1:1, Sv. Lenart v Sl. goricah 1:1. Novo mesto: Ambrus 3:4, Toplice 2 : 4, Zagradec 3 :3. Radovljica: Kranjska gora 1 :1. Slovenjgradec: Janžev vrh 1 :1. Svinjska rdečica. Ljubljana okolica: Brezovica 1:1. Ljutomer: Plitvica 1:1. V Ljubljani, dne 24. februarja 1923. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za kmetijstvo. Po naročilu pokrajinskega namestnika: Paulin s. r. Črnomelj . . . Krško........... Maribor, okolica. Maribor, mesto . Slovenjgradec. . Slovenjgradec. Ošpice (Morbilli). i ! M : 1 i ž i : 73 24 ; 43 4 1 1 2 44 Brežice . . . . Celje, okolica. . Ljubljana, mesto Logatec .... Ptuj, okolica . . Radovljica . . . Variola vera I 1 I . 1 Pertuosis. 7 i . ; . i i 'i j i i 8 i I Brežice . . . . Celje, okolica. . Črnomelj. . . . Kamnik . . . . Konjice . . . . Logatec . . . . Maribor, okolica. Maribor, mesto . Murska Sobota . Novo mesto . . ! 1 Ptuj, mesto. Paratyp li us JlS.il Griža (Dysenteria). Konjice .... •i i i 2 i 1 • ! 2 Ljubljana, mesto • ! • • i Škrl atink a (S c a r 1 a t i n a). Brežice . . . . i J, • 1 . Celje, okolica. . . 3 l 2 2 Kamnik . . . . 1 j . ■ • j i Kranj 4 j • • 4 Krško 4 1 } • • v j 4 Kočevje . . • • . 1 Konjice . . • • o • 3 1 1 9 • j 8 Ljubljana, ni es to • ? 14 . Logatec . . • • Litija 15 1 i i i 1 19 Ljutomer.... 8 2 • i Maribor, okolica . 5 . 6 Maribor, mesto . . 10 4 4 10 Murska Sobota . 3 1 2 3 2 Ptuj, okolica . . Radovljica . . . • 13 1 i • 7 1 : ! 5 Slovenjgradec. . 16 ! • 2 • 1 14 D a vi c a (D i p h t e r i a et ero s ep). Brežice . . . . 2 • . 2 Kranj 1 j • . 1 1 Ljubljana, mesto 1 i l . Maribor, mesto . i 3 i i • • 4 Murska Sobota . 1 1 3 1 i ! • { 3 Novo mesto . 1 ] l Slovenjgradec. j 1 1 1 • 1 • ! z Trebušni tifus (Typhus abdominalis). 3 4 dne 21. februarja 1923. Sanitetni šef: dr. Katičič s. Razglasi drugih uradov in oblastev. '■Gg I 162/23—2. 276 Oklic. Dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru, Sodna ulica št. 14/1, je vložil zoper Karolino Mušiče v o, posestnico in gostilničarko v Senožečah št. 161, v roke drja. Tomšiča, odvetnika v Mariboru, kot skrbnika na čin in zoper Antona Mušiča, zasebnika v Cirkniei št. 4, tožbo zaradi 5016 Din 25 p. Narok se je določil na dan 3. marca 1923. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 72. Ker je tudi bivališče Antona Mušiča, neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Tomšič, odvetnik v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 24. februarja 1923. 260 A. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: 168. Sedež: Celje. Besedilo firme: Hladin & Dobovičnik. Obratni predmet: trgovina z manufakturo. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne j 1. novembra 1922. Družbenika: Valentin Hladin in Franc Dobovičnik. olja trgovca v Celju. Za zastopanje in za podpisovanje firme je upravičen vsak družbenik samostojno. Celje, dne 17. januarja 1923. 169. Sedež: Celje. Besedilo firme: O. & M. Josek. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in i pohištvom. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne; 21. avgusta 1921. Družbenika: Oton in Marija Josek, trgovca v Celju. Z;i zastopanje in za podpisovanje firme je upravičen vsak družbenik samostojno. Celje, dne 17. januarja 1923. 170. Sedež: Jurklošter pri Rimskih toplicah. Besedilo firme: Tovarna lesnih izdelkov Falter — Jurklošter. Obratni predmet: izdelovanje predmetov male lesne industrije na tvorniški način. Imetnica: Irena Falter, industrijka v Jurki oštru. S prokuro so poverjeni: Hinko Falter, graščak, Walter Fischer, ravnatelj, in Bela Josephovits, pro-kurist — vsi v Jur kloštru, in sicer imata pravico, podpisovati firmo, po dva prokurista kolektivno. C e 1 j e, dne 17. januarja 1923. 171. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: «Chemotechna», kemični laboratorij, družba z o. z. Obratni predmet: kemijski laboratorij za izdelovanje in razpečavanje kemijskih, farmacevtskih in sorodnih izdelkov. Družbena pogodba z dne 21. julija 1922. in dodatna pogodba z dne 20. novembra 1922. Osnovna glavnica v znesku 150.000 K je vplačana v gotovini. Poslovodja je Vladimir Nebesaf, prokurist v Ljubljani, Spodnja Šiška, Žibertova ulica št. 227. Družbo zastopa poslovodja, ki podpisuje za družbo tako. da postavlja pod napisamo, natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno besediloi firme svojeročno svoje ime in svoj priimek. L j u b 1 j a n a, dne 1. februarja 1923. 172. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: «Icarus», izdelovanje letečih igrač in drugih novosti, družba z o. z. Obratni predmet: Firma izdeluje in prodaja vsakovrstne igrače in vsakovrstno galanterijsko blago, Nakupuje za to potrebne sirorine, polizdelke in izdelke ter prodaja lastne in tuje proizvode; udeležuje pri enakih podjetjih in ustanavlja podružnice. — družba prevzame od družbenika Branka Markoviča kjegovo jxKljetje, ki ga je vodil sedaj podnaslovom: "Icarus», izdelovanje letečih igrač in drugih novosti, Ljubijana-šiška, Slovenija, z vsemi stroji in z vsem Inventarjem, z nabavljenimi sirovinami, modeli, izdelanimi vzorci, kakor jo to vse popisano v posebnem inventarju, prevzame pa tudi prijavljeni patent ' Nemčiji S 899/Pl 65.159 iz prijave z dne 23. junija 1922.. št. 67.159, Reichspatentamta, v Jugoslaviji prijavljeni model iz prijave z dne 20. junija 1922., št. 38, prijavnega odseka za vzorce, modele in žige v Beogradu, in prijavljeni žig iz prijave z dne 29. junija 1922., št. 1936, odseka za vzorce, modele in žige v Beogradu, kakor je vse to popisano v navedenem patentu, odnosno v listini za zaščiteni model in v listini žiga. Družbena pogodba z dne 2. decembra 1922. Osnovna glavnica znaša 210.000 K ter sestoji iz prinesene stvarne vloge, vredne 105.000 K, in iz prevzete denarne vloge 105.000 K, od katere je 60.000 kron vplačanih v gotovini. Poslovodja: Frančišek Petrič, detektiv v p. v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 11. Družbo zastopa eden ali več poslovodij samostojno. Firma se podpisuje tako, da postavlja pod njeno napisano, štampiljirano ali natisnjeno besedilo poslovodja samostojno svoje ime. Ljubljana, dne 1. februarja 1923. 173. Sedež: Ljubljana, Besedilo firme: Ing. Pevac i dr. Obratni predmet: izvrševanje vsakovrstnih vrho-talniii in podtalnih stavb in industrijskih naprav, osobito gradnja železnic in izrabljanje vodnih sil kakor tudi projektiranje vseh teh zgradb v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in izvrševanje naročenih stavb iz materiala naročnikov. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 18. januarja 1923. Družbenika; inž. Gjorgje Pevac, civilni inženjer in geometer v Ljubljani, Cekinov grad; inž. Kurt Redlicli na Dunaju, XIII. Gloriettegasse 22. Družbo zastopata družbenika kolektivno ter jo podpisujeta kolektivno tako, da pristavljata napisanemu ali natisnjenemu ali s štampilijo odtisnjenemu besedilu firme svojeročno svoj podpis. L j ubij a n a, dne 30. januarja 1923. 174. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Rudokopno podjetje «Mangan», družba z o. z. Obratni predmet: Družba prevzame manganske prostoslede Izidorja Paljevca, zlasti 1. ) vse rudosledne pravice, osobito rudoslede, ki so v področju okrajnega glavarstva v Kranju in Radovljici, podeljene z dovolitvijo rudosledbe okrožnega rudarskega urada v Ljubljani z dne 9. septembra 1922., št. 2178, Tom X. pag. 10, v davčni občini Zgornji Besnici št. 3330 do vključno 3347, Tom. LXVI pag. 475 do vključno 492, v katastralni občini Spodnji Besnici št. 3348 do 3350, pag. 393 do 395, v katastralni občini Sv. Joštu št, 3351 do 3353 in št. 3305 do 3309, pag. 496 do 498 in pag.'461 do 465 in v katastralni občini Stražišču št. 2258, pag. 1291 do 1295, Tom. LXVT. in št, 2184 Tom. LXV pag. 1357, v katastralni občini Kropi št. 3181 do 3194, Tom LXVI, pag. 401 do 414, in v katastralni občini Ovšišču št. 3222 do 3225, Tom. LXVI, pag. 415 do 418; 2. ) pridobiva razne prostosledne dovolitve za vsakovrstne rudoslede, okorišča vsakovrstne rudokope j' okviru rudokopnega zakotna ter razpečava produkte, pridobljene a- prostih rudosledih in rudo-kopih; 3. ) se udeležuje pri enakih podjetjih. Družbena pogodba z dne 3. januarja 1923., posl. št, 1699. Osnovna glavnica: 100.000 Din v st varnih vlogah, navedenih zgoraj pod točko «Obratni predmet» št. 1, tki sta jo prinesla družbenika Izidor Paijevec in Franc Stare, vsak v vrednosti 50.000 Din. PoeloAodje: Izidor Paijevec, trgovec v Ljubljani, Slomškova ulica št. 21, in Franc Stare, stavbni podjetnik na Mirni. Družbo zastopata dva poslovodji ali \-eč poslovodij, ki ju (jih) izvoli občni zbor, ali pa en i>oslo-\ odja in en prokurist. Zastopanje na zunaj in proti tretjim osebam je kolektivno, tako da zastopata družbo vedno po dva poslovodji ali po en poslovodja in en prokurist kolektivno. Finna se podpisuje tako, da postavlja pod njeno napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo svojeročno vsak poslovodja svoje ime, in sicer po dva in dva posloA-odji kolektivno, odnosno en poslovodja in en prokurist kolekthmo, prokurist vselej z dostavkom, ki označuje prokuro. L j u b 1 j a u a, dne 1. februarja 1923. 175. Sedež: Stob. Besedilo finne: Franc Cerar, družba z o. z.: Obratni predmet: Družba izdeluje klobuke iz slame in klobučine, nadalje druge slamnate in klo-bueinaste izdelke, spadajoče v to stroko, ter jih razpečava na drobno in na debelo. Družbena pogodba z dne 16. decembra 1922. Osnovna glavnica znaša 600.000 K, od katere sestoji delež 560.000 K iz stvarnih vlog; ostanek 40.000 K je plačan v gotovini. Glede stvarnih vlog’ določa družbena pogodba, da prepušča a) Franc Cerar družbi v last svoje dosedanje tvor-niško podjetje z enakim obratnim predmetom s sedežem glavnega zavoda v Stobu in podružnice v Celju kot celoto z vsemi aktivi in pasivi, zlasti z A'semi stroji in vsem orodjem, z vso tvorniško in trgovsko opraAro in z vso zalogo sirovin, goto-vih in uegotoxih izdelkov, sploh z vsem, kakor leži in stoji, za pogojeno prevzemno ceno- 540.000 kron; b) Franjo Cerar ml. prepušča družbi nepreklicno za ves čas njenega obstanka v satIio družbenega obratOA-anja uporabo svojega hišnega in tvomi-škega poslopja št. 50 v Stobu za dogovorjeni znesek 20.000 K. Poslovodji družbe sta Franc Cerar, tvomičar v Stobu št. 50, in njegov sin Franjo Cerar, posestnik istotam. ki zastopata družbo vsak samostojno in od katerih ima vsak sam pravico, podpisovati družbeno firmo tako, da se svojeročno podpisuje pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno besedilo. Ljubljana, dne 22. januarja 1923. 176. Sedež: Straža. Besedilo firme: J. Vintar nasl. Obratni predmet: trgovina z lesom. Družbena obilica: javna trgovska družba. Osebno zavezana družbenika: Ivan Vintar v V alti A-asi št. 7 in Julija Vintar v Straži št. 28. Pravico, zastopati družbo, imata oba družbenika, vsak zase. Firma se podpisuje tako, da se podpisuje pod njeno s štampilijo natisnjeno besedilo: «J. Vintar nasl.» po en družbenik. Novo mesto dne 10. februarja 1923. II. Vpisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih firmah: 177. Sedež: Domžale. Besedilo firme: «Bistra», kovinska in lesna industrija, družba z o. z. Ar Domžalah: Izbrisal se je odstopivši poslovodja Avgust Žabkar. L j u b 1 j a n a, dne 29. januarja 1923. 178. Sedež: Kočevje. Besedilo firme: «Textilana», komauditna družba za tvorniško izdeio\'anje sukna in suknenih izdelkov: Besedilo firme odslej: «Textilana», komanditna družba za izdelo\ranje sukna in suknenih izdelkoA' A. Kajfež & toA’. v Kočevju. Novo mesto, dne 10. februarja 1923. 179. Sedež: Kranj. Besedilo firme: «Vulkan», tvornica za gumijeve izdelke, družba z o. z. v Kranju: Izpremenil se je § 8., odstavek 1., družbene pogodbe po sklepu občnega zbora z dne 9. januarja-1923. Izbrisal se je, ker je izstopil, poslovodja- Alfonz Pirc, trgovec v Kranju. L j u b 1 j a n a, dne 31. januarja 1923. 180. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: «Slograd», Slo\rensika gradbena in industrijska delniška družba Ar Ljubljani: Izstopila sta iz upravnega sveta Milan Bogady in Josip Javornik ml., Axstopil pa je v upraATii svet Filip Supančič, sta\'bnik v Ljubljani. Ljubljana, dne 1. februarja 1923. 181. Sedež: Ljubljana. Besedilo finne: «Svetla», d. d. za žarnice in elektrotehniko: Izstopila sta člana upraATiega sveta inž. Dušan Sernec in Milan Bogady. Na iioa’o kooptirana sta kot člana upravnega sveta dr. Josip Dermastia, vladni svetnik, in Viktor Adamič, nadzornik južne železnice, oba v Ljubljani. Ljubljana, dne 29. januarja 1923. 182. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani: Delniška glavnica je zvišana na 48,000.000 K ter je razdeljena na 120.000 delnic po 400 K, ki so v gotovini popolnoma vplačane. Prvi trije odstavki § 7. pravil se glase odslej tako-le: «Delniška glavnica je znašala pri ustanovitvi 4,000.000 K. S sklepom izrednega občnega zbora z dne 9. julija 1920. je bila delniška glavnica zvišana na 8 milijonov kron in s sklepom rednega občnega zbora z dne 28. aprila 1921. na 24 milijonov kron. Redni občni zbor dne 18. maja 1922. je sklenil zvišanje na 48 milijonov kron. Ta delniška glavnica je razdeljena na 120.000 v gotovini polno vplačanih delnic po 400 K nominale in se sme na predlog upravnega sveta po sklepu občnega zbora zrisati do 100 milijonov kron z izdajo nadaljnjih delnic po 400 K nominale, ki se morajo v gotovini polno vplačati. Sklepanje o zvišanju delniške glavnice, o pogojih oddaje novih delnic, katere se imajo vsekakor polno in v gotovini vplačati, in o dovolitvi kurza za oddajo novih delnic je pridržano občnemu zboru. Za zvišanje delniške glavnice nad 100 milijonov kron je potrebno dovoljenje državne oblasti.» Ostali štirje odstavki ostanejo neizpremenjeni, To izpremembo pravil je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokom z dne 29. avgusta 1922., VI št. 4392. ' L j u b 1 j a n a, dne 29. januarja 1923. 183. Sedež: Vojnik. Besedilo firme: Berdais & Jeki: Sedež odslej: Celje. Celje, dne 7. februarja 1923. III. Izbrisale so se nastopne firme: 184. Sedež: Celje. Besedilo firme: Prva jugoslovanska lesna industrijska družba z omejeno zavezo: Vsled končane likvidacije. Celje, dne 17. januarja 1923. 185. Sedež: Črnomelj. Besedilo firme: Brine & Klemenc. Obratni predmet: trgovina z lesom: Vsled opušta izvrševanja. Novo mest o, dne 12. februarja 1923. 186. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Mije Crvenkovića nasljednici D’ Elia i Holujović, podružnica pod isto tvrdko v Zagrebu protokoliranega glavnega podjetja. Obratni predmet: veletrgovina alkohola in žganja in tvornica likerjev in sadnih destilatov, agentura in komisionalna eksportna in importna trgovina s kolonialnim blagom: Vsled opustitve podružnice. L j u b 1 j a n a, dne 29. januarja 1923. 187. Sedež: Stob. Besedilo firme: Franc Cerar. Obratni predmet: izdelovanje klobukov iz slame in klobučevine in drugih slamnatih in klobučinastih izdelkov, spadajočih v to stroko, in njih razpečavanje na drobno in na debelo: Vsled prehoda na družbo z o. z. L j u b 1 j a n a. dne 22. januar ja 1923. Št. 54/22—VII—1923. 277 3—1 Razglas. Podpisana direkcija razpisuje na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu ponovno pismeno javno ofertalno licitacijo na dan 2 0 e g a m a r c a 19 2 3. za prodajo spodaj navedenega starega železnega materiala: a) 36.084 kg stare železne pločevine; b) 2664 kg starih železnih cevi; c) 31.796 kg starega kovnega železa v kosih nad 1 kg; č) 8638 kg starega kovnega železa v kosih pod 1 kg; d) 7503 kg starega jekla; ej 24.467 kg starih železnih odpadkov. Material leži v skladišču materiala v Splitu, kjer si ga interesenti lahko ogledajo na licu mesta. Ponudbe, opremljene s kolkom za 20 dinarjev, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za nakup starega železnega materiala po razpisu pod št. 54/22—VIL za dan 26ega marca 1923. ponudnika N. N.» najkasneje dne 20. marca 1923. med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Vsak ponudnik mora položiti po členu 88. zakona o državnem računovodstvu, odnosno členu 24. pravilnika iz oddelka B. za izvrševanje zakona o dr- žavnem računovodstvu kavcijo 5 % (odnosno 10 %,| Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se ako je tuj državljan) ponujene skupne vsote pi bla- j mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo ozna-gajni podpisane direkcije, in sicer najkesneje do j ko: «Ponudba za dobavo materiala po razpisu pod 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi! št. 89/3—VII. za dan 26. marca 1923. ponudnika v vrednostnih papirjih. Vsak ponudnik se mora zavezati, da ostane s N. N.». Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ponujenimi cenami v besedi 30 dni, da izroči po-1 ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med nudbo po pogojih zakona o državnem računovodstvu in da pozna pogoje tega zakona. Direkcija državnih železnic v Zagrebu, dne 15. februarja 1923. Št. 63/6 VIL—1923. 268 Razglas. Prodaja starih lesenih sodov. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 5. marca 1921. in njegovih izprememb in dopolnitev z dne 22. julija 1921., pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 25. marca 1921., in odobritve gospoda ministra za promet št. 38.184 z dne 13. januarja 1923., pismeno ofertalno licitacijo za prodajo starih lesenih sodov na dan 6. aprila 192 3. ob 11. uri v ekonomskem oddelku dirfekcije. Teh sodov je 4000 do 5000, in sicer je njih večja količina z dvema dnoma, manjša pa z enimi dnom. Navedeni sodi so shranjeni v skladišču materiala v Zagrebu, kjer si jih interesenti lahko ogledajo med uradnimi urami. Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za nakup starih sodov po razpisu pod št. 63/6—VII.—1923. za dan 6. aprila 1923. ponudnika. N. N.». Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni, štetih od licitacijskega dne. Vsak ponudnik mora položiti po členu 88. zakona o državnem računovodstvu in po členu 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B» kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene kupnine, in sicer najkesneje do 10. ure na dan licitacije pri glavni blagajni direkcije; glavna blagajna pa mu izda o tej vsoti reverz, s katerim se mora izkazati pred licitacijsko komisijo. Namesto denarja se sprejemajo tudi vrednostni papirji in garancijska pisma, izdana po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu, ki so registrirana v zmislu člena 24. pravilnika iz oddelka «B» za izvrševanje zakona o državnem računovodstvu. Razen tega se mora visak dražitelj izkazati z izpričevalom trgovsko-obrtniške zbornice o dražiiteljski sposobnosti in s potrdilom o plačanem davku za zadnjo četrt davčnega leta. Licitanti morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo predpise zakona o državnem računovodstvu in da piistajajo izročiti svoje ponudbe po teh predpisih. Onim licitantom, ki pridejo IX) 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v prostore. V vsaki ponudbi mora licitant navesti, koliko ponuja za sode z enim in koliko za sode z dvema dnema. Vendar pa se ponudba lahko glasi na vse sode, [K)vprečno ceno pa je označiti po sodu. Tudi se lahko vloži delna ponudba. Ponudnik, ki dobi na licitaciji te sode, jih mora v treh tednih, ko se mu priobči, da jih je dobil na licitaciji, ob svojih stroških odpraviti iz omenje 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Licitacija bo ob 11. uri v sobi št. 13 podpisane direkcije. Vsak ponudnik mora po členu 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. Kavcije so tudi lahko garancijska pisma, izdana po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu, in registrirana v zmislu člena 24. pravilnika iz oddelka B. za izvrševanje zakona o državnem računovodstvu. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega mada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Vsak ponudnik mora ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe; predložiti sme tudi delno ponudbo. Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija. S tem preklicujemo licitacijo z dne 10. januarja. 1923. (naš akt 372/12—VH—1923.), in sicer zato, ker so bile ponujene cene nedoločene (člen 93. zakona o državnem računovodstvu). Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagreba. Št, 840 in 1009. Razglasa o razgrnitvi načrtov o nadrobni raz-deibi dveh parcel davčne občine vrzdenške. Načrta o nadrobni razdelbi parcel št, 659 in 831/1, ležečih v katastralni občini vrzdenški, bosta na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2/1888.. od dne 6. marca 1923. do vštetega dne 19. marca 1923. v občinskem uradu v Horjulju razgrnjena na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrtov s kolci na mestu samem se je že izvršila. Načrta se bosta dne 20. marca 1923. v času od pol dvanajstih do pol trinajstih pojasnjevala \ občinskem uradu v Horjulju. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranice svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh, od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 6. marca 1923. do dne 4. aprila 1923., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubija n i, dne 22. februarja 1923. Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Vrtačnik s. r. Št. 882 in 883. nega skladišča, sicer mu zapade kavcija in nakup iRazglasa o razgrnitvi načrtov o nadrobni raz-se s tem ukine. i delbi petih parcel davčne občine veJikoligojnske. Izplačilo se izvrši ob odvozu pri postajni blagajni Nagrta 0 nadrobni razdelbi parcele št, 130, po- urada, kjer so sodi shranjeni. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvat dv in Slovencev v Zagrebu, dne 19. februarja 1923. Št, 89/3—VII—1923. 241 3—2 Razglas o ponovni licitaciji telefonskega materiala. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo za dobavo telefonskega materiala na dan 2 6. m a r c a 1 9 2 3. y p j u p \ j a n i, dne 22. februarja 1923. Popis potrebnega materiala in obči pogoji za do-1 ’ . . , . , bavo blaga se dobivajo za 2 dinarja pri ekonomskem i Krajni komisar za agturske operacije: oddelku (šoba št. 8) podpisane direkcije. | dr. Vrtačnik s. r. tem parcel: št. 126, 199, 162 in 174, ležečih v katastralni občini velikoligojnski, bosta na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2/1888., od dne 6. marca 1923. do vštetega dne 19. marca 1923. v občinskem uradu na Vrhniki razgrnjena na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrtov s kolci na mestu samem se je že izvršila. Načrta se bosta dne 20. marca 1923. v času od pol devetih do pol desetih pojasnjevala v občinskem uradu na Vrhniki. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh, od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 6. marca 1923. do dne 4. aprila 1923., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.