Revija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Jezikoslovni zapiski Kakabikang. InMf?« ft there is » waters 11, ai, ^ from such a place. w Kakabikavm 6. A^f j, a £ai Kak&bihedjiwan, There > tl 35 p. u rrnsWeffltJel . Kat&p- U is square, (stuff kercfiief ¡8 Kak&rn, adv. Sudden, su shortening the waj'. £ o'Tke (traveling m acanoe or boat;) I short way; p. ,y , ath after a short illness. tS£S&«l 8. marnisMa] KtC^r]dWS pa£t Slight ti another, shorten- iig ¿y way; p. ».anfif. JE i' Breast. There is al-oossessive pronoun aan, o kakigan, thy breast, his breast, etc. All, the breast, etc. * u the Ka lv- f pntirely^ ' whole, all oi it, entirely. J™ aeao daiebwetang. He l^that bSes all, a credulous I w-nT!» il keUMtl/^&cgosidjig gijigong < Wj Z i" [1 Saint day ; (F. la roussaint.) . Ka is, (ni >]. OtJ. Kas. x «¡sffi« collide U ) * l traverse or J cross'a poin to Vkeh ,ed" . „Uoe where is ess ^ i ' a level gr ; * libekamiga, 1 there ii g g™™d> etc. v Cfflf As end-syllable com-SUd v signifiei bone. ffi v al rays c mect- >r, wit ss ronoun; as to" Wfcan,oto,m « he in; ' bone, my bones, etc. ka sition,t changed into g o f it tfg» bones. r inin}. I bide him, con ige ffi (a » » any of ei )5 P .. , £ * » susses Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 ISSN 0354-0448 Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Uredniški odbor Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Naslov uredništva Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Telefon +386 1 4706 160 peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html Izdal ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založila Založba ZRC Zanju Oto Luthar, Kozma Ahačič Glavni urednik Aleš Pogačnik Prelom Peter Weiss, Simon Atelšek Oblikovanje Evita Lukež Tisk Cicero, Begunje, d. o. o. Naklada 250 izvodov Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija + 386 1 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si JAVNA AGENCIJA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST REPUBLIKE SLOVENIJE Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave. Revija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Jezikoslovni zapiski ---------- i nan. o kakigan, thy brea Samim«»?»-. arWer over rkns%r;ÄfteaTcade., p. !i ï i ÄÄ-IHss^^affO p. keh.gak „an,o kakigan, thy breach» A'.toa'^v.'andadj. All, the whde, all of it, entirely Sato« W ^ftSalout thttfcehevesaU. creauu 25 '2019'2 Migong ebidjig ogmf™} 9wa All Saints day ; (F. 1» Toussaint.) ^tf^r collide the teeth; P. kek.Mia. teem, r* . v t traverse or cross a point of land on toot, p. kekiwed. Kakâm, adv. shortening the way ^ i the end of >1 A' ^ortwa/.l worV ^«^t^unlr 'TTnTo' by te »»ort way 1 i f ! m stW KaUwmdjigan. Cartilage Juaan. Breast. There is aV - nosseßsive pronoun as • Anamakamig, «¿und ; onakâmiga, there is flevel ground there is a rising ground, etc. ~ „ As end-syllable in compound wo?ds/signifies fcmj. E word iß always connected with a possessive pronoun ; nan; my bone, thy bone, his bone, my bones, etc. In com bones. Käna, (»»!• J ^ irfllTfi orner ouj.;, t" ,, rani or shkanj. As end-syllabi A<5?'.compound words, al Kazalo ^^^ Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 3 Razprave in članki 7 Metka Furlan Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017-: dodatek 2019 33 Matej Meterc Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ-ju in SPP-ju 47 Eva Trivunovic Diahrono raziskovanje biblijskih in izbiblijskih frazemov 63 Januška Gostenčnik Kostelski govor kraja Vas (SLA T416) 83 Dejan Gabrovšek Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil v slovenščini 97 Suzana Todorovic Osnovna slovnica miljskega istrskobeneškega govora: od fonemskega sestava do zaimkov 113 Svetlana Kmecova Reflexia nadprirodzenych schopnosti žien vo frazeologii: slovensko--slovinsky porovnavaci aspekt 131 Helena Grochola-Szczepanek Osobliwosci czasu przeszlego gwarowego czasownika bye na podstawie danych korpusowych 143 Elwira Kaczynska - Krzysztof Tomasz Witczak Slowianie na Krecie w swietle faktow j^zykowych 161 CepreM nonoB [Sergej Popov] 06 o6tacHHromen Me^t^biKOBbie pa3nuHua u o6'beguHflromeH pa3Hoo6pa3ue a3MKOB Mupa yHUBepcanbHOH nep^nTUBHOH Mogenu: geTa^H3a^Ha [Ob ob"jasnjajuščej mež"jazykovye različija i ob"edinjajuščej raznoobrazie jazykov mira universal'noj perceptivnoj modeli: detalizacija] 4 _ Kazalo OCENE IN POROČILA 181 Silvo Torkar Sedemnajsta mednarodna konferenca Onomastika Povolžja (2019) Jubileji 185 Andreja Legan Ravnikar Sedemdeset let jezikovne zgodovinarke Majde Merše 193 Alenka Porenta - Peter Weiss Majda Merše: slovenistična bibliografija 1979-2019 209 Andreja Žele - Mija Michelizza Primožu Jakopinu namesto zdravice Recenzentke in recenzenti Maria Dobrikova Helena Dobrovoljc Metka Furlan Nataša Jakop Alenka Jelovšek Mateja Jemec Tomazin Karmen Kenda-Jež Domen Krvina Erika Kržišnik Mojca Kumin Horvat Aleksandar Loma Majda Merše Matej Meterc Vlado Nartnik Silvo Torkar Prevodi izvlečkov, ključnih Vlado Nartnik besed in povzetkov v slovenščino Svetovanje pri novi grščini Jerneja Kavčič ^^^ Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 5 Razprave in članki ^^^ Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 7 I CoBiss: 1.01 HTTps://Doi.oRG/10.3986/Jz.25.2.1 V prispevku se objavljajo nova gesla, ki so bila ob koncu leta 2019 dodana Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika kot rastočemu spletnemu slovarju (2017-), dostopnemu na portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ključne besede: Novi etimološki slovar slovenskega jezika, spletni rastoči slovar, etimološki slovar, etimologija, slovenščina The New Slovenian Etymological Dictionary as a Growing Online Dictionary (2017): The 2019 Additions This article presents the new headwords that at the end of 2019 were added to Novi etimološki slovar slovenskega jezika (New Slovenian Etymological Dictionary) as a growing online dictionary (2017-) available at the web portal Fran of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language. Keywords: Novi etimološki slovar slovenskega jezika, growing online dictionary, etymological dictionary, etymology, Slovenian 1 UVOD Letošnji dodatek k Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika kot rastočemu spletnemu slovarju 2017-1 obsega 41 gesel, od tega je 8 kazalčnih, kar pomeni, da je iztočnica takega gesla obravnavana v drugem in tam ob prvi pojavitvi označena s krepkim tiskom. Tudi tokratni izbor prvih geselskih iztočnic je bil izbran bolj ali manj paber-kovalno, njihovo končno število 41 pa so določili etimologija, izvor ali katero drugo jezikoslovno vprašanje v zvezi z razvojno potjo in nastankom besed, saj šele analiza posameznih besed pokaže na njihovo nekdanjo tesnejšo jezikovno povezanost z drugimi sodobnimi. S površinskega, sinhronega stališča namreč jezikoslovna povezanost besed pogosto ni (več) razvidna zaradi njihove spremenjene fonemske in/ali pomenske plati, v preteklosti pa so zaradi skupnega korena, tako kot na primer sodobno učitelj in učiti, spadale v isto besedno družino (npr. adraš, *rder). Lahko pa besede druži kateri drug jezikoslovni pojav, na primer isti, manj Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS. 1 Dostopen na https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=207&View=1&Query=%2A (25. 11. 2019). Gesla, dodana v letu 2018, so bila objavljena v Furlan 2018. Metka Furlan Novi etimološki slovar slovenskega jezika KOT RASTOČI SPLETNI SLOVAR 2017-: DODATEK 2019 8 _ Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ... znan besedotvorni vzorec (npr. breza, rajnki), tvorjenost iz manj znane narečne naglasne variante (npr. planšar), izposoja iz istega jezika dajalca, v katerem so bile lahko del iste besedne družine (npr. alftra, 'a:utra, yawtra, galtra), kalkiranost (npr. parnik, parobrod, žogalnica) itd. Dendronim za hrast vrste Quercus ilex, sodobno navadno poimenovan kot črnika ali črni hrast, se že od 18. stoletja dalje pojavlja predstavljan kot adraš, kar v etimološkem smislu pomeni 'kdor je rdeč', enako kot bogataš pomeni 'kdor je bogat', tvorjen pa je bil iz pridevnika za rdečo barvo, ki se pri nas ohranja le še v imenovalniku ednine ženskega spola na območju Istre v besednih zvezah, ki v Belvedurju in Pregari poimenujejo mak kot rdečo cvetlico ('ardra 'roža) in pa rdečo peso (ardra jer'beta; jar'beta 'ardra). Medtem ko je pridevnik *rder v svoji fonemski sestavi še ohranjal dva soglasnika r, je v izpeljanki na -aš, tj. v narečnem *ardr-aš, prišlo do disimilacije. Le v slovenščini, hrvaščini in ruščini se v prvotni pridevniški funkciji kot praindoevropska dediščina ohranja praslovanski pridevnik za rdečo barvo *f-bdr-b adj, f *rbdra, formalno popolnoma enak istopomenskim lat. ruber, gr. epu^pog, mik. e-ru-to-ro, e-ru-ta-ra, sti. rudhira- in toh. A rtar, toh. B ratre, ki so tako kot slovanski fonetično razviti iz praindoevropskega *(H1)rudh -r-o- 'rdeč', izpeljanega iz heteroklitičnega samostalnika. Pridevnik rjav, f rjava je v slovenščini najpogosteje uporabljen v pomenu, ki je v SSKJ predstavljen s 'ki je take barve kot čokolada ali kostanj', v narečjih pa nastopa tudi v pomenu 'rdeč', ki je v primerjavi s splošno slovenskim standardnim prvotnejši, saj vsebuje isti pra-indoevropski koren kot pridevnik *rder, f rdra, kot tvorjenka *rbd'aub (: *ndry) pa je nastal precej kasneje, šele v slovanskem govornem okolju. Iz Istre sta znani primerjavi rjav ku purmen 'rdeč kot puran' in rjav ku cuhen rak 'rdeč kot kuhan rak'. Rdeča barva obraza je lahko znak zdravja ali pa sramu: tako pridevnik rjav v koroški primerjavi rjaw qpa mace:snu štoa:r 'zdrav kot macesnov štor' pomeni 'zdrav', v Gutsmanovi posamostaljeni varianti rjavica pa 'sram'. Ko beseda breza označuje belolisasto kravo ali pa je onimizirana kot ime take krave, s cirkumflektiranim tonemom kaže, da ni nastala po preprosti metafori iz dendronima breza, ampak iz pridevnika v določni obliki * breza, ki se je pred kontrakcijo glasil *brezaia in je bil tvorjen iz dendronima. Žal je v SSKJ oznaka za belolisasto kravo predstavljena brez tonemske opozicije z dendronimom breza. Enako konverzijo pridevnika iz samostalnika, kot jo lahko opazujemo pri nastanku zoonima breza, odraža pridevnik rajnki, f -a 'umrl, pokojen', ki je nastal iz samostalnika rajnik 'pokojnik'. Nenaglašeni samoglasnik -i- je bil v pridevniku reduciran, v 16. stoletju pa še ne, kot je videti iz Trubarjevega zapisa od raniciga CeJJarie Carola 'od rajnkega cesarja Karla'. Beseda špranja v knjižni in narečni slovenščini pomeni 'razpoka kot dolga ozka odprtina', v obsoški slovenščini pa po metafori označuje žensko spolovilo, po izvoru pa je tako kot hrv. narečno špranja 'trska' glagolnik, ki je na eni strani začel označevati razpoke, na drugi pa trske. Obe realiji sta namreč rezultata dejanja, ko kaj poči, se razcepi ipd. ^^^ Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 9 Slovenski neologizem planšar 'kdor pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s pridelovanjem mleka' se je prvotno glasil *planinščar in je označeval osebo, ki je delo opravljala na planini, v jezikoslovnem pogledu pa je zanimiv, ker ni bil tvorjen iz samostalnika planína, ampak iz njegove na-glasne dublete planina, ki se je enako kot besedi polje in morje osamosvojila iz predložnih zvez. Samostalnika polje in poljána sta v knjižni slovenščini pomensko zelo podobno predstavljena. Oba imata fonetične ustreznice v večini drugih slovanskih jezikov, zato sta bila kot geografska termina oba gotovo sestavni del že praslovanskega leksikona. Medtem ko polje tako kot beseda morje spada v plast slovanske leksike, ki je bila podedovana iz praindoevropščine, odraža poljána pra-slovanski neologizem iz polje, ko se je še glasil *pol'e, funkcija besedotvornega vzorca *pol'e ^ *pol'ana pa se še vedno izmika jezikoslovčevi nameri, da bi jo osmislil. V slovenščini mrgoli besed, ki s svojo fonemsko podobo in besedotvornimi značilnostmi z ničimer ne izdajajo, da niso domače. To so kalki različnih starosti, prevedenke tujejezičnih predlog, ki tako kot izposojenke spadajo med neavtoh-tono besedje jezika, čeprav so bile tvorjene iz domačih ali pa tudi izposojenih morfemskih sestavin slovenskega jezika. Kalk parnik je bil v 19. stoletju tvorjen po nemški predlogi izpeljanke Dampfer, zastareli sinonimparobrod pa po nemški zloženki Dampfschiff, zato je z metodološkega vidika nesprejemljivo, če bi ju brez razlage o tujejezični spodbudi obravnavali kot domači tvorjenki iz pára. Le v tolminskem narečju rovtarske narečne skupine je znan samostalnik seber = tolminsko 'siebar, ki označuje nebogljenega človeka, reveža, v knjižni slovenščini pa kot pravni termin obstaja seber 'pripadnik nižjega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja (v hrvaškem in srbskem okolju, v srednjem veku)' (SSKJ). Medtem ko prvi spada med slovensko avtohtono domačo leksiko, je bil drugi kot termin iz hrvaščine oziroma srbščine izposojen v 20. stoletju, oba pa imata svoj vir v praslovanskem terminu *sqbrt, ki je označeval enakopravnega pripadnika vaške skupnosti. Beseda lama je bila prvič zabeležena v Pohlinovem slovarju in pomeni 'ribnik', vprašanje, ali spada med domačo podedovano ali izposojeno leksiko, pa zaradi izoliranosti in težko neposredno določljivega območja njene rabe ostaja še vedno nerazrešeno. Pohlin ji je dodal oznako stara beseda. Narečni besedi alftra in gavtra pomenita 'uzda', avtra in galtra pa 'hlačna naramnica', vse pa druži nemški izvor, ker se v vseh ohranja srednjevisoko-nemška beseda halfter 'uzda', ki je kasneje v novonemških narečjih doživela pomenski razvoj v '(hlačna) naramnica'. Že ta podatek kaže, da sta bili prvi dve v slovenščino izposojeni prej kot pa drugi dve, tako starejša kot tudi mlajša izposojenka pa odražata interni slovenski narečni protetični g- kot fonetični rezultat prvotnega *u-. Tako kot zgornji primeri tudi fonemska in pomenska raznolikost narečnih cajg 'groba in trpežna bombažna tkanina, hlačevina', cajg 'orodje', cajg 'kvas', 10 _ Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ... cajgram 'omarica v zidu/za orodje', cevg 'rokodelsko orodje', cev 'orodje', cejok 'rokodelsko orodje' in le pri protestantih potrjenega berkcevg 'orodje' odražajo nekdaj močan in tudi dolgotrajen vpliv nemščine na slovenščino. Slovenščina je namreč posredna, a bogata zakladnica podatkov tudi o posameznih razvojnih stopnjah nemškega besedja od starovisokonemškega časa do današnjih dni. Seveda le, če se pri analizah ne zadovoljimo s popreproščenimi etiketiranji, ki se odražajo v izjavah, da je npr. slovensko žnidar izposojeno iz nemškega Schneider. Vse izposojenke cajg, cajgram, cevg, cev, cejok in berkcevg druži, da odražajo nemško besedno družino z osrednjim členom, ki se v sodobni nemščini glasi Zeug in ima status večpomenske besede, saj lahko pomeni 'reč, stvar', 'sukno, blago', 'vojaška oprema, orožje', 'krama, šara, ropotija' itd. Srednjevisokonemška fonetična ustreznica sodobnega Zeug se je glasila ziug in je že bila večpomenska, saj je lahko označevala blago, material in orodje, napravo. V srednji visoki nemščini se je diftog iu razvil v eu in iz te fonetične stopnje izvirajo slovenske izposojenke z zaporedjem -ev-, tiste z zaporedjem -aj- pa so mlajše, pozno srednjevisokonemške ali že novovisokonemško narečne. Vmesno fonetično razvojno stopnjo, ko se je iz iu razviti diftong eu zaokrožil v eü [ej], odraža slovenska izposojenka cejok s sekundarnim slovenskim narečnim vnosom ojevskega samoglasnika polglasniškega izvora. Knjižna beseda angel je kulturna izposojenka, ki se je po Evropi razširila iz latinskega krščanskega termina angelus 'angel', izposojenega iz gr. ayye^og 'božji sel, posrednik med bogovi in ljudmi', v slovenščino zahodnega območja pa so bili sinonimi anjel, anjul, anžel in anžul izposojeni iz različnih fonetičnih in tudi morfoloških variant sosednjih romanskih jezikov, iz furlanščine in italijanščine, pa tudi že iz starejše romanske razvojne stopnje *'a:n'elu. Samostalnika tonera in tunara, ki označujeta čoln za lovljenje tunov, sta bila vzporedno izposojena iz dveh različnih italijanskih beneških predlog. Beseda merkucin 'škrat, gozdni hudič', ki so jo v svojih slovarjih zabeležili Pleteršnik, Janežič, Murko in Pohlin, ni bila potrjena v nobenem od slovenskih narečij, v slovenščino pa je bila kot samostalnik ženskega spola *merkovcin izposojena iz srednjevisokonemško bavarskega odraza za (wilde) merekatzin kot feminativa na -in k zloženki merkatze 'opica', kar ustreza novovisokonemškemu Meerkatze in po Grimmovem slovarju pomeni tudi 'pravljična žival, pošast'. Nemška izposojenka je tudi flank 'kos' v besedni zvezi flank mesa. V centru Ljubljane je Igriška ulica, njeno ime pa ni v nobeni zvezi s tem, da na tem območju stoji stavba Slovenskega narodnega gledališča Drama, ampak je prevod nemškega uličnega poimenovanja Palhausgasse, za kar so Slovenci uporabljali varianti Za balovžem in Zapolovžem, ker je tu nekoč bilo stanovsko igrišče, kjer se je plemstvo zabavalo z žoganjem in imelo tudi druge zabavne prireditve. Medtem ko so balovž (potrjeno v uličnem poimenovanju Za balovžem), polovs (Pohlin) inpolovž (Pohlin) nemške izposojenke, je Pleteršnikov sinonim žogalnica (v Cigaletovem slovarju predstavljen še kot žogavnica) kalk nemške ^^^ Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 11 zloženke Ballhaus s prvim členom Ball 'žoga', ki je bila narejena na podlagi it. Sala della Balla. 2 GESELSKI ČLANKI adraš ESSJ adraš adraš m 'hrast z zimzelenimi listi, črnika' (bot. - SSKJ), adraš 'Stecheiche (quercus ilex)' (Pleteršnik po Medvedovem rkp. slovarju rastlinskih imen iz leta 1857), adraš 'Quercus ilex' (Šulek 1879 po Breckerfeldovem in Freyer-jevem rkp. gradivu), adraš 'wilde Eiche' (Janežič 1851). © 18. st.: adrash 'wilde Eiche; ilex, robur' (Pohlin), adrajh 'wilde Eiche' (Gutsman); 19. st.: adr-afh 'wilde Eiche' (Jarnik 1832: 157), adrajh 'wilde Eiche' (Murko 18331), adrajh 'Quercus ilex, črničevje' (Freyer 1836 - Pra-protnik, Scopolia 61, 2007, 16). Isln. adraš m 'Quercus ilex'. © Bezlaj ESSJ PZ 1963: 7; isti ESSJ: I, 2 je ftn prek disimilacije r : r ^ 0 : r izvajal iz prvotnega *ardraš, tvorjenke na -aš iz slov. adj *rbdrb 'rdeč', ki se pri nas potrjuje v tpn Ardro, g -ega 'naselje pri Raki v o. Krško', 'naselje pod Velikim Trnom v o. Krško', hdn Ardra 'pritok Račne, severozahodno od Rake', s čimer naj bi bila črnika podobno kot lat. robur 'hrastovina' < *(H1)reudh-os 'rdečost' (de Vaan 2008: 525) poimenovana kot *'rdeči (hrast)' po barvi hrastove sredice (sprejema Furlan, Annales 18/1, 2008, 112; ista 2013: 86); toda Grošelj, Linguistica XIII, 1973, 210 o razlagi po nepotrebnem dvomi zaradi suf -aš, ki ga po Bajcu 1950: 112 zmotno prepoznava kot le madžarskega izvora in zato arealno omejenega, čeprav so izpridevniški substantivi na -aš (< *-ašb) tipa sln. bogatdš ^ adj bogat slov. izvora, prim. SP: 1, 77. ► rder alftra ESSJ 0 © 16. st. alfftra 'Halffter, capistrum' (Megiser 1592) = 'uzda'; 17. st.: ena alftra 'capistrum, ušda' in k temu denom alftrati 'capistrare, ušdatV (Kastelec--Vorenc), autra 'cauezza' (Alasia 1607) = 'uzda'; toda primor. goriš. kraš. yawtra 'Halfter' (Štrekelj 1887: 428) = 'uzda' s sln. dial. protetičnim vzglas-nim y- (verjetno prek *u-) in asimilacijo -uft—> -ut-. Isln. dial. *'a:ftr f 'uzda'; kasneje *a:lftra f 'isto' z uvrstitvijo v sln. ajevsko deklinacijo zaradi slovničnega spola n. predloge. f srvn. halfter f 'uzda' (Lexer; Striedter-Temps 1963: 126), stvn. halftra 'isto' < zgerm. *halftron f. © Zgerm. *halftron odraža ide. nomen instrumenti na *-tro-, a korenska predloga ni jasna (Kluge23 : 3 5 0; Pfeifer5: 499). 12 _ Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ... ®BD Srvn. halfter 'uzda' (< stvn. halftra 'isto' < zgerm. nomen instrumenti *halftron) o sln. alftra 'uzda'; ^ sln. gavtra 'uzda'; > kor. n. halfter 'hlačna naramnica' o sln. avtra 'naramnica'; ^ sln. galtra 'naramnica'. ^ avtra angel ESSJ 0 ángel m 'ángelus' (SSKJ; Pleteršnik); v narečjih: primor. istr. 'angel 'angel' (Jakomin 1995), rovt. črnovr. äinyl, g -ng 'isto' (Tominec 1964) < *än'y\, dol. á:ygel (Smole Diss. 1994: 185), štaj. zgsav. 'a:ygel, g -gela (Weiss 1998), panon. pkm. ángeu, g -gela (Novak 1996: 17) itd. ® Strukturna tvorjenka na -ec (< *-bCb) v kor. obir. há:jhalc (< *g-an'gelc s protetičnim g-), á:nhelc 'angel' (Karničar 1990: 117), štaj. zgsav. 'd:ygelc (Weiss 1998), v 18. st. angelz 'Engel' (Gutsman); iz tega dem na -ič(< *-itb) v primor. istr. 'angelčič 'angelček' (Jakomin 1995) in dem na -ek (< *-bkb) v rovt. črnovr. äiny^k (Tominec 1964), gor. á:yg9té9k (Škofic Diss. 1996: 274), štaj. zgsav. 'd:ygelčdk (Weiss 1998). © 16. st.: angel 'Engel' (Megiser 1592); 17. st.: angel 'angelo, agneU (Ala-sia 1607), angel 'angelus' (Kastelec-Vorenc); 18. st.: angel 'Engel' (Pohlin), angel 'Engel' (Gutsman). Isln. ángel m 'angelus'; evropska kulturna izposojenka iz lat. krščanskega termina angelus 'angel', ki je bil izposojen iz gr. ayye^og m 'božji sel, posrednik med bogovi in ljudmi' z denom áyyé^ra 'prenesti sporočilo' < *-X-ie/o-. © Brez jasne etimologije (Beekes 2010: 1, 9). ©BD Lat. angelus 'angel' gr. ayyslo^ 'božji sel, posrednik med bogovi in ljudmi') o sln. angel 'angelus'; > rom. *'a:n'elu o sln. anjel 'angel'; ^ furl. ágnul o sln. anjul 'angel'; > it. angelo o sln. anžel 'angel'; ^ furl. ánzul o sln. anžul 'angel'. ^ anjel ^ anjul ^ anžel ^ anžul anjel ESSJ 0 ánjel (kuštodi) m 'angel (varuh)' (primor. ter. - Merku GSTN). ® Strukturna tvorjenka na -ec (< *-bCb) v primor. notr. anouc 'angel' (Šturm, ČJKZ VI, 1927, 68; Rigler 1963: 148 op. 10) z -euc ^ -ouc, v 18. st. anjauz 'Engel, angel, angelz' (Gutsman), rovt. cerklj. 'ajneuc 'angel' (Kenda-Jež Diss. 2002: *3) in od tod dem 'ajneučk (Kenda-Jež o.c.). ^^^ Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 13 © 17. st.: agneu 'angelo' (Alasia 1607) /anjeu/. Isln. dial. *'a:n'el m 'angel' (zahodno). f rom. *'a:n'elü m 'angel'; ker se varianta z *n' pojavlja tudi v narečjih brez sekundarne palatalizacije velarov (npr. tersko narečje), je bilo izhodno sln. *'a:n'el 'angel' verjetno izposojeno iz rom. palatalizirane stopnje *'a:n'elü iz lat. ángelus m 'angel'; fonetična stopnja z n se ohranja v furl. agnel 'angel' in agnul 'isto', kjer je prišlo do zamenjave sufiksa -el z -ul šele po izvršeni pala-talizaciji ge > je (Šturm, ČJKZ VI, 1927, 68). Iz iste rom. fonetične predloge je bilo izposojeno tudi p. aniol 'angel', stč. anjel 'isto'. Drugače Ramovš 1935: 235, ki za sln. predpostavlja rom. palatalizirano stopnjo *and'elu, ki pa je možna le za hrv. andeo (Skok: I, 42s.). ► angel anjul ESSJ 0 anul m 'angel' (primor. rez. - Baudouin 1894: 85), nad. anjul (varuh) 'angel (varuh)' (Rigoni-Salvino 1999: 22). ® Strukturna tvorjenka na -ec (< *-bCb) v primor. ter. anuwac m 'angel' (Spinozzi Monai 2009: 265), nad. anjulac 'isto' (Rigoni-Salvino 1999: 22). Isln. dial. *'an'ul m 'angel' (zahodno). f furl. agnul 'angel', kar je nastalo z zamenjavo sufiksa -el z -ul iz prvotnega furl. * agnel z že palataliziranim refleksom ge > je (Šturm, ČJKZ VI, 1927, 68). ► angel anžel ESSJ 0 ándzel m 'angel' (primor. nad. (Dreka/Drenchia) - Rigoni-Salvino 1999), ángel 'isto' (Špehonja 2003). Isln. dial. *'andžel m 'angel' (nad.). f it. angelo 'angel' < lat. ángelus 'isto'. ► angel anžul ESSJ0 angjul m 'angel' (primor. nad. - Špehonja 2003). Isln. dial. *'andžul m 'angel' (nad.). f furl. anzul m 'angel' (NP), kar je verjetno nastalo po kontaminaciji furl. agnul 'angel' in it. angelo 'isto'. ► angel avtra ESSJ 0 'a:utra f 'naramnica' (štaj. zgsav. - Weiss 1998), s protetičnim g- (verjetno prek *u-) kor. rož. hävtre f pl 'hlačne naramnice' (Šašel 1957), gor. ga:utRa 'naramnica' (Škofic Diss. 1996: 293), primor. obsoš. bovš. galtra, navadno 14 _ Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ... f pl galtre 'hlačne naramnice' (Pleteršnik) in yä.uftre f pl 'isto' (Ivančič Kutin 2007) z ohranjenim prvotnim konzonantnim zaporedjem -uft-. ® Sem štaj. zgsav. 'a:utranca 'naramnica' (Weiss 1998) in primor. obsoš. bovš. yä.uftrinca f 'naramnica pri hlačah' (Ivančič Kutin 2007), oboje s suf -ica substantivizirano iz adj *(g)auftrna + subst f. Isln. dial. *'a:f'tr f 'hlačna naramnica'; kasneje *'a:ftra f 'isto' z uvrstitvijo v sln. ajevsko deklinacijo zaradi slovničnega spola n. predloge in skoraj povsod poenostavitev konzonantne skupine -uft—> -ut-. & kor. n. halfter 'hlačna naramnica' (Pleteršnik), štaj. n. Halfter 'isto' (Stried-ter-Temps 1963: 126). © N. dial. Halfter 'hlačna naramnica' odraža isto nemško besedo kot srvn. halfter f 'uzda', stvn. halftra 'isto', kar kaže na pomenski razvoj 'uzda' ^ 'hlačna naramnica', ki se potrjuje tudi v nvn. Brit(t)el 'uzda', stvn. brittil 'isto', toda sor. n. prikkln 'hlačne naramnice', od koder je bilo iz stvn. predloge izposojeno it. bretella 'naramnica'. ► alftra balovž ^ polovž ESSJ 0 berkcevg ^ cevg ESSJ 0 breza2 ESSJ breza II, s.v. vrb breza f 'lisasta, marogasta krava': pase brezo in mavro (redko - SSKJ z opuščenim tonemskim razlikovanjem v razmerju do breza 'Betula'), breza 'weißgestreifte (Kuh)' (Cigale 1860 s.v. Kuh); v narečjih: rovt. cerklj. b'ri:-za 'krava' (Kenda-Jež Diss. 2002: *21). © Ničto onimizirano v breza f 'ime beloprogaste krave ali koze' (Pleteršnik), primor. nad. Bri:eza 'ime krave' (Jevšček - Šekli 2008: 201), jnotr. breiza 'kravje ime' (Vrbovo - Rigler 1963: 30), rovt. tolm. b'ri:aza 'ime belo lisaste krave' (Čujec Stres 2007), breza 'ime govedu' (Erjavec, LMS 1875, 225), črnovr. bnszg 'kravje ime' (Tominec 1964). Psln. *brezä f 'belolisasta (krava)' < *brezaia (kraua); < psl. dial. *berzaia (korua) 'belolisasta (krava)' (Ramovš, Slavia 6, 1927/28, 779; Bezlaj ESSJ: I, 43). © Sln. kravje ime je izvorno substantivizirana določna oblika psl. adj *berzb'takšen kot breza, tj. z belimi lisami, belolisast ipd.', prim. mak. brez adj 'belolisast', dial. breza krava 'lisasta krava' (Peev), blg. ornit brjazo kokošče 'Rallus' (Gerov; BER: I, 85), str. tpn Berezyj (Sreznevskij); adj je bil tvorjen iz psl. ftn *berzalberzb 'Betula' (Furlan, SR 56/2, 2008, 9ss.) po vzorcu tipa *golQbb ^ adj *golgbb, prim. r. goluboj 'nebesno moder', ukr. holubyj 'moder' (Miklošič 1875: 51; ESSJa: 6, 217; Derksen 2008: 175). Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 15 Prim. še sorodna imena v hrv. čak. briza f 'črna ovca z belo liso na nosu' (ČDL: III, 527), blg. Breza 'ime belolisasti bivolici' (BER: I, 85), p. dial. Brzeza 'ime kravi' (SP: 1, 210), r. pskov. Bereza 'ime kravi' (Anikin: 3, 119), ki jasnih znakov o enakem besedotvorju kot v sln. dial. breza nimajo in so zato lahko ali substantivizirani adj v nedoločni obliki ali pa so nastali kar po metafori iz ftn *berza 'Betula'. Zaradi znakov, ki kažejo, da je adj, ki se ohranja v sln. breza, tako kot ftn *berza spadal v ap A, ni verjetno, da bi adj v slov. jezikih predstavljal arhaizem in bil besedotvorni predhodnik slov., balt. in germ. polnostopenjskih fitonimov (Furlan, SR 56/2, 2008, 9ss.). ► breza1 cajg1 ESSJs.v. cev cäjg m, g -a 'groba in trpežna bombažna tkanina, hlačevina' (nižje pog. -SSKJ); v narečjih: kor. c'ajx/cäjx m 'vrsta tkanine; tanka tkanina slabše kvalitete' (TSVK) s -x < *-k < -g, primor. obsoš. bovš. cä:jh m, g -a 'vrsta trpežne tkanine' (Ivančič Kutin 2007), rovt. tolm. 'ca:jx, g -a 'hlačevina' (Čujec Stres 2010), cerklj. 'ca:jx, g -a 'isto' (Kenda-Jež Diss. 2002: *27), cajh 'vrsta blaga za obleke' (Razpet 2006), polj. cajh 'groba tkanina' (Škr-lep 1999), dol. kost. 'ca:ix 'hlačevina, groba in trpežna bombažna tkanina' (Gregorič 2014), štaj. zgsav. 'ca:jk, g -ga 'hlačevina' (Zadrečka dolina -Weiss 1998), panon. pkm. caig 'groba tkanina, hlačevina' (Novak 1996), prleš. 'ca:ik 'vrsta cenene tkanine' (Rajh 2010). ® Adj cäjgast, f -a 'tak, ki je narejen iz cajga', npr. cajgast suknjič, tanko cajgasto krilo (nižje pog. - SSKJ), rovt. tolm. 'ca:jxast 'isto', cerklj. 'ca:jxast (Kenda-Jež Diss. 2002: *27), štaj. zgsav. 'ca.jgast (Zadrečka dolina - Weiss 1998); panon. pkm. cajgnati, f -a 'cajgast' (Novak 1996); rovt. cerklj. cajhajne 'vrsta hlačevine' (Razpet 2006), 'cajxajna 'hlačevina' (Kenda-Jež Diss. 2002: *27), prvotno kol (o cerklj. kol na -ajne < -anje Furlan, JZ 16/2, 2010, 35ss.). Isln. 'ca:jg m 'vrsta trpežne, a cenene tkanine, ki se je predvsem uporabljala za izdelovanje hlač'. f bav. n. dial. refleksa *zaig za nvn. Zeug 'blago', srvn. ziug 'blago, material' (Lexer); bav. refleks ai se je iz srvn. iu razvil iz fonetične predstopnje aü < äü < eü < ü (Striedter-Temps 1963: 100, 18s.) oziroma verjetno bolje iu > eu > eü > aü > ai. V isto plast izposojenk kot cäjg spadata npr. täjč 'zlodej' ^ *'Nemec' (: nvn. Deutsch), lajhter 'svečnik, kandelaber' (: nvn. Leuchter). © Pomenski razvoj iz generičnega 'stvar, reč, material' v nvn. Zeug < pgerm. *tewga- 'navlečeno; uporabna stvar' ^ *tewha- 'vleči' (Pfeifer5: 1605) v označevanje po kvaliteti slabše tkanine (Grimm s.v. Zeug) se je realiziral v okviru tekstilne terminologije. 438 _ Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ... ^ srvn. wërc-ziug ®BD Srvn. ziug 'blago, material', 'orodje, naprava' (< pgerm. *tewga- 'navlečeno; uporabna stvar') > *werc-zeug o sln. berkcevg 'orodje, naprava'; o sln. cevg 'rokodelsko ...'; ^ sln. cev 'orodje'; o sln. *cejg ^ sln. cejok 'rokodelsko ...'; o sln. cajg1 'groba in trpežna ...'; o sln. cajg2 'orodje'; srvn. zeug 'orodje, naprava' > srvn. *zeüg 'orodje, naprava' > bav. n. *zaig 'blago, material' > bav. n. *zaig 'orodje, naprava' ^ bav. n. *zaig-ram *'prostor za orodje' o sln. cajgram 'omarica ...'; > bav. n. *(teic-)zaig *'sredstvo za testo' (?) o sln. cajg3 'kvas'. ^ cevg ^ cajg2 ^ cajg3 ^ cajgram ■3 cajg2 ESSJ 0 cájg m 'orodje' (rovt. polj. - Škrlep 1999), toda štaj. zgsav. Ca:jk, g -ga 'konjska oprema' (redko in starinsko), 'orožje' (starinsko) (Zadrečka dolina - oboje Weiss 1998). Isln. dial. *Ca:jg m 'orodje', 'orožje', 'konjska oprema' (rovt., štaj.). f bav. n. dial. refleksa *zaig za nvn. Zeug, srvn. ziug, stvn. ziug; čeprav je pomen 'orodje, naprava' potrjen že v srvn. ziug (Lexer), prav tako tudi 'orožje' (Lexer), sln. izposojenka v pomenu 'konjska oprema' nakazuje, da je bil tudi ta pomen že bav. n., čeprav ga dostopni n. viri ne potrjujejo, nastal pa je lahko po krnitvi kompoz tipa nvn. Pferdezeug 'konjska oprema' (Grimm). Na izposojo iz iste bav. n. predloge kaže hrv. kajk. c'ajk, g Cajga 'rudarski kramp' (Blažeka - Rob 2014), tj. 'rudarsko orodje'. ► cajg1 ^ cajgram cajg3 ESSJ 0 'câjg m 'kvas' (panon. pkm. - Bajzek Lukač 2009). Isln. dial. *Ca:jg m 'kvas' (pkm.). f bav. n. dial. *zaig 'kvas' (?). © Osamljeno, a verjetno po izvoru identično s sln. cäjg m 'groba in trpežna bombažna tkanina, hlačevina' (► cajg1) in cájg 'orodje' (► cajg2). Na nastanek pomena 'kvas', tj. *'stvar, reč, sredstvo za vzhajanje testa' v bav. n. dial. refleksu *zaig za nvn. Zeug oz. srvn. ziug je lahko vplival nek kompoz, morda *Teig-zeug, ki pa ga dostopni n. viri ne potrjujejo. Na izposojo iz iste bav. n. dial. predloge kaže hrv. gradišč. caj(g) 'kvas' (GrH 1991). ► cajg1 Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 17 cajgram ESSJ 0 cajgram m 'omarica v zidu' (rovt. polj. - Škrlep 1999), staj. zgsav. Ica:jk'rä:m 'omarica za orodje' (Zadrečka dolina - Weiss 1998 z oznako, da je to zastarel lesarski termin). Isln. dial. *'ca:jg'ra:m 'omarica za shranjevanje orodja' (rovt., staj.). f bav. n. dial. refleksa *zaig-ram, ki bi ustrezal nvn. kompoz *Zeug-raum, srvn. *ziug-rüm, torej 'prostor za orodje/shranjevanje orodja'; k fonetičnemu razvoju bav. ai za nvn. Zeug 'blago', srvn. ziug 'blago, material' (Lexer) prim. Striedter-Temps 1963: 23; bav. refleks a se je iz srvn. ü razvil iz fonetične predstopnje au < ou (Striedter-Temps 1963: 17s.). © Kompozita, ki ga narekuje fonetična podoba sln. dial. gradiva, nemški slovarji ne potrjujejo, a je precej verjetno, da je pomenska specializacija na označevanje omare in ne prostora za shranjevanje orodja internoslovenska. Podobno pomensko motiviran kot predpostavljeni n. kompoz je nvn. Zeughaus 'orožarna', v katerem Zeug označuje orožje. Iz iste bav. n. predloge je bilo izposojeno slš. dial. cajgram 'omarica za manjše orodje (v mizarski terminologiji)' (Matejčik 1975: 153). ► cajg1 ► cajg2 cejok ^ cevg ESSJ cev cev2 ^ cevg ESSJ cev cevg ESSJ cev cevx m, g cevha 'rokodelsko orodje' (kor. rož. - Šašel 1957), cevh 'orodje' (Kattnig 2017), z labializiranim e pred u kor. cöuh 'orodje' (Kelemina, ČJKZ III, 1921-1922, 37, po Lessiaku); z izpadom izglasnega spirantičnega -% gor. cev 'orodje' (Pleteršnik), kor. podjun. ce:w, g -a 'isto' (TSVK). © 16. st.: zeug 'orožje', po metafori 'hlapec' (Dalmatin 1584 - Gradivo SKJS); 17. st.: zeukantverhu 'Instrument, Werckzeug' (Megiser 1603), tj. *cevg k antverhu *'orodje za obrt/rokodelstvo'; 18. st.: delni zeuh 'Werkzeug, orudje, brandufs, orodje'' (Gutsman) z adj delni 'delovni' iz delo 'labor', ki nadomešča prvi člen n. kompoz Werk-. Isln. dial. ceug m 'orodje'. f srvn. zeug 'rokodelsko orodje; naprava' poleg ziug 'isto' (Lexer), kar je identično z nvn. Zeug 'stvar, reč; blago; vojaška oprema, orožje'. © Na nastanek pomena 'rokodelsko orodje; naprava' v simpleksu je verjetno vplival srvn. kompoz werc-ziug 'orodje', nvn. Werkzeug 'isto', dobesedno *'stvari za delo'. Le v 16. in 17. st. potrjeno berkzeug 'Werckzeug, instrumenta' (Megiser 1592; 1603) /berkcevg/, pri Trubarju 1557 berzeug 'orodje, naprava' z izpadlim -k-, je bilo izposojeno iz srvn. ali nvn. bav. werkzeug (Jazbec 2007: 30). Štaj. cejok 'rokodelsko orodje' (Miklavž na 18 _ Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ... Dravskem polju - Kelemina, ČJKZ III, 1921-1922, 37, po Lessiaku) z zaporedjem ej kaže na izposojenko *cejg iz preglašene srvn. oblike *zeüg kot fonetičnega razvoja iz srvn. zeug < ziug (Kelemina, ČJKZ III, 1921-1922, 37 po Lessiaku; Striedter-Temps 1963: 100, 18s.; Bezlaj ESSJ: I, 63), pri čemer je o internoslovenskega anaptiktičnega izvora. Iz iste srvn. fonetične stopnje, a v drugačnem pomenu je bilo izposojeno hrv. kajk. cejk m, g c'ejga 'vrsta preproste tkanine' (Lipljin 2002). ► cajg1 flank1 ESSJ 0 flänk m, g -a 'kos', npr. flank mesa (Pleteršnik po Zalokarjevem rkp. slovarju). ® Rovt. cerklj. flajnkajne 'meso z odvečno maščobo', Uakúl ga j teu parnesst, predát mu j mislu samu flajnkajne (Razpet 2006) 'Hotel ga je prinesti okoli, prodati mu je nameraval le meso z odvečno maščobo' ^ *'kosi mesa' (o cerklj. kol na -ajne < -anje Furlan, JZ 16/2, 2010, 35ss.). Isln. dial. flänk m 'kos'. f avstr. kor. flanke 'velik kos' (Striedter-Temps 1963: 120). © Nejasno. Beseda verjetno ni v neposredni povezanosti s sln. dial. flänk 'vagabund', kot predpostavlja Striedter-Temps 1963: 120. galtra ^ avtra ESSJ 0 gavtra ^ alftra ESSJ 0 lama ESSJ lama, s.v. lomiti © 18. st.: lama 'Der Teich; Pifcina' (Pohlin z oznako, da je to stara beseda); 19. st.: lama 'der Teich' (Jarnik 1832: 83 z oznako, da je beseda povzeta iz Pohlinovega slovarja, in z uvrstitvijo v besedno družino lom 'der Bruch', lomiti 'brechen'). Isln. dial. lama f 'ribnik, bajer'. © Glede izvora nejasna Pohlinova glosa. Bezlaj ESSJ: II, 122 je sklepal, da je slov. izvora in sorodna z blg. lam 'jama, graben, luknja' in nadalje z lit. loma 'vdolbina, jama, luknja, nižji del na njivi', lomas 'isto', let. läma 'nižji del na njivi, kotanja, luža, mlaka', ter nakazal možnost sorodstva s psl. *lom~b, ki v slov. leksiki označuje močvirnato območje. Drugače Furlan, Annales 18/1, 2008, 115s., ki na podlagi Pohlinove tipično primorske glose, kot je pandöl 'Das Schlaghölzche; Cuniculus', prim. primor. pandolo 'igra s kosom lesa' (Sveti Anton - Jakomin 1995), dopušča možnost, da je beseda primorska in mlajšega rom. izvora z izhodiščem v lat. läma 'loka, lokev, luža, kaluža, mlaka, močvirje, barje' < pide. *leH2-meH2 k pide. *leH2- 'liti, izlivati', prim. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 19 het. la-a-ah 'izlij!' (Schmitt-Brandt 1967: 65); de Vaan 2008: 324 za lat. läma dopušča možnost, da je sorodna z navedenim balt. in blg. gradivom. Zaradi it. lama 'barje, zamočvirjeno polje', it. ben. lama 'nižina, neravno kotanjas-to polje' (Boerio 1867), it. kopr. lama (de aqua) 'mlaka' (Manzini-Rocchi 1995), furl. làme 'zamočvirjena vbočena ravnina ali polje, v katerem se nabira voda; umetni kanal za napajanje živine' (NP) je možno, da je bilo sln. lama 'ribnik' tako kot hrv. dial. lama 'močvirnat svet, močvirje, vodnat, blaten teren, stoječa voda' (Istra - Brozovic Rončevic, FOC 8, 1999, 38) izposojeno iz it. ben. predlog (Furlan, Annales 18/1, 2008, 115s.). merkucin ESSJ s.v. mérkoca merkucîn m 'škrat, Waldteufel' (Pleteršnik), mirkucin 'Waldteufel' (Janežič 1851). © 18. st.: mirkuzin m 'Waldteufel, œgipan' (Pohlin), mirkuzin 'Waldteufel' (Gutsman); 19. st.: mirkuzin 'Waldteufel,Jhkratez' (Murko 18332). Isln. dial. *'me:rkoucin f 'gozdni hudič'; z nadaljnjim razvojem neakcentuiranega ou v u in sekundarno maskulinizi-rano. f srvn. bav. *merkoutzin f *'pravljična žival, pošast', 'opica', kar je fem na -in k *merkoutze (^ sln. mérkovca). © Štrekelj, JA XII, 1889, 462 navaja le Janežičevo gloso, ki jo upravičeno povezuje s sln. mérkovca/mérkoca 'opica' (Pleteršnik), in opozarja na srvn. wilde merekatzin (Lexer s.v. mer-katze), kar je tako kot nvn. Kätzin 'mačka ženskega spola' ^ Katze 'mačka (generična oznaka ne glede na naravni spol)' femina-tiv na -in iz srvn. mer-katze 'opica', nvn. Meerkatze 'isto' poleg 'pravljična žival, pošast' (Grimm). Sln. mérkovca/mérkoca 'opica', kor. mérquca 'isto' in *'me:rkoucin f 'gozdni vrag, škrat' > merkucin/mirkucin je bilo sočasno izposojeno iz bav. avstr. predlog z diftongiranim ç < srvn. a, pri čemer je pri prvi izposojenki prevladal pomen 'opica', pri drugi pa 'pravljična žival, pošast', tj. 'gozdni hudič'. Pleteršnikovo normiranje akc mesta ni upravičeno. ► merkovca parnik1 ESSJ 0 pärnik m, g -a 'ladja na parni pogon', jadrnice in parniki; parnik na kolesa, 'velika ladja nasploh', parnik odplove iz pristanišča (SSKJ), pärnik 'das Dampfschiff, der Dampfer' (Pleteršnik), parnik z mocjó 300 konj (Kmetijske in rokodelske novice 18. 3. 1854, letnik 12, številka 22, stran 88; vir: dLib.si; ^tiál SEB, rkp.). Isln. pärnik m 'ladja na parni pogon' (19. st.). f K nvn. Dampfer m 'ladja na parni pogon' poleg Dampfschiff 'isto' (Grimm). © Kalk po nvn. Dampfer kot izpeljanki na -er iz nvn. Dampf 'para' je bil tvorjen iz substpára 'vapor' in suf -nik v funkciji nomena agentis s pomensko 20 _ Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ... podstavo 'ladja, ki proizvaja paro', pri čemer sln. slovnični spol sledi nemškemu. Parniki so bili tehnična inovacija z začetka 19. st., pri njihovi uspešni komercializaciji pa je imel velike zasluge ameriški inženir in inovator Robert Fulton (1765-1815). Poimenovanje za ladjo na parni pogon je najprej nastalo na angleškem govornem območju, kjer se je ob kompoz steamboat uporabljala tudi izpeljanka steamer, ki je bila predloga za nvn. kalk Dampschiff in Dampfer kot tudi za it. battèllo a vapore, kasneje le vapore, frc. bateau à vapeur, kasneje le vapeur. Kalka v slš. parnjk 'Dampfboot, parnj lod' (Jungmann) in hrv. parnjača 'Dampfschiff (Šulek 1860) se v svojih jezikih nista uveljavila. ► para1 ►s™ parobrod parobrod ESSJ0 parobrôd m, g -a 'parnik' (zastarelo - SSKJ), parobrod , g -broda 'Dampfschiff (Pleteršnik), parobrod 'Dampfschiff, parna ladja' (Cigale 1860 z oznako, da je beseda nova), parobród 'Dampfschiff (Janežič 1851). Isln. parobrod m 'parnik' (19. st.). fK Dampfschiff 'ladja na parni pogon' (^ Dampf m 'para' + Schiff n 'ladja') poleg Dampfer 'ladja na parni pogon' (Grimm). © Neuveljavljeni kalk po nvn. kompoz Dampfschiff, ki je bil v slovenščini paralelno s hrv., srb. parobrod 'Dampfschiff (Šulek 1860) tvorjen s kompoz izpára 'vapor' (oz. hrv., srb. para 'isto') in sln. brôd m 'ladja', ki je mlada izposojenka iz hrv., srb. brôd, g broda 'ladja', torej prvotno 'parna ladja/ladja na paro'. ► para1 ► brod3 ^sin parnik planšar ESSJs.v. plan plânSar m, g -ja 'kdor pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s pridelovanjem mleka' (SSKJ),plânsar, g -ja 'Senne' (Pleteršnik z oznako, da je beseda gorenjska),planšar 'Senne' (Cigale 1860 po Vodnikovem rkp. slovarju), todaplaninšar, g -ja 'Alpenhirt' (Janežič 1851). ® Fem plânSarica (SSKJ; Pleteršnik); denom planSáriti -ârim impf 'pasti, oskrbovati v planinah živino' (SSKJ), 'Senne oder Sennin sein' (Pleteršnik); nomen loci planSarîja '(navadno) manjša stavba za bivanje planšarjev in za predelovanje mleka' (SSKJ). © 19. st.:plámar, g -rja 'der Alpenhirt' (Murko 18331 s.v.planína). Isln. dial. plânsar m 'kdor pase, oskrbuje v planinah ...' (gor.) ^ pred redukcijo *pianinšč-ar ^ adj *plânin-ski ^ dial. plânina. © Miklošič 1886: 256 je plânsar vključil v sln. besedno družino iz planina 'alpenweide', Bezlaj ESSJ: III, 48 pa rekonstruiral *planiščar, kar naj bi bil nomen agentis na -ar iz planišče 'odprt, neporaščen prostor, planica' (povzema Snoj 2016: 545); tudi zaradi cirkumflektiranega â v korenskem Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 21 delu besede pa razlaga ne prepričuje, ugotavlja Furlan 2013: 94 z op. 247 in za izhodišče sln. substantiva prepoznava dial. naglasno varianto plânina (kplanina), ki se je osamosvojila iz akuzativnih zvez tipa na plânino < *nâ planino < *nâpolninç < *napôlninç: *plâninscar > *plânscar >plânsar. K tvorbi subst na -ar iz adjektivov prim. sln. vrtnar, gozdnar (Bajec 1950: 25). ► planina poljana ESSJs.v. polje poljâna f 'obsežnejši, razmeroma raven svet' (SSKJ), poljâna 'Flachfeld, Flachland' (Pleteršnik), poljane pl 'Feld, polje' (Cigale 1860), poljana 'Feldebene, Thalebene' (Janežič 1851). ® Dempoljânica (SSKJ); poljânec/poljânec m, g -nca 'ravninec, dolinec' (SSKJ), poljânac 'prebivalec ravnine', 'poljedelec' (Pleteršnik), onimizira-no v cgn Poljanec, Poljane, Polanec, Polanc (ZSSP), v 18. st. pojlanz 'um Felde wohnend' (Pohlin), polanz 'Feldner' (Gutsman); fem na -kapoljânka (Pleteršnik), v 18. st. pojlanka (Pohlin). © 18. st.: pojlane f 'flaches Feld' (Pohlin) < *poljane f pl; 19. st.: poljâna 'Feld, polje' (Murko 18332). © Pogosto ničto onimizirano, prim. tpn Vélika Polana 'naselje v o. Lendava' z akc umikom iz sln. dial. novocirkumflektirane variante *pol'âna < *pol'änä < psl. *pol'äna; tpn Vélike Poljâne f pl 'naselje v o. Novo mesto; naselje v o. Ribnica', tpn Polâna f 'naselje v o. Laško', Poljâna 'naselje v o. Ravne na Koroškem' in številni drugi na slovenskem jezikovnem območju (Bezlaj 1956-1961: II, 108); primor. ter. dol u Pojânï (Lsg f), toda Lsg m tie na Pojane (Spinozzi Monai 2009: 455, 431) in nad. Pol'â:na n pl 'obsežnejši, razmeroma raven svet med zaselkom Golobi in vasjo Livek', po Šekli 2008: 106 s sekundarnim prehodom f ^ n. Isln. *pol'ana f 'obsežen raven, neporaščen svet'; • = stcsl. poljana 'campus, vallis', hrv. poljàna 'poljana', kajk. p'olana 'neobdelan kos zemljišča', tpn P'olana 'vas pri Varaždinu' (Lipljin 2002) < *pol'âna < *pol'änä (prim. sln. tpn (Vélika) Polana), poljàna 'ravno, navadno neobdelano zemljišče' (Bačka - Sekulic 2005), čak. pojäna 'ravnina; vaški sejemski prostor' (ČDL), tpn Poljana s sin Dobropoljana 'vas in pristanišče na otoku Vrgada' (Jurišic 1973), blg. poljâna 'ravnina med gorama, planinama ipd.' (Gerov), r.poljâna 'ravnica, neposejano polje, obdano z gozdom ali čim podobnim; poseka', ukr. poljâna 'travnik, poljana', p. polana 'neporaščen prostor v gozdu; polje, obdano z gozdom', dial. 'gorski pašnik', č. polana 'travnik v gorah', slš. pol'ana 'gozdna jasa, travnik v hribu'; < psl. *pol'äna f *'(večja) ravnica (ki jo obkroža gozd)' (SP: 1, 132). © Gotovo izpeljanka iz psl. *pol'e *'široka in prostrana neporaščena zemeljska površina' (Miklošič 1886: 255; Vasmer: III, 322; Borys 2005: 459), 22 _ Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ... a funkcija sufiksa *-ana (če je bil sploh ustrezno identificiran) ni jasna (Vaillant: IV, 618; SP: 1, 132), njegova avgmentativna funkcija (Snoj 2009: 318) pa je nedokazana. Iz slov. jezikov je bilo izposojeno romun. poía'ná f 's travo porasla jasa v gozdu' in k temu a merge, a e§i la p. 'ven iti (da se opravi nujna potreba)' (Tiktin; Miklošič 1886: 1203; Skok: II, 699), kar je prešlo v madž. pojána 'planinski travnik, gozdna jasa' (EWU: 1180). ► polje polje ESSJ polje pölje n, g -a 'obsežnejši, razmeroma raven svet (tudi za gojenje kulturnih ali krmnih rastlin)', stilistično polje (SSKJ), kar je glede akc mesta pričakovani refleks iz psl. *pol'e, akc varianta polje pa je bila tako kot še npr. jezero, morje po analogiji uvedena iz predložnih zvez z akc umikom *nä pol'e > sln. na polje; polje n 'das Feld', polje 'isto', rodovitno polje, žitno polje (Pleteršnik), polje 'Feld; Gefilde' (Janežič 1851); v narečjih: po SLA se v narečjih večinsko potrjuje refleks polje, v gorenjski in dolenjski skupini pa je sporadično potrjen tudi refleks polje (Tunjice, Srednje Jarše, Črna pri Kamniku; Vavta vas, Mirna, Šentrupert, Vnanje Gorice - SLA). ® Dempoljce (SSKJ; Pleteršnik), poljče (Cigale 1860 s.v. Feld); avgm na -inapoljína 'večje zaokroženo zemljišče z isto poljedelsko rastlino' (agr. -SSKJ), poljína 'eine Reihe neben einander liegender Acker' (Pleteršnik); nomen agentis na -akpolják 'poljski čuvaj' (bkr. - SSKJ), 'Feldhüter' (Pleteršnik; Janežič 1851), 'Feldhirte, poljski čuvaj' (Cigale 1860), dol. kost. 'pól'a:k, gpó'l'a:ka 'poljski čuvaj', h. i. pó'l'akac, g -a, h. i. pó'l'a:kóvé m pl (Gregorič 2014), subst je bil onimiziran v cgn Poljak, Polak (ZSSP), in nomen agentis na -ar poljár m, g -ja 'poljski čuvaj' (Pleteršnik po Cafu), onimiziran v cgn Polar (ZSSP); adjpoljski, f -a, v 18. st.pojlske 'zum Feld gehörig, agrarius, agrestis' (Pohlin) in od tod poljščina f 'rastlina, ki se goji na polju; poljski pridelek', tudi p0ljščina f 'isto'; kompozpoljedelec m, g -lca 'kdor goji poljske rastline, poljščine' in od tod adj poljedelski, poljedel-sstvo n 'gojenje poljščin' (SSKJ; Pleteršnik). © 16. st.: pule, poille 'campus' (Megiser 1592), polei (Trubar 1567) < *pol'é (Rigler 1968: 66), toda Ta shiroka Pollejfa Jo polna Ouaz (Trubar 1567), ki kaže na sekundarno sigmatsko osnovo, verjetno v okviru akc variante polje (Ramovš 1971: 292; isti 1952: 77); 17. st.:pule 'campus' (Kaste-lec-Vorenc),polei 'pianura' (Alasia 1607) = 'ravnina' < Lsg *pol'é (Furlan, MegPlet 2008: 159 op. 42); 18. st.:pojle 'Feld, ager, campus' (Pohlin),pole 'Feld, Acker, Flur' (Gutsman); 19. st.:pólje 'Feld,poljána' (Murko 18332). © Subst je tako kot drugod po slov. etničnem ozemlju frekventna toponim-ska osnova (Bezlaj 2003: 200, 214; Snoj 2009: 319). Psln. *pol'e n 'ager' (splošno); Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 23 • = stcsl. polje 'ager', hrv., srb. polje 'isto', mak. pole, blg. polé, r. pôle, ukr. pole, br. pôle, p. pole, č. pole, slš. pole, gl. polo, dl. pôlo; < psl. *pol'e n 'široka in prostrana neporaščena zemeljska površina' ap C; ♦ ^ pide. *pôlH2-i- n 'širina, širjava'. © Enako kot psl. *dêruo n 'arbor' in psl. *mor'e n 'lacus, palus; mare' v tematsko deklinacijo prestrukturirani pide. samostalnik akrostatičnega tipa *pôlH2-i- n 'širina, širjava', ki mu formalno najbolj ustreza het. palhi- adj 'širok' (Pokorny: 805s.; Schmitt-Brandt 1967: 71; Furlan, 30. SSJLK, 1994: 11; Snoj v Bezlaj ESSJ: III, 81s.; ESJS: 678) < *plH2-i- adj 'širok' (Sturte-vant 1933: 106; Oettinger 1979: 550). Pide. subst *pôlH2-i- n 'širina' in adj *pH2-i- 'širok' odražata prajezično besedotvorno razmerje med akrostatično deklinacijo substantiva in proterokinetično adjektiva (Furlan, Linguistica 51, 2011, 291ss.) tipa sti. vâsu- n 'dobro' : vâsu- adj 'dober' (Watkins, FS Kro-nasser 1982: 250s.). Izhodno *pélH2-i-/pôlH2-i- n 'širina, širjava' (^ *pôlH-2-i-/plH2-éi- adj 'širok') je nomen abstraktum korena *pelH2-/pleH2- 'širok in raven; širiti; teptati, ravnati', ki se ohranja tudi v n. Feld n 'polje, območje', stvn. feld 'polje, ravnina' < zgerm. *felPa- n < pide. *pélH2-to-m, arm. hol 'zemlja, dežela, tla' < pide. *polH2o-s, psl. *pôlm> adj 'raven, odprt, nepora-sel' (Pokorny: 805s.; Olsen 1999: 53, 781). Razlaga, ki psl. *pol'e korensko povezuje s psl. *polëti 'goreti' (Terras, ZSlPh XIX, 1947, 120s.) ali z ide. *pel- 'siv, svetel' (Trubačev, ZSl III, 1958, 677), je zaradi slabšega formalnega ujemanja manj verjetna. ©BD Psl. *pol'e n 'široka in prostrana neporaščena zemeljska površina' pide. *pôlH2-i- n 'širina, širjava') > sln.polje 'obsežnejši ...'; ^ psl. *pol'ana f '(večja) ravnica (ki jo obkroža gozd)' > sln.poljana 'obsežnejši ...'. ^ poljana polovs ^ polovž ESSJ 0 polovž ESSJ 0 © 18. st.: polôvsh (Pohlin 1792) /polovš/, toda polovs m, g -fa 'Das Ballhaus; Sphœrilterium' (Pohlin) /polovs, -za/, kar je verjetno napačen zapis za ustreznega v Pohlin 1792, ki odraža izgubo zvena v izglasju za prvotno *po-lovž, g *-a, prim. pri Pohlinu z enakim drugim členom kompoz in z enakim izglasjem -ovž v rotovsh, g -fha 'Das Rathhaus; curia civica' /rotovš, -ža/ ^ n. Rathhaus 'mestna hiša, magistrat', farovsh, g -fha 'Der Pfarrhaus, domus parochialis' /farovš, -ža/ ^ n. Pfarrhaus 'župnišče'. © Na varianti balovž in polovž kažeta ulični imeni Za balovžem in Za polov-žem, kot so Slovenci pravili n. Palhausgasse v Gradišču, sodobno Igriška ulica v Ljubljani; ulica je ime dobila po stanovskem igrišču, ki je bilo v začetku 18. st. zgrajeno na prostoru sedanjega dramskega gledališča; na igrišču se je 24 _ Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ... plemstvo zabavalo z žoganjem in imelo tudi druge zabavne prireditve; ko je bila za zabavišče prirejena reduta, so balovž kot zabavni prostor opustili in ga poslej uporabljali za stanovsko žitnico; staro ime se je ohranilo za stavbo, dokler je stala, za ulico pa še naprej (Valenčič 1989: 30). Isln. polovž m 'žogališče, zgradba, kjer so se izvrševale igre z žogo'; z enako substitucijsko fonetiko kot n. izposojenka rotovž 'mestna hiša, magistrat' ^ nvn. Rathaus 'isto'. f bav. avstr. refleksa *polous /polouž/ z labializiranim a > g in -ou- < srvn. -ü- (Striedter-Temps 1963: 208) za nvn. Ballhaus 'žogališče, sphaeristerium' (Grimm), kompoz iz nvn. Ball 'žoga' in Haus 'hiša'; toda sln. sin balovž v starem uličnem poimenovanju Za balovžem 'Igriška ulica v Ljubljani' je iz polovž posodobljeno na podlagi identifikacije, da se v prvem delu kompoz ohranja nvn. Ball 'žoga'. Nvn. Ballhaus je kalk po it. Sala della Balla, dobesedno 'dvorana žoge'. © Prvi polovži so nastali v 15. st. v Italiji in se kasneje širili predvsem na evropske knežje dvore, na slovensko ozemlje pa se je moda polovžev razširila z avstrijskega območja. Potem ko je bila moda polovžev opuščena, je v 19. st. nvn. Ballhaus začelo označevati plesne dvorane, kar se odraža tudi v sln. ustreznikih plesišče, plesiše, plesavnica, ki jih za nvn. Ballhaus zum Tanzen navaja Cigale 1860 ob sln. žogavnica za nvn. Ballhaus. Ta kalk po nvn. Ballhaus, ki ga Pleteršnik navaja kot zogälnica 'das Ballspielhaus' in je bil v 18. st. zabeležen kot shogälniza 'sphsrilterium' (Hipolit), je bil tvorjen s sln. nomenom loci na -alnica (tip igralnica; o sufiksu Bajec 1950: 105s.), najverjetneje prek nomena instrumenti na -alo (< *-adlo) iz žogati se -am se impf 'igrati se z žogo' ^ žoga f 'pila, sphaera'. rajnki ESSJ s.v. rajni räjnki adj, f -a 'ki je umrl, pokojen': dokler je živel rajnki oče, jim je bilo dobro; v zvezi rajnka Avstrija 'bivša, nekdanja Avstrija' (vse SSKJ z oznako, da raba peša), rajnki adj, f -a 'verstorben' (Pleteršnik s.v. räjnik), Erjavec, LMS 1882-1883, 233 (povzema ga Pleteršnik) navaja ljudsko, po njegovem mnenju »neokretno« sklanjanje rajnicega brata, rajnicemu bratu; rajnki 'der Verstorbene' (Cigale 1860 s.v. versterben). © 16. st.: od raniciga Cejj'arie Carola (Trubar 1562) 'od rajnkega cesarja Karla', D. Martina Luthra raniciga (Znojilšek 1595) še z nereduciranim -i-, toda rainciga (Dalmatin 1576) 'rajnkega', rajnki adj (BSKJ); 18. st.: ranke, -a, -u 'Weiland, lelig; defunctus', ranze, -a, -u 'isto' (Pohlin); 19. st.: rajnki, rajnza, rajnko 'selig, verstorben (defunctus)', moj rajnki dzha, mdja räjnza mäti, moje räjnko dekle 'mein seliger Vater, meine selige Mutter u. s. w.' (Murko 18331: 465). Isln. räjnki adj, f -a 'pokojni, umrli'; pred redukcijo adj *räjnik-i ^ subst räjnik m 'pokojnik'; Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 25 tudi râjnca adj f 'pokojna, umrla' < pred redukcijo *râjnica ^ subst râjnica f 'pokojnica', kasneje iz adj f râjnca tvorjen m *rajnci 'pokojni, umrli' (prim. Pohlinovo ranze z reduciranim izglasjem) in adj *rajnco n (prim. Pohlinovo ranze, -a, -u). Oba adj sta interno slovensko nastala iz subst râjnik (^ adj v določni obliki *râjniki, po redukciji râjnki) in njegovega feminativa râjnica (^ adj f *râjnica, po tvorbi ustreznih parov moškega in srednjega spola v določni obliki *râjnici m in *râjnico n, po redukciji *râjnci, f -a, n -o); nastanek homonimnih adj iz substantivov, ki v ESSJ: III, 146 še ni bil pojasnjen, je verjetno posledica predikativne rabe tipa on je rajnik (Furlan, MiklBicent 2013: 252) ali skladenjskih zvez z levim samostalniškim prilastkom rajnik oče. Čeprav so starejši avtorji ta sln. adjektiva ocenjevali kot jezikovno iztirjena (prim. zgoraj Erjavčevo oznako) in ju je Koštial SEB, rkp. označil za pokvarjena iz rajnik (in rajnica), je nastajanje homonimnih adj iz substantivov znano tudi iz starejših razvojnih stopenj slovenščine, npr. brêza 'ime beloprogaste krave ali koze' (Pleteršnik) < psln. *brëzà < adj *brëzaia ^ bréza 'Betula', in širše (Furlan o.c.: 247ss.). ► rajnik rder ESSJ0 *rder adj, f rdra 'rdeč'; beseda je v aktivni adjektivni funkciji ohranjena le še v obliki za ženski spol v ftn besednih zvezah 'ardra 'roža 'poljski mak' (primor. istr. (Belvedur, Pregara) - SDLA-SI: I, 134), tj. 'rdeča roža/cvetlica', in 'ardra jer'beta 'rdeča pesa' (Belvedur), jar'beta 'ardra 'isto' (Pregara - oboje SDLA-SI: II, 204) s sestavino jer'beta/jar'beta 'pesa' it. izvora. © Adj se onimiziran ohranja v tpn Ardro n, g -ega 'naselje pri Raki v o. Krško', okoli leta 1420 zu Redern, leta 1433 czu der Reder, tpn Ardro n, g -ega 'naselje pod Velikim Trnom v o. Krško', hdn Ardra 'pritok Račne, severozahodno od Rake, leta 1575 pachl Ertra, von Ertra auf die Müll (Bezlaj 1956-1961: I, 39; Furlan, Annales 18/1, 2008, 113; ista 2013: 86; SHT). Psln. dial. *'r:dr adj, f *'r:dra 'rdeč' (Pohorje-Štajerska-Dolenjska-Istra); • = hrv. dial. rdar, f rdra 'rdeč', hrv. kajk. tpn Redri Dol (13. st. - Skok: III, 117), csl. ndrb 'rdečkast', r. dial. rëdryj 'rdeč, rdečerumen (o rogati živini)', r. csl. rbdbrb 'rdečkast'; < psl. *ridrb adj, f *rbdra 'rdeč'; po disimilaciji b : b ^ b : b dial. *rbdrb, prim. r. rëdryj (Vasmer: III, 459); ♦ = lat. ruber, f -bra 'rdeč', gr. épufrpoç 'isto', mik. e-ru-to-ro, e-ru-ta-ra, sti. rudhirâ- (s sekundarnim analoškim -i- po kompozitu - Mayrhofer: II, 452), toh. A rtär, toh. B rätre; < pide. *(H1)rudh-r-o- adj 'rdeč'. © Čeprav bi bilo zaradi gr. épeufrra 'delati rdeče' možno sklepati, da je to deverbativni adj na *-ro- iz *(Hj)reudh- 'isto' (NIL: 581), je zaradi gr. de-nom glagola épufraivopai 'postajati rdeč, zardevati' (< *(Hj)rudh-%-ie-) bolj 26 _ Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ... verjetno, da je adj tematizirani heteroklitični subst *(H1)reudh-r/n- (Beekes 2010: 1, 466), ki je nastal po vzorcu tipa sti. tamasä- adj 'temen' ^ subst tämas- n 'tema'. ®BD Pide. adj *(H1)rudh-r-ö-s 'rdeč' (slov., sti., lat., gr., toh.) > psl. *ridrb, f rbdra, n rbdro adj 'rdeč' > sln. rder 'rdeč'; ^ psl. *rbdr-Qga f 'kar je rdeče' ^dism sln. androga 'Blicca björkna'; ^ slov. *rbdr-ašb m 'kar je rdeče' ^disim sln. adraš 'Quercus ilex'; ^ slov. *rbdr-ica f 'kar je rdeče' ^dis>m sln. adrica 'rdeča mravlja'; ^ slov. *rbdr-it'b m 'kar je rdeče' > sln. rdrič 'Polygonum'. ^ androga ^ adraš ^ adrica ^ rdrič rjav3 ESSJ s.v. rjav rjav adj 'rdeč', npr. rjav kupurmen 'rdeč kot puran', rjav ku cuhen rak 'rdeč kot kuhan rak' (primor. riž. (Sveti Anton) - Jakomin 1995), rijav, srjav 'rdeč' (Korte nad Izolo), rijäv 'isto' (Lopar), rjava adj f 'rdeča', rjave roce 'rjave roke' (Osp - vse Morato 2002: 282, 285, 290), rijäva ku kri 'rdeča kot kri' (Pomjan - Koštial 1996: 44), rjava 'ruža 'poljski mak' (Koštabona), tj. *'rdeča roža/cvetlica', r'jävä 'ruözä 'poljski mak' (Marezige - SDLA-SI: I, 134); adj se v enakem pomenu pojavlja tudi v dvobesednem ftn rjava pesa/ pesa rjava oziroma rjava rbeta/rbeta rjava, ki označuje rdečo peso (prim. n. rote Rübe, it. barbabietola rossa, č. červena repa), in sicer v istrskih krajih Malija, Krkavče, Šmarje, Pomjan, Marezige, Potok, Kubed, Gračišče, Tre-beše in Movraž (SDLA-SI: II, 204; Furlan 2016: 137), in v dial. poimenovanju za rdečico plake arjäve (Lopar - SLA), ma riäveploce 'ima rdečico' (Sočerga - SLA). ® S suf -ec (< *-bCb) substantivizirani adj v 18. st. erjavz 'Rothhäricht; rufus' (Pohlin); 19. st. rjäviz, g -vza 'der Rothkopf, der rothe Haare hat' ob 'ein lichtbraunes Thier männlichen gefchlechtes' (Murko 18331: 490), prek vzdevka onimizirano v cgn Rjavec, Rjavc, Erjavec, Erjavc (ZSSP); fem v 18. st. erjavka 'Rothhaaricht; rufa' (Pohlin); kompoz v 18. st. erjavobradz 'Ein Rothbart; snobarbus' (Pohlin), erjavobradez 'Rothbart, erdezhobra-dazh (Gutsman). © 18. st.: erjav 'feuerroth, rufus' (Pohlin), erjau 'braun, roftig, feuerroth' (Gutsman). Psln. dial. *riau 'rdeč' (primor. istr.; posredno kor.); • = csl. rbždavb 'rufus', hrv. dial. rjav 'rdeč (o laseh)' v zvezi Undanski rjavi, on se s Ugri zdravi, listor da se pila tužnoga dobavi (Kurelac - ARj s.v. rdav); Kopečny 1981: 314 navaja, da je pomen 'rdečelas' adj *rbd'aub potrjen v obeh lužiških jezikih, v vzhodnoslovanskih in bolgarščini, a tega iz dostopnega gradiva ni bilo mogoče ponovno potrditi; < jslov. dial. *rbd'aub 'rdeč, rufus' ap A (sln.-hrv.-csl.). Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 27 © V jslov. dial. adj *r-bd'au-b 'rdeč, rufus' kot izpeljanki na *-aut iz psl. subst *r-bd'a, ki se v slov. jezikih večinsko potrjuje v specializiranem pomenu 'rja, robigo, ferrugo', se ohranja še primarni pomen 'rdeč', določen z njegovim etimološkim nastankom iz pide. *(H^reudh- 'delati rdeče' (Fur-lan, Annales 18/1, 2008, 113 op. 5; ista 2013: 88). ► rja ^ rjavica1 ^ rjavica2 ^ rjav4 rjav4 ESSJ s.v. rjav rjaw adj 'zdrav', npr. rjaw qpa macé:snu štoa:r (kor. obir. - Karničar 1990), tj. 'zdrav kot macesnov štor'. ® S suf -ec (< *-bCb) substantivizirano kor. obir. rja:wc m 'oseba zdravega videza' (Karničar 1990). Isln. dial. rjav adj 'zdrav' (kor.). © Pomen 'zdrav, zdrave barve' se je v sln. adj rjav razvil iz pomena 'rdeč' po percepciji, da je zdrava barva obraza pravzaprav rdeča barva, čeprav je rdeča barva obraza lahko interpretirana tudi kot odraz sramu (► rjavica1). ► rjav3 rjavica1 ESSJ 0 rjavica f 'Schamröthe, rdečica, rudečica (v obrazu), zaripnjenje, zardelost, sram, sramovanje'' (Cigale 1860). © 18. st.: erjaviza 'Schamröthe, erdezhofi od framote\ erjaviza jo oblije 'Sie wird fchamroth' (Gutsman). Isln. dial. rjavica f 'rdečost od sramu' ^ *'rdečost'; v formalnem oziru je to fem k sln. dial. rjävec 'kdor ima rdeče lase' ^ generično *'kdor/kar je rdeče barve' < *rbd'aubcb. ► rjav3 seber1 ESSJ0 'siebar m, g -ja/-bra 'nebogljen človek, revež', ja 'ta:k 'siebar, da sa ba'yu s'mil 'je takšen nebogljenec/revež, da se bogu smili', 'ta:k 'siebar ja 'ra:tou 'tak revež je postal', 'bejnč 'siebar na 'muora 'bit 'večji revež ne more biti', tudi kot zmerljivka 'mouč, ki 'buoš ti 'siebar 'molči, kaj boš ti revež' (rovt. tolm. - Čujec Stres 2014 s.v. seber in s.v. sever). Isln. dial. *'se:bar m 'nebogljen človek, revež' (tolm.). © Pomen sln. dial. hapaksa legomenon se je prek ekspresivno negativno konotiranega jslov. pomena '(svobodni) kmet', ki se potrjuje v hrv., srb. Dat sebru prst, da t' svu ruku obzine 'Dati kmetu prst, da ti vso roko zagrabi', Kad se sebar naije, mni, da nece nikda ogladnit 'Ko se kmet naje, misli, da ne bo nikoli več lačen' (Daničic - ARj), razvil iz psl. *sqbr-b m 'enakopraven pripadnik vaške skupnosti' (Loma 2013: 206), prim. stsrb. sebrb 'plebejus' (Daničic), hrv., srb. sebar, g -bra 'človek nižjega družbenega položaja v sred- 28 _ Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ... njeveški hrvaški in srbski organizaciji', 'v srbski državi 14. in 15. stoletja so bili to vsi, ki niso pripadali niti plemstvu niti duhovništvu' (ARj), hrv. szebar 'rusticus' (Vrančic) /sebar/, s pozno interkalacijo -r- JZrebar 'rusticus' (Belostenec) /srebar/, str. sqbbrt 'sosed, član srenje/občine', r. dial. sjaber, g -bra 'sosed; tovariš, zadrugar; znanec, prijatelj', 'gospodar' (Dalb), ukr. sjaber, g -bra 'član posestva, družabnik v trgovskem podjetju' (Grinčenko), br. sjabr, g -bra 'sorodnik, brat; tovariš' (Nosovič); k pomenskemu razvoju 'kmet' ^ 'neotesanec, surovež, neuk človek ipd.' prim. frc. rustre 'su-rovec, neotesanec' < lat. rusticus 'kmet', frc. vilain 'grd, prostaški', 'kmet' = it. villano 'kmetavzar, neotesanec', 'kmet' < lat. villanus 'kmet, vaščan'. O tem sln. hapaksu legomenon kot edinem zanesljivem refleksu psl. *sqbr-b v slovenščini Furlan 2016: 11s. V Pleteršnikovem slovarju zabeleženi besedi srebar, g -bra 'der Bauer' in srebrič 'kmetič' nista slovenski, ampak hrvaški kajkavski, povzeti iz Habdelicevega slovarja iz leta 1670 (Furlan 2016: 15). ®BD Psl. *sqbrb m 'enakopraven pripadnik vaške skupnosti', jslov. 'kmet' > sln. seber1 'nebogljen človek, revež'; > hrv., srb. sebar 'v fevdalni družbi ...' o sln. seber2 'pripadnik nižjega ...'. ^ seber2 seber2 ESSJ0 seber m, g -bra 'pripadnik nižjega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja (v hrvaškem in srbskem okolju, v srednjem veku)' (SSKJ), kot citatna beseda se pojavi leta 1935 v Orisu zgodovine Jugoslovanov (avtor Jan Šedivy): Svobodni ljudje, ki niso bili plemiči, so se imenovali »sebri«. Isln. seber m 'isto'; terminološka izposojenka 20. st. f hrv., srb. sebar m 'v fevdalni srbski in hrvaški državi človek nižjega stanu, ki ni pripadal duhovniškemu ali plemiškemu stanu; kmet, tlačan, podložnik, toda ne suženj' (Jurančič 1986) < psl. *sqbr-b m 'enakopraven pripadnik vaške skupnosti' (Loma 2013: 206). © Brez zadovoljivo rešene etimologije; podroben pregled dosedanjih mnenj podaja Loma, Zb MS 93, 2018, 15ss. ► seber1 špranja ESSJ špranja špranja f 'dolga, ozka odprtina v trdni snovi' (SSKJ); v narečjih: primor. nad. šprana 'fessura', spränja 'isto' (Špehonja 2003), rovt. črnovr. špmine (Tomi-nec 1964), dol. špra:je (Šentrupert - Smole Diss. 1994: 210), kost. šp'ra:n'a (Gregorič 2014); v Čabru špr'ajna 'razpoka v drevesu' in 'deklica, punčka' (Malnar 2002) ^ *'žensko spolovilo' = 'razpoka, špranja', prim. sln. dial. špranja 'žensko spolovilo' (Trenta, Laniše - Jakop, JZ 18/2, 2012, 43). Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 29 ® Dem spránjica (SSKJ), dol. kost. sp'ra:néca (Gregorič 2014), v 17. st. shpranyza 'rimula' (Kastelec-Vorenc); adj špranjast 'poln špranj' (SSKJ); denom naspránjiti kaj pf 'npr. deske tako naložiti eno vrhu druge, da so vmes špranje' (bkr. - Šašelj 1906). © 17. st.: Jhprania, shprania, šhprania 'rima',polhin šhprain, inu rafpok 'ri-mosus' (Kastelec-Vorenc); 18. st.: shprajna 'KlumTe, rima' (Pohlin), fhpra-nja, fhprajna 'Spalt(e)',fhpranja 'Klumse' (Gutsman). © Ničto onimizirano v horon Špranja v Julijskih Alpah (AS 1986). Isln. spránja f 'razpoka'. • Prim. formalno enako, a pomensko drugačno hrv. kajk. špranja f 'trska' z denom našpranjiti se 'nabosti se na trsko', zašpranjiti se 'isto' (Ozalj - Težak 1981: 405), špr'ana f 'trska' (Varaždin - Lipljin 2002); < psl. dial. * sporni f *'cepljenje/razpokanje' (ap A), s prehodom v ajevsko deklinacijo * sporna. © Psl. dial. *sporni je deverbativni nomen actionis na *-ni (^ slov. *-na) z vzporednim pomenskim razvojem v rezultat iz jslov. *spor-ti 'pokati, cepiti, trgati, parati', ki se v slov. jezikih ohranja v *por-ti, *por'ešb 'isto', prim. r. porótb, p0rešb 'parati', sln. práti, pórjem/pórjem 'parati, trgati' (Furlan, SC IV/2, 2011, 33ss.; sprejema Snoj 2016: 760); kljub Snoju, JiS XXX, 1982, 119s., je s tem le sorodno in drugače tvorjeno ukr. spára 'razpoka, utor', p. szpara 'razpoka', č. spára 'reža, razpoka'. Enako pomensko variantnost, kot se v refleksu psl. * sporni kaže v sln. in hrv., izkazuje pomensko razmerje med sln. treščina 'velika trska' in r. treščina 'razpoka, špranja'. ► prati2 tonera ESSJ 0 tonera f 'čoln za lovljenje tunov' (rib. - SSKJ), primor. 'ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov, tuno-lovka' (SSKJ); v narečjih: primor. kraš. to'nera/to'nara 'vrsta plovila' (Na-brežina), to'nera 'isto' (Križ - oboje Cossutta 2015: 70). Isln. dial. to'ne:ra (primor.). f it. ben. tónera 'čoln za lovljenje tunov' (Gradež - Bottin 2003), it. trž. tonera 'mreža za lovljenje tunov', tudi tonara 'isto' (Doria 1987), it. ben. tonera 'prostor, kjer so in se konzervirajo tuni', 'morski zaliv, kjer se lovijo tuni', 'mreža za lovljenje tunov' (Boerio 1867); it. ben. tonera je pričakovan fonetični razvoj iz srlat. *tunnaria. Iz it. ben. je bilo izposojeno hrv. čak. tunera 'mreža za lovljenje tunov' (ČDL), tunjera 'opazovalnica za premikanje tunov v morju' (Bejska Tramuntana -Velčic 2003), tunoara 'mreža za lovljenje tunov' (Vrgada), na Cresu tunera 'vrsta mreže' (Jurišic 1971; Skok: III, 523). ► tunara 30 _ Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ... tunara ESSJ0 tunära f 'čoln za lovljenje tunov, toñera' (primor. - SSKJ), 'navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov, tunolovka' (rib. - SSKJ); v narečjih: primor. kraš. tu'nará 'vrsta plovila' (Kontovel - Cossutta 2015: 70). Isln. dial. tu'na:ra (primor.); z dial. u < o v neakcentuirani poziciji, prim. na Kontovelu sulina 'soline' (Cossutta 2015: 42) < *so'li:na. f it. trž. tonara 'mreža za lovljenje tunov', kar je bilo adaptirano iz it. knjiž. tonnara 'isto' (Doria 1987: 743) poleg 'velika naprava za lovljenje tunov, sestavljena iz mrež, ki tvorijo med seboj povezane prostore, v katere se ujamejo tuni, ki jih ribiči pobijejo' (14. st. - Battisti-Alessio: 3819; Cortelazzo--Zolli: 1347), 'morski zaliv, kjer so postavljene stalne mreže za lovljenje tunov' (Battisti-Alessio: 3819). © Beseda je v ženskem spolu substantivizirani lat. adj thynnärius, thunnärius 'tunji, tunov, tunski' (Wiesthaler) iz lat. thunnus 'tun', tudi thynnuss 'isto', prim. v 16. st. it. tonaria 'mreža za tune' (Battisti-Alessio: 3819); substantiv je prvotno verjetno označeval prostor ob morju, navadno zaliv, kjer so bile nastavljene mreže, kasneje pa tudi le mreže ali le čolne, ki so jih ribiči uporabljali za lov na tune. Ker bi se srlat. predloga *tunnäria v it. knjiž. odražala kot *tonnaia, je bil termin tonnara v it. knjiž. jezik sprejet iz it. govorov z razvojem *-äria > -ara. ► tun ^ tonera žogalnica ^ polovž ESSJ 0 Krajšave Krajšave in simboli, ki so bili uporabljeni že v geslih poskusnega zvezka NESSJ in rastočega spletnega slovarja NESSJ, se najdejo na (https://fran.si/207/nessj-novi-e-timoloski-slovar-slovenskega-jezika/datoteke/NESSJ_Krajšave.pdf), nove krajšave pa so tele: agr. = agronomski arm. = armenski avstr. kor. = avstrijskokoroški bot. = botanični dol. kost. = dolenjskokostelski h. i. = hišno lastno ime horon = horonim, pokrajinsko lastno ime kor. n. = koroškonemški num = numerale, števnik obsoš. = obsoški ornit = ornitonim, ptičje občno ime panon. pkm. = panonskoprekmurski pgerm. = pragermanski rib. = ribiški star. = starinski štaj. n. = štajerskonemški zgerm. = zahodnogermanski Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 31 vIRI IN LITERATURA Viri in literatura, ki so bili uporabljeni že v geslih poskusnega zvezka NESSJ in rastočega spletnega slovarja NESSJ, se najdejo na (https://fran.si/207/nessj-novi-eti-moloski-slovar-slovenskega-jezika/datoteke/NESSJ_Literatura.pdf), novi pa so tile: Baudouin 1894 = Jan N. Baudouin de Courtenay, Il catechismo resiano con una prefazione del dott. Giueseppe Loschi, Udine: Tipografía del patronato, 1894. Blažeka — Rob 2014 = Duro Blažeka - Grozdana Rob, RječnikMurskogSredišča, Zagreb: Učiteljski fakultet Sveučilišta u Zagrebu idr., 2014. Cortelazzo-Zolli = Manlio Cortelazzo — Paolo Zolli, Dizionario etimologico della lingua italiana 1-5, Bologna: Zanichelli, 1979—1988. Cossutta 2015 = Rada Cossutta, Ribiška jezikovna in kulturna dediščina v Tržaškem zalivu in slovenski Istri, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2015. Dalmatin 1576 = Jurij Dalmatin, PASSION, Ljubljana, 1576. FOC = Folia onomastica Croatica 1—, Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 1991—. FS Kronasser 1982 = Investigationes Philologicae et Comparative: Gedenkschrift für H. Kronasser, ur. Erich Neu, Wiesbaden: L. Reichert, 1982. Furlan 2018 = Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar: dodatek 2018, Jezikoslovni zapiski 24.2 (2018), 7-41. Gerov = Najden Gerov, Rečnik na bälgarskija ezik I-V , Sofija: Bälgarski pisatel, 1975-1978. Gradivo SKJS = Gradivo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Sekcija za zgodovino slovenskega jezika, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Jazbec 2007 = Helena Jazbec, Nemške izposojenke pri Trubarju, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. Kattnig 2017 = Marnvam po domače: živi narečni besednjak slovenskega govora v zgornjem Rožu od Huma pri Rožeku do Mute pri Svečah, ur. Franc Kattnig, Celovec — Ljubljana — Dunaj: Mohorjeva založba, 2017. Kopečny 1981 = František Kopečny, Základní všeslovanskd slovní zásoba, Praha: Academia, 1981. Kostiál 1996 = Rožana Koštiál, Ljudske iz šavrinske Istre, Trst: Založba Devin, 1996. Loma 2013 = Aleksandar Loma, Toponimija Banjske hrisovulje: ka osmišljenju starosrpskog topo-nomastičkog rečnika i boljem poznavanju opšteslovenskih imenoslovnih obrazaca, Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti, 2013. Matejčík 1975 = Ján Matejčik, Lexika Novohradu: vecny slovník, Banská Bistrica: Vydavatel'stvo Osveta, 1975. MiklBicent 2013 = Jasmina Grkovic-Mejdžor — Aleksandar Loma (ur.), Miklosichiana Bicentenna-lia: zbornik u čast dvestote godišnjice rodenja Franca Miklošiča, Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti, 2013. Miklošič 1875 = Franz Miklosich, Stammbildungslehre der slavischen Sprachen, Wien: Wilhelm Braumüller, 1875. Morato 2002 = Nada Morato s sodelovanjem Špele Pahor, Mrak eno jutrnja: štorje iz Slovenske Istre, Ljubljana: Kmečki glas, 2002. Oettinger 1979 = Norbert Oettinger, Die Stammbildung des hethitischen Verbums, Nürnberg: Verlag Hans Carl, 1979. Olsen 1999 = Birgit Anette Olsen, The Noun in Biblical Armenian. Origin and Word-Formation — with special emphasis on the Indo-European heritage, Berlin — New York: Mouton de Gruyter, 1999. Peev = Kosta Peev, Rečnik na makedonskite govori vo jugoistočniot egejski del 1-, Skopje: NIP Studentski zbor, 1999-. Ramovš 1971 = Fran Ramovš, Zbrano delo I, ur. Tine Logar — Jakob Rigler, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971. Rigler 1968 = Jakob Rigler, Začetki slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1968. 32 _ Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ... Schmitt-Brandt 1967 = Robert Schmitt-Brandt, Die Entwicklung des indogermanischen Vokalsystems, Heidelberg: Julius Groos Verlag, 1967. Sekulic 2005 = Ante Sekulic, Rječnik govora bačkih Hrvata, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezi-koslovlje - Katolički institut za kulturu, povijest i duhovnost »Ivan Antunovic«, 2005. SHT = Slovenska historična topografija, https://topografija.zrc-sazu.si/ (19. 6. 2019). Sreznevskij = Izmail Ivanovič Sreznjevskij, Materialy dlja slovarja drevnerusskogo jazyka I—III, Sanktpeterburg, 1893—1903. Sturtevant 1933 = Edgar H. Sturtevant, A Comparative Grammar of the Hittite Language, Philadelphia: Linguistic Society of America, 1933. Šulek 1860 = Bogoslav Šulek, Deutsch-kroatisches Wörterbuch = Nemačko-hrvatski rečnik I—II, Zagreb: Narodna tiskarnica dra. Ljudevita Gaja, 1860. Trubačev 1960 = Oleg N. Trubačev, Proishoždenie nazvanij domašnih životnyh v slavjanskih jazykah, Moskva: Izdatel'stvo Akademii nauk SSSR, 1960. Trubar 1557 = Primož Trubar, TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1557. Trubar 1562 = Primož Trubar, ARTICVLI OLIDEILI, TE PRAVE STARE VERE KERSZHANSKE, Tübingen, 1562. Trubar 1567 = Primož Trubar, ENIPSALMI, TA CELI CATEhifimus, Tübingen, 1567. Valenčič 1989 = Vlado Valenčič, Zgodovina ljubljanskih uličnih imen, Ljubljana: Zgodovinski arhiv — Partizanska knjiga, 1989. Vrančic = Dictionarium quinque nobilissimarum Europae linguarum, Latinae, Italicae, Germanicae, Dalmatiae & Ungaricae, Venetiis: Apud Nicolaum Morettum, 1595. [Ponatis: Zagreb: Novi Liber, 1992.] Wiesthaler = Fran Wiesthaler, Latinsko-slovenski slovar I—VI, Ljubljana: Založba Kres, 1993—2007. Zb MS = Zbornik Matice srpske za slavistiku 1—, Novi Sad: Matica srpska, 1984—. Znojilšek 1595 = Janž Znojilšek, KATECHISMUS DOCTORIA MARtina Luthra, Tübingen, 1595. ZSlPh = Zeitschrift für slavische Philologie I—, Heidelberg: Winter, 1924—. Summary The New Slovenian Etymological Dictionary as a Growing Online Dictionary (2017): The 2019 Additions This article presents the forty-one new headwords that at the end of 2019 will be added to Novi etimološki slovar slovenskega jezika (New Slovenian Etymological Dictionary) as a growing online dictionary (2017—) available at the web portal Fran of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language (https://fran.si/iskanje?FilteredDictionary-Ids=207&View=1&Query=%2A). This time around, the initial selection of headwords was again made more or less randomly, and their final number was determined by etymology, origin, or some other linguistic issue connected with the words' development path and origin because their close linguistic connections were only demonstrated through analysis. Due to phonemic and/or semantic changes, these connections are often no longer identifiable from a superficial or synchronic perspective, even though in the past the words—like contemporary učitelj 'teacher' and učiti 'to teach'—belonged to the same word family (e.g., adraš 'holly oak', *rder 'red) because of sharing the same root. Words can also be related via other linguistic phenomena, such as the same but less well-known derivational pattern (e.g., breza 'birch', räjnki 'deceased'), derivation from a less well-known dialect accentual variation (e.g.,planšar 'Alpine dairyman'), borrowings from the same donor language in which words may have even been part of the same word family (e.g., alftra, 'a:utra, yäwtra, gältra 'halter'), calques (e.g., parnik, parobröd 'steamship', žogalnica 'ball house'), and so on. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 33 I Matej Meterc Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ-ju in SPP-ju CoBiss: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.25.2.2 Prispevek predstavlja teoretična in metodološka izhodišča za prikaz frazeoloških in pare-mioloških variant v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (tretja izdaja), ki je na portalu Fran dostopen pod imenom eSSKJ, ter v Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov (SPP), katerega prvi prirastek bo objavljen leta 2020 na istem portalu. Najprej bomo podali razloge za natančno obravnavo variant tako v splošnem kot v specializiranem slovarju. Nato bomo opisali različne metode korpusne analize in vključevanja anketno pridobljenih podatkov vanjo. Ključne besede: slovaropisje, frazeologija, frazem, paremiološka enota, pregovor Analysis of Phraseological Variants for Their Lexicographic Representation in eSSKJ and SPP This article presents a theoretical and methodological basis for lexicographic presentation of phraseological and paremiological variants in the third edition of Slovar slovenskega knjižnega jezika (Standard Slovenian Dictionary, eSSKJ), which has been published on the Fran portal, and in Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov (Dictionary of Slovenian Proverbs and Similar Paremiological Expressions, SPP), the first volume of which will be published in 2020 on the same lexicographic portal. The need for accurate lexicographic presentation of variants in both dictionaries is then discussed. This is followed by a description of various methods of corpus analysis and combining them with data from sociolinguistic surveys. Keywords: lexicography, phraseology, phraseme, paremiological unit, proverb 1 Smotri natančne obravnave frazeoloških in paremioloških variant v dveh različnih slovarjih Za hkratni prikaz obravnave variantnosti frazeoloških in paremioloških enot (v nadaljevanju FE in PE) v dveh različnih slovarjih smo se odločili, ker je v obeh primerih nujna natančna gradivska (zlasti korpusna) analiza. Poleg tega sta to prva slovarska priročnika, ki sistematično izboljšujeta nezadovoljivo stanje slovenske frazeografije in paremiografije; medtem ko imamo v teoriji jasno opredeljeno tipologijo glasoslovnih, oblikoslovnih, leksikalnih, skladenjskih in pravopisnih variant FE in PE (Kržišnik 1988: 156) in nadaljnje členitve (Gantar 2007: 229), pa so nam v do sedaj objavljenih splošnih in specializiranih slovarjih ter zbirkah na voljo le Prispevek je nastal v okviru projekta Z6-9378, ki ga financira ARRS v okviru programa P60038. 34 _ Matej Meterc • Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ-ju ... naključno izpostavljene variante.1 Pri eSSKJ upoštevamo opozorilo, da »nestrokovna presoja med frazeološkimi variantami, ki jih potrjuje gradivo, in njihova nehierarhična in zgolj informativna slovarska razporeditev za uporabnika ne bosta obvestilni« (Jakop 2014). Za slovenščino do eSSKJ-ja nismo imeli slovarja, ki bi ponujal skrbno empirično preverjen podatek o variantah posamezne FE in PE. 2 fRAZEOLOŠKA IN PAREMIOLOŠKA VARIANTNOST V OKVIRU SPLOŠNEGA RAZLAGALNEGA SLOVARJA Esskj Nekaj besed namenimo obravnavi variant v prvi in drugi izdaji SSKJ-ja. Frazeolo-škega gradiva je v njem veliko, paremiološkega pa dokaj malo - za določanje slovenskega paremiološkega optimuma (Meterc 2017: 49) smo iz celotnega slovarja izpisali 599 PE. Več kot 270 se jih je uvrstilo v paremiološki minimum in so danes poznane več kot 79 % govorcev slovenščine. To lahko pripišemo dejstvu, da so avtorji SSKJ-ja izhajali iz analize množice aktualnih besedil. Izkazalo se je tudi, da je bilo v SSKJ vključene tudi precej manj poznane paremiologije - četrtina PE v tem slovarju je poznana manj kot polovici slovenskih govorcev (Meterc 2017: 71), pri čemer smo upoštevali tudi anketirance, rojene v zadnjih desetletjih. SSKJ je k variantam pristopal nesistematično (Kržišnik 1988: 156-158). Delno iz tega razloga, delno pa verjetno tudi zaradi sprememb v samem frazeološkem fondu se mnoge razlikujejo od danes najbolj pogoste (Jesenšek - Ulčnik 2014: 284; Meterc 2017: 216). Ko smo v jezikovnem korpusu Gigafida preverili 300 najbolj poznanih PE (Meterc 2017: 219), se je izkazalo, da moramo kar tretjini izmed njih poleg variante iz SSKJ-ja dopisati varianto, ki danes prevladuje v rabi. Nekatere variante PE, ki so bile v SSKJ-ju predstavljene kot osnovne (in edine), najverjetneje niso bile reprezentativne niti v času nastanka slovarja, npr. Nasprotja se privlačujejo ali Čas je zlato namesto Nasprotja se privlačijo in Čas je denar. Skok v kakovosti slovaropisne obravnave variant FE in PE prinaša eSSKJ z gradivsko (zlasti korpusno) potrditvijo vsake variante FE ali PE v sodobni knjižni slovenščini. Slovar prinaša celostno obravnavo FE in PE: »Frazeološkim enotam v novem razlagalnem slovarju namenjamo poseben razdelek, saj zaradi svoje strukturne, semantične in pragmatične specifike zahtevajo celovito in enovito slovarsko obravnavo, zaradi uporabniških potreb pa tudi nazoren prikaz« (Gliha Komac idr. 2016: 26). Pri PE se korpusnim pristopom pridružujejo sociolingvi-stični s pomočjo ankete za slovenski paremiološki optimum (Meterc 2017): »Z izsledki te raziskave lažje pridobimo in presojamo podatke v besedilnem korpusu Gigafida. To je v primerjavi z besednozvezno ravnjo na paremiološki ravni bolj potrebno, ker korpusna orodja še niso dovolj zahtevna za daljše ustaljene enote, po drugi strani pa gre tudi za večjo stopnjo kombinatorike« (Gliha Komac 1 Izjemo predstavlja spletni portal Sprichwort-Plattform, ki (v omejenem obsegu iztočnic) prinaša korpusno pridobljene podatke o variantnosti PE. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 35 idr. 2016: 26). Mnogi pregovori so zelo variantni, kar dokazuje tudi Čermakova (2014: 210) raziskava, v kateri je s pomočjo jezikovnega korpusa ugotovil, da ima več kot 40 % od 241 analiziranih čeških pregovorov variante. V eSSKJ-ju ne preverjamo samo FE in PE, ki so že bile zabeležene v SSKJ-ju ali Slovarju slovenskih frazemov (Keber 2012: 495, v nadaljevanju SSF), temveč poleg tega sistematično iščemo tudi do sedaj neuslovarjene, a za sodobno rabo značilne enote in njihove variante (Jakop - Meterc 2016: 55). Ker imajo nekatere FE in PE veliko število različno pogostih variant, je treba zamejiti, koliko variant in katere izmed njih bodo uporabniku sploh prikazane v splošnem slovarju. V eSSKJ-ju želimo uporabniku podati v knjižnem jeziku najbolj pogoste in s tem za uporabnika najbolj relevantne variante. Razporejene so po frekvenčnem merilu od najpogostejše navzdol, večinoma pa se omejujemo na prikaz največ treh variant (poleg osnovne). V slovarski bazi sicer beležimo tudi variante, ki ostanejo pod frekvenčnim pragom ali pa ga prestopijo, vendar jih po pogostnosti prehiti dovolj drugih. Poudarjamo, da izbor osnovne slovarske oblike ne pomeni predpisovanja najbolj priporočljive variante. Gre samo za podatek o varianti, ki je najbolj značilna za knjižna besedila. Podrobna obravnava variant FE in PE je ključna, še preden se odločamo za izbor najbolj relevantnih variant za prikaz v slovarju. Od zadostne pogostnosti vsaj ene variante FE ali PE je namreč odvisna njena uvrstitev v slovar sploh. Za to, da bi se vsaj ena varianta - osnovna oblika, ki jo lahko razumemo tudi kot »ničto varianto« (Grzybek - Chlosta 1995: 72) - prebila v splošni slovar, uporabljamo frekvenčni prag približno petih prototipnih zgledov iste variante v korpusu Gigafida, v mejnih primerih pa je za nas pomembno tudi, ali nam obliko potrdi uravnoteženi korpus Kres. Pri določanju prototipnih zgledov se opiramo na Čermakova (2014: 115-117) merila in jih dopolnjujemo. Kot neprototipne najpogosteje izločamo množične rabe frazemov v okviru naslova del popularne kulture, očitne prepise iz zbirk, zglede v jezikoslovnih člankih ter podvajanja zaradi novinarskega navajanja iste izjave. Dodaten razlog za natančno obravnavo je tudi razmejevanje variant od številnih prenovitev, ki predstavljajo variantam vzporedno in prav tako z vidika jezikovnih ravnin zelo razčlenjeno pojavnost (Kržišnik 1987), ki pa v slovar ne sodi (Kržišnik 1988: 146; 2004: 203).2 Le v redkih primerih iskanje razširimo na dodatne vire. Za primer navedimo FE stric iz ozadja, za katerega v Gigafidi z iskalnim pogojem [lemma="stric"][lemma="iz"][lemma="ozadje"] najdemo dva zgleda, v slWaCu preko 1000, v deduplicirani Gigafidi 2.0 pa okoli 700 zgledov. 2 Za primer navedimo skrajno obliko prenovitve - frazeološko križanje enot medvedja usluga in levji delež. V korpusu Gigafida 2.0 najdemo z iskalnim pogojem [lemma="medvedji"] [lemma="usluga"] presenetljivo število (38) zgledov križanja levja usluga, ki ga ne moremo šteti za varianto enega ali drugega izhodiščnega frazema. Zanimivo je, da se obratno križanje pojavi v istem korpusu zgolj v enem prototipnem zgledu: »Resnici na ljubo je računalnik precej glasnejši od predhodnika. Pa primerjava ni ravno poštena, saj že sama grafična karta prispeva medvedji delež hrupa.« 36 _ Matej Meterc • Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ-ju ... Enako merilo približno petih zgledov velja pri eSSKJ-ju za PE, čeprav se paremiološki fond od frazeološkega po pogostnosti izrazov dokaj razlikuje. Najpogostejše izmed najbolj znanih PE iz paremiološkega optimuma so se v korpusu FidaPLUS pojavile v največ 700 zgledih, tudi v Gigafidi pa redkokdaj presežejo 1000 zgledov, medtem ko besednozvezni frazemi dosegajo večkratnike teh števil. Zgled PE iz paremiološkega minimuma (ter optimuma) se pojavi na okoli 20.000 pojavnic v jezikovnem korpusu, kar se je potrdilo tako z analizo v nekdanjem FidaPLUS kakor tudi v veliko manjšem korpusu GOS (Meterc 2015a: 7). Vseeno pa že po nekaj letih dela v okviru eSSKJ-ja kaže, da se bo v eSSKJ kljub strogemu pragu prebilo precej več aktivno rabljene paremiologije kot v klasični SSKJ. 2.1 Paremiološka variantnost v luči razlogov za zasnovo paremiološkega slovarja SPP Potreba po specializiranem paremiološkem slovarju izhaja že iz dejstva, da pri mnogih PE, ki so v sodobni rabi izpričane z besedilnimi zgledi ali pa anketnimi izsledki, nobena izmed variant ne dosega zgoraj opisanega praga za splošni slovar. Paremiologija je namreč znatno širša od svojega jedra najbolj pogostih enot, ki bodo uvrščene v splošni razlagalni slovar. Paremiološki fond ni vezan le na pisana knjižna (zlasti publicistična) besedila, ki jih pokriva en sam referenčni korpus. Anketa o poznavanju PE za slovenski paremiološki optimum potrjuje, da je veliko enot, ki so očitno veliko pogosteje rabljene v ustnem kot pisnem sporazumevanju (Meterc 2017: 186). Dober primer za to je Mrzle roke, vroče srce, ki se v Gigafidi 2.0 pojavi natanko enkrat, s čimer se v splošni slovar ne prebije, sodeč po anketi pa ga aktivno uporablja 21,2 %, pasivno pa pozna še 28,2 % vprašanih - skupaj skoraj polovica izmed 509 anketirancev. Sodobno rabo manj poznanih in pogostih PE preverjamo v okviru projekta Aktualna raba pregovornih izrazov slovenskega jezika: korpusni in slovaropisni vidik, v okviru katerega nastaja SPP. Zaradi vsega naštetega mora biti prag za uvrstitev posamezne variante PE v paremiološki slovar nižji kot v primeru splošnega slovarja. Vseeno pa moramo tudi za uvrstitev v SPP s pomočjo širšega nabora virov (zlasti jezikovnih korpusov) ter anketnih pristopov potrditi ustaljenost vsake variante vsaj z nekaj prototipnimi zgledi rabe. Razložimo, glede na kakšna merila bomo razvrščali PE in katere zahteve mora izpolnjevati PE, da jo uvrstimo v slovar. Glede na merilo aktualne rabe ter merilo pomenske določljivosti s sobesedilom bomo razvrščali 200 PE: 50 iz Bojčeve zbirke (1987) z veliko zastaranega gradiva, 50 iz zbirke Marije Maka-rovič (1975) s potrjeno rabo v 70. letih 20. stoletja ter dveh naborov po 50 PE, ki sta nastala s pomočjo vprašalnika, ki ga bomo opisali v nadaljevanju (iz dodatnih navedkov anketirancev ter izmed PE z manj kot 30-odstotno poznanostjo). Zavedamo se tudi raziskovalnega potenciala zastaranih ter aktualnih, vendar do te mere redkih PE, da jih je v danem trenutku težko opremiti s korektno razlago pomena, temveč kvečjemu z rekonstrukcijami pomenov. Razvrščanje PE po navedenih merilih zato ni razmejevanje enot, ki se jim je vredno posvečati, od teh, ki se jim ni. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 37 Gre za razvrščanje glede na načine, na katere bi se jim bilo treba v prihodnosti posvetiti bodisi z diahronega bodisi s sinhronega vidika. Iz nabora PE, ki jim bomo lahko dokazali aktualno rabo in tudi določili pomen, bo nastal prvi prirastek SPP-ja v okviru slovaropisnega portala Fran. 3 Metode analize frazeološke in paremiološke VARIANTNOSTI ZA SLOVAROPISNE POTREBE V eSSKJ-ju se posvečamo razmejitvi polja večbesednih leksikalnih enot (zlasti glede na pomenske premike in frazeologizacijo) na pogoste kolokacije (v okviru iztočnice) ter stalne besedne zveze in FE ter PE (v razdelkih Stalne zveze in Frazeologija), obenem pa se zavedamo, da gre vendarle za jezikovni kontinuum z mnogimi mejnimi primeri. Zavedanje o kontinuumu se v zadnjih desetletjih krepi tudi pri frazeologih (Steyer 2015: 281). Naštete tipe izrazov proučujemo s pomočjo sorodnih korpusnih metod. Jezikovni korpusi so frazeologom omogočili podrobne in dovolj sistematične analize variantnosti (Jesenšek - Ulčnik 2014: 282-285; Čermak 2014: 210-212; Durčo 2014: 13; Durčo - Hein - Steyer 2015: 152). Čim večje upoštevanje različnih pojavnih oblik - tako variant kot različno pogostih in priložnostnih pretvorb in prenovitev (Gantar 2007: 230) -s kombiniranjem različnih iskalnih pogojev je bilo nujno že za določanje pogostnosti posamezne PE za izdelavo paremiološkega optimuma (Meterc 2017: 74). V okviru eSSKJ-ja se v raziskavah variant FE in PE opiramo predvsem na Gigafido, pomožno pa tudi na druge korpuse, v analizah paremiološke varian-tnosti za prvi prirastek SPP-ja pa še na korpusa Janes in slWaC in dodatne vire (npr. dLib in Wikivir). Koristna orodja predstavljajo ankete. Pri obravnavi PE si v primeru obeh slovarjev v prvi vrsti pomagamo s sociolingvistično raziskavo poznanosti slovenskih PE med govorci vseh starostnih skupin ter z vseh koncev slovenskega govornega območja in izseljenstva, ki smo jo podrobneje že predstavljali (Meterc 2015b; 2017). V poglavju 3.2 bomo prikazali, kako izsledke ankete vključujemo v korpusno analizo variantnosti. 3.1 Korpusna analiza frazeološke variantnosti za eSSKJ Za primer vzemimo FE, ki je bila v prvi in drugi izdaji SSKJ-ja pri sestavinah hoditi, mačka, vrel in kaša uslovarjena samo v obliki hodi kakor mačka okrog vrele kaše s pomenom 'ne upa se lotiti jedra problema', v SSF-ju pa z enakim pomenom v osnovni obliki hoditi kot mačka okrog vrele kaše ter v variantah s sestavinama maček in vrel ali pa tudi z izpustom sestavine (hoditi okrog vrele kaše). V zgledih, ki jih navaja SSF, najdemo tudi druge variante (npr. s sestavinama sukati ter okoli). Natančna korpusna analiza, ki za SSF ni bila opravljena, pokaže veliko več variant tega frazema, predvsem pa se izriše pogostnostno razmerje med njimi, kar predstavlja dragocen podatek, na podlagi katerega lahko izberemo zgolj najbolj 38 _ Matej Meterc • Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ-ju ... relevantne variante za prikaz v splošnem slovarju. Iskanja te FE se lahko lotimo s shemo iskalnih pogojev s po dvema sestavinama, npr. [lemma="mačka"][]{0,5} [lemma="kaša"] in izključevanjem sestavin s pomočjo negativnega filtra (npr. z obliko vrel). S takim iskanjem dobimo najprej niz 193 konkordanc, nato pa le šest konkordanc, med katerimi so prosta besedna zveza (prvi primer), dve pretvorbi (drugi in tretji primer) ter skupno tri oblike s pridevnikom vroč (od tretjega do vključno šestega primera): Odprl sem konzervo s hrano za mačke in stresel kašo v skodelico. »Vse je to vrela mačka okoli kaše,« sem rekel. Če se ne oziramo preveč na besedne vragolije v slogu hoje mačke okrog vroče kaše [...] [...] res ni razloga, da hodiva kot mačka okoli vroče kaše [...] Nikar se ne motovilite kot mačka okoli vroče kaše. Hitro pridite z besedo na plan. In ne dobiš NIČ! Vse se štuli okoli tebe ko mački okol vroče kaše. Oblike s pridevnikom vroč se ne prebijejo preko praga, saj se vsaka pojavi zgolj enkrat. Nadalje bi za potrebe specializiranega slovarja lahko preverili, ali gre za redke variante ali zgolj prenovitve. Podobno se nam z uporabo pozitivnega filtra z lemo sukati izkaže, da tudi obliki sukati se kot mačka okoli vrele kaše in sukati se kot mačka okrog vrele kaše - vsaka s po tremi zgledi - ne dosežeta praga. Ker smo naleteli na več pojavitev iste oblike, je to vredno zabeležiti v slovarsko bazo, saj obstaja večja verjetnost, da gre za (redkejše) variante FE. Z natančnim pregledom konkordanc po še več kombinacijah iskalnih pogojev ugotovimo, da so za slovarski prikaz najbolj relevantne naslednje variante: vrteti se kot mačka okoli vrele kaše hoditi kot mačka okoli vrele kaše vrteti se kot mačka okrog vrele kaše hoditi kot maček okrog vrele kaše vrteti se kot maček okrog vrele kaše hoditi kot maček okoli vrele kaše Pod slovarskim pragom ostanejo vse variante s sestavinami sukati, vroč in kakor, pa tudi mnoge druge. Navedimo še en očiten primer nesistematičnega dela z variantami FE. Enote dahniti/izreči (usodni) da v SSKJ-ju ne najdemo, SSF pa jo navaja kot dahniti (veliki) da, kar je v nasprotju z današnjo rabo, ki kaže veliko variant s pridevnikom usoden. Najbolj uspešno je iskanje z iskalnim pogojem [word="da"][]{0,5} [lemma="dahniti"]|[lemma="dahniti"][]{0,5}[word="da"]. Z naslednjim iskalnim pogojem se lahko prepričamo, da je varianta s sestavino veliki redka: [lemma="ve-lik"][]{0,5}[lemma="dahniti"]|[lemma="dahniti"][]{0,5}[lemma="velik"]. Najde- Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 39 mo vsega štiri zglede, izmed katerih sta dve varianti z zaimkom svoj (dahniti svoj veliki da). Slovaropisec si v analizi lahko pomaga z lastnim jezikovnim čutom; po njem smo se v obravnavanem primeru najprej odločili za domnevno najbolj pogosti sestavini da in dahniti, v prejšnjem primeru pa za sestavini mačka in kaša. Bistveno je, da si z intuicijo v korpusni analizi variantnosti pomagamo, vendar se ne zanašamo zgolj nanjo (Jesenšek - Ulčnik 2014: 282), zato je v konkretnem primeru nujno preveriti npr. tudi druge glagole govorjenja (npr. izreči) in členek ja. Že začetni iskalni pogoji nam potrdijo, da je poleg variante s sestavino usoden med najbolj relevantnimi varianta dahniti da brez pridevniške sestavine. Vseeno pa je potreben natančen pregled nizov konkordanc, ki jih dobimo že po prvem navedenem iskalnem pogoju s sestavinama da in dahniti, saj vsebujejo tudi naslednje oblike, pri katerih gre za manj pogoste variante ali pa za prenovitve: A sta le dva mladoporočenca v farni cerkvi dahnila slovesni da. Gaspari je pozneje kot guverner Banke Slovenije dahnil končni da za mestni nakup banke. [...] tudi nadzorni svet Slovenske razvojne družbe dahnil težko pričakovani da za pobot SRD z Mesno industrijo Pomurka [...] Na podoben način kot sestavinske (vključno s fakultativnimi sestavinami) iščemo tudi pravopisne in oblikoslovne variante. Skladenjske variante uspešno iščemo z iskalnimi pogoji, kakršen je v primeru prislovne FE dan in noč oziroma noč in dan [word=MnočM][]{0,2}[word=MdanM]|[word=MdanM][]{0,2}[word=MnočM]. Z iskanjem po lemah bi v primeru pomensko tako sorodnih sestavin našli veliko preveč konkordanc (ok. 13.000). Skladenjsko variantnost lahko preverimo tudi z enostavnima iskalnima pogojema [word="noč"][word="in"][word="dan"] (2919 konkordanc) ter [word="dan"][word="in"][word="noč"] (2166 konkordanc). Pozorni moramo biti na prepletanje sestavinske in skladenjske variantnosti, ki pogosto privede do skrajnih primerov variantnosti, kakršne bomo prikazali na primeru PE v naslednjem poglavju. V navezavi na enobesedno iztočnico mačka je bilo za eSSKJ treba poleg sestavinskih variant primerjalne FE gledati se kot pes in mačka, biti kot pes in mačka ter prepirati se kot pes in mačka, ki so, sodeč po korpusnem gradivu, najbolj reprezentativne, preveriti tudi skladenjske variante z zamenjavo sestavin pes in mačka z iskalnim pogojem [lemma="mač-ka"][word="in"][lemma="pes"] (790 konkordanc) s pozitivnim filtrom glagolov gledati (2 konkordanci brez FE), biti (275 konkordanc) in prepirati (brez konkor-danc). Polnopomenski sestavini smo iskali z lemama zaradi hkratnega preverjanja edninskih, dvojinskih in množinskih oblik, pri katerih pa v tej FE ne gre za oblikoslovne variante. Našli smo zgolj štiri zglede za varianto biti kot mačka in pes. V uravnoteženem korpusu Kres potrditve za to nismo našli, tako da je v eSSKJ nismo uvrstili. Podobno smo iskali v primeru variant naslednje FE, ki so se z dovolj visoko pogostnostjo uvrstile v slovar: 40 _ Matej Meterc • Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ-ju ... mešati jabolka in hruške mešati hruške in jabolka pomešati jabolka in hruške pomešati hruške in jabolka primerjati jabolka in hruške primerjati hruške in jabolka seštevati jabolka in hruške seštevati hruške in jabolka V eSSKJ se ni uvrstila pogovorna varianta mešati hruške in jabolke. Poleg tega, da smo med konkordancami našli precej neprototipnih pojavitev te FE (naslova oddaje), so med preostalimi nekaj več kot desetimi zgledi skoraj izključno zgledi z dveh internetnih forumov, kar ne ustreza pogoju razpršenosti v različnih tipih besedil, poleg tega pa je sobesedilo mnogih navedenih zgledov pogovorno. 3.2 Korpusni in sociolingvistični pristopi k paremiološki variantnosti v primeru eSSKJ-ja in SPP-ja Pri PE lahko uporabimo podobno metodo iskanja s kombinacijo dveh sestavin ter dodajanjem pozitivnega in negativnega filtra kot pri FE. Tako smo poiskali najbolj pogoste variante PE, ki opisuje situacijo, ko se kdo burno odzove na dejanje ali izjavo, zlasti ob omembi, izpostavljanju njegovih pomanjkljivosti, napak, slabosti. V prvem stolpcu navajamo (od najpogostejše do najmanj pogoste) variante, ki smo jih uvrstili v slovar, v drugem stolpcu oblike, ki so prav tako segle preko praga, vendar jih v slovarju zaradi prostorske omejitve ne bomo prikazovali, v preostalih stolpcih pa te, ki so pod pragom, ter take, ki jih v Gigafidi nismo zasledili: Ko mački stopiš na rep, zacvili. (20 zgledov) Če mački stopiš na rep, zacvili. (19) Če mački stopiš na rep, zamijavka. (7) Če mačku stopiš na rep, zacvili. (6) Če mački na rep stopiš, zacvili. (6) Ko mački stopiš na rep, zamijavka. (5) Če mačku na rep stopiš, zacvili. (5) Ko mačku stopiš na rep, zacvili. (4) Ko mački na rep stopiš, zacvili. (4) Ko mačku na rep stopiš, zacvili. (3) Če mački na rep stopiš, zamijavka. (1) Če mačku na rep stopiš, zamijavka. (1) Ko mačku na rep stopiš, zamijavka. (0) Ko mački na rep stopiš, zamijavka. (0) Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 41 Pri izbiri med variantama z enakim številom zgledov (6) smo se odločili za varianto s sestavino maček, saj ocenjujemo, da je zaradi povezave s še eno enobesedno slovarsko iztočnico pomembneje prikazati dodatno sestavinsko varianto kot zgolj še eno izmed skladenjskih. Glede iskanja s kombinacijami leksikalnih sestavin omenimo, da se sestavine iz skupnih tematskih polj pogosto pojavljajo v več PE hkrati. Tak je na primer par sejati in žeti, s katerim najdemo Kdor seje veter, bo žel vihar, Kar kdo seje, to bo tudi žel in Eden seje, drugi žanje. Pomenska bližina sestavin nam tako v korpusni analizi včasih koristi, včasih pa nam je zaradi preobsežnih seznamov konkordanc v napoto in se raje zatečemo k sestavinam, ki so pomensko bolj oddaljene ali pa pričakujemo celo, da bomo njihove sopojavitve našli skorajda samo v okviru PE (Durčo - Hein - Steyer 2015: 148). Plodno je dopolnjevanje zgoraj opisanega iskanja s tako imenovanim iskanjem PE »po temi in remi« (Durčo 2014: 13), ki pride v poštev pri dvodelnih PE, kakršne so enote s konstrukcijskimi vzorci Kdor X, ta Y, Ce ni X, ni Y, Kakor X, tako Y in podobno. Za primer vzemimo PE Kjer je volja, tam je pot iz skupine 50 PE, ki smo jih izbrali iz množice dodatnih navedkov v že omenjeni anketi (Meterc 2015b; 2017) za slovaropisno obravnavo v prvem prirastku SPP-ja. Če v Gigafidi iščemo po temi (kjer je volja), najdemo oblike Kjer je volja, je tudi pot, Kjer je volja, tam je pot in Kjer je volja, tam je tudi pot, katerih ustaljenost bo v nadaljevanju treba preveriti. Iskanje po remah (npr. po tam je pot) iste PE pa nam nakazuje, da bi bilo dobro preveriti tudi druge oblike, npr. Tam, kjer je volja, tam je pot, Kjer je želja, tam je pot ter Kjer je moč, tam je pot. Iskanje nadaljujemo po posameznih novih odkritih polovicah PE. Raba dodatnih korpusov, ki pokrivata sfero spletnih besedil (slWaC) in besedil z družbenih omrežij (Janes), močno dopolni paremiološko sliko. Zanima nas na primer, ali kateri izmed treh korpusov v rabi potrdi pogovorno varianto Ne čohaj se, kjer te ne srbi, ki jo navaja SSKJ ob glagolu čohati, pri čemer gre za enega redkih navedkov variante kake PE v tem slovarju sploh. Če uporabimo remo (kjer te ne srbi), najdemo poleg variant s praskati bodisi z uporabo enostavnega iskalnega pogoja bodisi s filtriranjem glagolov v okolici te zveze v treh korpusih naslednje oblike: Kaj pa se čehljaš, kjer te ne srbi. (Gigafida) Če ne razumeš prekmurščine se ne šrabaj tam kjer te ne srbi. (Gigafida) [...] in bi bilo veliko bolje, da se ne vpletaš tam, kjer te ne srbi. (Gigafida) [...] vendar po starem prepričanju, ne čohaj, kjer te ne srbi, vsi modro molčijo. (Gigafida) Ne usajaj se, kjer te ne srbi. (slWaC) Mal se pomiri in ne nabijaj tam, kjer te ne srbi. (slWaC) Povsem druga stvar je tvoje vtikanje, kjer te ne srbi. (Janes) Ne čohaj se tam kjer te ne srbi Idi nazaj [...]. (Janes) 42 _ Matej Meterc • Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ-ju ... Kaže, da sestavina čohati v rabi je prisotna, vendar smo zaenkrat našli le dve obliki pregovora, ki se pojavita po enkrat; možno pa je, da bomo z obravnavo več virov ali anketiranjem lahko potrdili ustaljenost katere izmed variant z njo in jo uvrstili v SPP. Poleg večjega števila korpusov je v primeru SPP-ja treba upoštevati tudi bogate anketne podatke, ki jih do določene mere vključimo tudi v analize za eSSKJ. Do junija 2019 se je v anketo o poznanosti 918 PE, prepisanih iz SSKJ-ja ter Fra-zeološkega slovarja v petih jezikih (Pavlica 1960), vključilo okoli 2400 govorcev, od katerih jih je 509 vprašalnik izpolnilo v celoti. Posamezna PE je zaradi naključnega vrstnega reda prikaza vsakemu govorcu deležna približno enakega števila odgovorov, tako da je bila vsaka ocenjena približno 810-krat. Navedke variant preverjamo v korpusu, pri čemer se kažejo zanimiva razhajanja v rezultatih kor-pusnih in anketnih metod, ki smo jih skupaj z razlogi zanje že predstavili (Meterc 2018: 144). Opisali smo že primer skrajne variantnosti PE Ako mu prst pokažeš, te bo za roko prijel (Meterc 2017: 223-225) z več kot 60 navedki različnih oblik, pri čemer je med odgovori najbolj pogosta oblika Ponudiš prst, vzame roko s petimi zgledi, poleg nje pa sta bili več kot enkrat - obe le dvakrat - navedeni le še varianti Ponudiš prst, pa vzame roko in Ponudiš prst, zagrabi roko. Še več variant smo našli v Gigafidi, zanimivo pa je, da smo ob poskusu določanja osnovne slovarske oblike ugotovili, da bi bila po Gigafidi ta drugačna (Ponudiš prst, zagrabijo roko s štirimi zgledi) od najpogostejšega anketnega navedka. Prikažimo analizo še ene skrajno variantne PE za SPP s pomočjo treh korpusov in anketnih navedkov. Enota Ko ima hudič mlade, jih ima veliko je bila vključena v vprašalnik za paremiološki optimum, zato smo najprej izpisali vse navedke in tiste, ki so bili navedeni večkrat, prešteli. Nato jih je bilo treba poiskati v Giga-fidi, slWaCu in Janesu. Že teh oblik je bilo več kot 20. Nato smo preverili, katere kombinacije prvega in drugega dela PE manjkajo (takih je bilo dodatnih 20), in njihovo rabo preverili v Gigafidi in ostalih dveh korpusih. Nato smo v korpusih dodatno iskali še po zaenkrat najdenih polovicah ter si zapisovali oblike, ki so se pojavile več kot enkrat. Po pregledu v treh korpusih se je izkazalo, da merilu vsaj dveh potrditev ustreza kar okoli 25 variant. Za kar 45 izmed preostalih oblik smo našli po en zgled v korpusu ali anketni navedek, za 15 potencialnih oblik pa nismo našli potrditve. Ob tako velikem številu variant s potrjeno aktualno rabo bo treba razmisliti o inovativnem izbirnem prikazu variant spletnemu uporabniku SPP-ja. Perspektivno raziskovalno področje se odpira s proučevanjem frazeoloških in paremioloških vzorcev (Durčo 2014: 13; Durčo - Hein - Steyer 2015: 88; Steyer 2015; Meterc 2016a; 2017: 101), kakršni so na primer X na Y, Xza predsednika, Kdor X, ta Y in X je lepa čednost. Te raziskave lahko prinesejo paradigmatski obrat v frazeografiji in paremiografiji s povsem novim tipom slovarjev, v katerih bodo imeli vzorci ključno vlogo (Steyer 2015: 293). V okviru tega članka se bomo omejili na koristnost uporabe vzorcev FE in PE pri analizi njihove variantnosti. S splošnejšim iskalnim pogojem [word="kdor"][]{0,4}[word="ta"], v katerem zapolnitve X glede na besedne vrste in njihova mesta ne določimo (kar sicer Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 43 omogoča zelo koristna iskanja po podvzorcih), najdemo številne PE (prvih pet zgledov) in tudi neleksikalizirane zapolnitve tega vzorca (zadnji zgled): Kot otroci smo govorili: kdor laže, ta krade. In kdor krade, bolhe ima. Iznajdljivost in vztrajnost ali - kdor išče, ta najde! [...] ker jim v očeh javnosti škodi ljudski rek »kdor molči, ta pritrdi". Po principu izreka »kdor hitro da, ta dvakrat da«. Rek, da kdor pije, ta plača, upošteva tudi zdrava gospodarska politika. [...] bolj kot kdor koli drug ves ta čas [...] Pomembno je, da (poleg prenovitev) s to metodo najdemo tudi številne variante, npr. Kdor laže, ta tudi krade, Kdor išče, ta tudi najde in Kdor molči, ta pritrjuje. Vseeno pa tudi ta iskalni pogoj ne zadošča - z njim npr. ne najdemo variant Kdor išče, najde in Kdor hitro da, dvakrat da, kar potrjuje, da je pri iskanju variant PE dobro kombinirati različne omenjene metode. Glede uporabnosti konstrukcijskih in tematsko-konstrukcijskih vzorcev smo ugotovili, da jih je v korpusni analizi dobro kombinirati z iskanjem po posameznih sestavinah: Če je za pregovor značilna sestavinska variantnost ali pa je pogosto prenovljen, se to odrazi na večjem številu zgledov z iskanjem po konstrukcijskih vzorcih. Če je več skladenjske variantnosti, je to razvidno pri iskanju po polnopomenskih sestavinah. Če pri iskanju po prvem tipu zanemarimo določene pogoste skladenjske variante in vrstne rede sestavin, to zaznamo pri iskanju po polnopomenskih sestavinah in posledično razširimo iskalne pogoje; obratno pa lahko prvi tip iskanja prinese podatke o sestavinski variantnosti, ki jo nato vključimo v iskalne pogoje po drugem tipu iskanja. (Meterc 2017: 85) Tak način iskanja je koristen pri zelo variantnih PE v okviru eSSKJ-ja in SPP-ja in omogoča analizo celih skupin PE, ki so osnovane na istem vzorcu, ter tudi iskanje novih PE. 4 Zaključek Čeprav je v splošnem slovarju treba prikazati izbor najbolj relevantnih variant FE in PE, za specializirani paremiološki slovar pa čim več variant PE z dokazljivo aktivno rabo, so metode v teh dveh primerih podobne. Pristopi se razlikujejo zlasti v tem, da je analiza v primeru SPP-ja razširjena še na dva korpusa ter dodatne vire, pa tudi v tem, da sta v primeru specializiranega slovarja natančnost in sistema-tičnost dodatno izostreni pri manj poznanih in redko rabljenih PE, ter v težnji, da bi v specializiranem slovarju prikazali čim več v rabi potrjenih variant. V analizi variant s pomočjo jezikovnega korpusa se ne smemo zanašati samo na jezikovno intuicijo in na eno samo iskalno metodo, ker bi s tem lahko zajeli le omejen del variantnosti. Pomembno je kombinirati različne opisane korpusne metode, najbolj optimalno pa je v te postopke vključiti anketne izsledke. eSSKJ in SPP sta prva 44 _ Matej Meterc • Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ-ju ... slovarja, ki prinašata tako skrbno pridobljene podatke o bogati variantnosti slovenske frazeologije in paremiologije. VIRI Bojc 1987 = Etbin Bojc, Pregovori in reki na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 1987. Fran: slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, www.fran.si (8. 9. 2018). Gigafida: korpusna besedilna zbirka, http://www.gigafida.net (25. 9. 2019). Keber 2012 = Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. Korpus slovenskega spleta slWaC v2.1, https://www.clarin.si/noske/run.cgi/corp_mfo?corpname=sl-wac&struct_attr_stats=1 (25. 9. 2019). Korpus slovenskih spletnih uporabniških vsebin Janes v1.0, https://www.clarin.si/noske/run.cgi/ corp_info?corpname=janes&struct_attr_stats=1 (25. 9. 2019). Makarovič 1975 = Marija Makarovič, Pregovori, življenjske resnice, Ljubljana: ČZP Kmečki glas, 1975. Pavlica 1960 =Josip Pavlica, Frazeološki slovar v petih jezikih, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960. Sprichwort-Plattform, http://www.sprichwort-plattform.org/sp/Sprichwort-Plattform (25. 9. 2019). Literatura Čermak 2014 = František Čermak, Proverbs: their lexical and semantic features, Burlington: The University of Vermont, 2014. Durčo 2014 = Peter Durčo, Paremiologija i korpusnaja lingvistika, Vestnik novgorodskogo gosudar-stvennogo universiteta: filologičeskije nauki 77 (2014), 13-17. Durčo - Hein - Steyer 2015 = Peter Durčo - Katrin Hain - Kathrin Steyer, Sprichwörter im Gebrauch, Trnava: Univerzita Sv. Cyrila a Metoda v Trnave, 2015. Gantar 2007 = Polona Gantar, Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusnipristop, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. Gliha Komac idr. 2016 = Nataša Gliha Komac - Nataša Jakop - Janoš Ježovnik - Simona Klemen-čič - Domen Krvina - Nina Ledinek - Matej Meterc - Mija Michelizza - Tanja Mirtič - Andrej Perdih - Špela Petric - Marko Snoj - Andreja Žele, Novi slovar slovenskega knjižnega jezika - predstavitev temeljnih konceptualnih izhodišč, v: Zbornik prispevkov s simpozija 2015, ur. Franc Marušič - Petra Mišmaš - Rok Žaucer, Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici, 2016 (Škrabčevi dnevi 9), 16-33. Grzybek - Chlosta 1995 = Peter Grzybek - Christoph Chlosta, Empirical and Folkloristic Paremi-ology: Two to Quarrel or to Tango?, Proverbium 12 (1995), 67-85. Jakop 2014 = Nataša Jakop, Frazeologija v sodobnem slovarju slovenskega jezika, v: Novi slovar za 21. stoletje: e-zbornik s Posveta o novem slovarju slovenskega jezika na Ministrstvu za kulturo, 12. februar 2014, ur. Irena Grahek - Simona Bergoč, Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, 2014, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UANHTHGW (25. 9. 2019). Jakop — Meterc 2016 = Nataša Jakop - Matej Meterc, Lexikograficke spracovanie frazeologickych variantov v novom slovniku slovinskeho spisovneho jazyka, v: Akademicky slovniksoučasne če-štiny a software pro jeho tvorbu aneb Slovniky a jejich uživatele v 21. stoleti: sbornik abstraktü z workshopu, ur. Michaela Liškova - Veronika Vodražkova - Zuzana Dengeova, Praha: Ustav pro jazyk česky AV ČR, 2016, 55-56. Jesenšek — Ulčnik 2014 = Vida Jesenšek - Natalija Ulčnik, Spletni frazeološko-paremiološki portal: redakcijska vprašanja ob slovenskem jezikovnem gradivu, v: Več glav več ve: frazeologija in paremiologija v slovarju in vsakdanji rabi, ur. Vida Jesenšek - Saša Babič, Maribor: Oddelek za germanistiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru - Ljubljana: Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, 2014, 80-98. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 45 Kržišnik 1987 = Erika Kržišnik, Prenovitev kot inovacijski postopek, Slava 1.1 (1987), 49-56. Kržišnik 1988 = Erika Kržišnik, Frazeološko gradivo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Slava 2.2 (1988), 143-162. Kržišnik 2004 = Erika Kržišnik, Poskusni zvezek slovenskega frazeološkega slovarja, Slavistična revija 52.2 (2004), 199-208. Meterc 2015a = Matej Meterc, Enote slovenskega paremiološkega minimuma v govornem korpusu GOS, Slavistična revija 63.1 (2015), 1-16. Meterc 2015b = Matej Meterc, Online questionnaire providing information on most well-known and well-understood proverbs in Slovene language, v: Phraseologie im Wörterbuch und Korpus = Phraseology in Dictionaries and Corpora, ur. Vida Jesenšek - Peter Grzybek, Maribor: Univerza v Mariboru, 2015 (Zora 97), 205-216. Meterc 2016 = Matej Meterc, Tematsko-konstrukcijski vzorci nastanka in prenovitev stavčnih fra-zemov, Slavistična revija 64.2 (2016), 125-138. Meterc 2017 = Matej Meterc, Paremiološki optimum: najbolj poznani in pogosti pregovori ter sorodne paremije v slovenščini, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Zbirka Lingua Slovenica 10), 2017. Meterc 2018 = Matej Meterc, Psiholingvistična presoja rezultatov sociolingvistične raziskave poznavanja paremioloških ničtih variant, v: Slavofraz 2016: Phraseologie und (naive) Psychologie, ur. Agnieszka B^dkowska-Kopczyk - Heinrich Pfandl, Hamburg: Verlag Dr. Kovač, 2018, 141-155. Steyer 2015 = Kathrin Steyer, Usuelle Wortverbindungen: zentrale Muster des Sprachgebrauchs aus korpusanalytischer Sicht, International Journal of Lexicography 28.2 (2015), 260-265. Summary Analysis of Phraseological Variants for Their Lexicographic Representation in eSSKJ and SPP The third edition of Slovar slovenskega knjižnega jezika (Standard Slovenian Dictionary, eSSKJ) and Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov (Dictionary of Proverbs and Similar Paremiological Units, SPP) are the first Slovenian dictionaries with a lexicographic presentation of phraseological and paremiological variants based on modern methodological approaches. These approaches include precise analysis of different (orthographic, morphological, lexical, syntactic, and other) variants using language corpora combined with specialized surveys of Slovenian speakers. First, the need for an accurate lexicographic presentation of variants in both dictionaries is explained along with the conceptual differences between eSSKJ and SPP. eSSKJ provides its users with the most frequent variants of phraseological and paremiological units. The main reference corpus (Gigafida) is used to check whether all phraseological and paremiological units and their variants meet these requirements. SPP—a growing online paremiological dictionary that will be published in 2020—will include many more paremiological units and their variants. It will present every unit and each of its variants if their active usage in modern Slovenian can be confirmed using three large language corpora (Gigafida, the Slovenian web corpus slWaC, and Janes, a corpus containing tweets, forum posts, blog texts, and comments) and additional sociolinguistic questionnaires. Various specialized search procedures with CQL (Corpus Query Language) are presented in detail in the article. A critical comparison between corpus data and the results of a paremiological survey in which more than five hundred language users took part is proposed as the most efficient tool for acquiring reliable data for the dictionary. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 47 Eva trivunovic Diahrono raziskovanje biblijskih in izbiblijskih frazemov CoBiss: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.25.2.3 V prispevku so predstavljeni temeljna teoretična spoznanja o raziskovanju biblijskih in izbiblijskih frazemov, metodologija za njihovo diahrono raziskovanje in preizkus zastavljene metodologije v praksi. Kljub omejenemu gradivu za nekatera obdobja in pomanjkanju informacij o govorjenem jeziku preteklih obdobij je bilo v virih mogoče potrditi prisotnost vzorčnega frazema v določenem časovnem obdobju. Pri sestavinski zapolnitvi obravnavanega frazema je v sodobnem času opazen odmik od biblijskega besedila k sodobnemu jeziku in stvarnosti, diahrono pa vpliv različnih prevodov Svetega pisma na frazem. Ključne besede: frazeologija, biblijski frazemi, izbiblijski frazemi, slovenski knjižni jezik 16. stoletja, diahroni prikaz Diachronic Research of Phraseological Units in the Bible and Derived from the Bible This article presents basic theoretical findings on phraseological units in the Bible and derived from the Bible, and methodology for their diachronic study, which is tested in practice. Even with the lack of data for some periods and information about the spoken language of past eras, it was possible to confirm the existence of the phraseological units analyzed in a certain time period. In modern times, a significant change from the biblical text toward modern language and reality in the components of phraseological units can be observed, as well as the influence of more recent Bible translations. Keywords: phraseology, phraseological units in the Bible, phraseological units derived from the Bible, sixteenth-century standard Slovenian, diachronic development Biblijska besedila so v evropskem prostoru najpogostejši in najproduktivnejši besedilni vir za frazeme (Kržišnik 2008: 41), saj obravnavajo univerzalne teme, ki so prodrle v kulture mnogih narodov, to pa se odraža tudi v njihovih jezikih (Kra-šovec 1998: 52, po Vrbinc - Vrbinc 2012: 501). V 16. stoletju so se biblijski in izbiblijski frazemi s prvimi prevodi Biblije začeli vključevati v nastajajočo knjižno slovenščino,1 sprva predvsem v verskih besedilih, nato pa so se razširili tudi v druge vrste besedil. Prispevek je nastal v okviru usposabljanja mladih raziskovalcev, ki ga financira ARRS pri programu P6-0038. 1 Nemogoče je ugotoviti, ali in v kolikšni meri so bili v slovenski (govorjeni) jezik prevzeti že prej prek pridig na podlagi latinskega biblijskega besedila. 0 uvod 48 _ Eva Trivunovic • Diahrono raziskovanje biblijskih in izbiblijskih frazemov V prispevku so najprej predstavljene nekatere dosedanje raziskave (iz)biblij-skih frazemov ter na njihovi podlagi izoblikovana metodologija za diahrono raziskovanje biblijskih in izbiblijskih frazemov, ki je nato preizkušena z diahrono analizo frazema iver/pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne v različnih korpusnih in slovarskih virih. Osnova za raziskavo je gradivo za SSKJ16, zato je glavni raziskovalni poudarek na tem obdobju. Da je jezikovna enota v gradivu 16. stoletja obravnavana kot frazem, mora imeti štiri definicijske lastnosti: večbesednost, stalnost, nemotiviranost pomena iz pomenov posameznih sestavin in ekspresivnost.2 Za diahrono potrditev razvoja potencialnih frazemov v različnih obdobjih so bili uporabljeni različni zgodovinski in sodobni slovarji3 in korpusi: za 16. stoletje MD 1592 in MTh 1603, za 17. in 18. stoletje Kastelec - Vorenc,4 Slovar jezika Janeza Svetokriškega (Snoj 2014),5 Hipolit6 in Gutsman 1789, za 19. stoletje Vodnik,7 Murko 1833,8 Cigale 1860 in Pleteršnik 1894-1895, za 20. stoletje Glonar 1936 in Pavlica 1960 ter za 21. stoletje SSKJ2 in SSF.9 Uporabljala sem dva elektronska jezikovna korpusa: Jezikovni viri starejše slovenščine IMP (v nadaljevanju IMP) za potrditev prisotnosti frazema v starejših obdobjih in Gigafida 2.0 za potrditev prisotnosti frazema v sodobnem jeziku. Poleg tega sem si pri dokazovanju, da je zveza biblijskega izvora, pomagala tudi s seznamom biblijskih stalnih zvez, ki je kot priloga dodan diplomski nalogi M. M. Galer 2 Definicija frazema v 16. stoletju je enaka definiciji frazemov v sodobnem jeziku: »Frazemi so tiste jezikovne enote, ki izpolnjujejo lastnosti večbesednosti, leksikaliziranosti, ustaljenosti v zgradbi in imajo frazeološki pomen, v katerem ima pomembno vlogo tudi konotacija.« (Jakop 2006: 63) 3 Pri slovarjih, ki so nastali pred Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (1970-1991), navedba frazema v slovarju potrjuje obstoj frazema v tem obdobju. Odsotnost frazema v slovarju pa ne pomeni nujno, da frazem takrat ni obstajal, saj frazeološko gradivo v te slovarje ni bilo vključeno sistematično. 4 Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carnioli-cum (1608-1710), www.fran.si. 5 Slovar jezika Janeza Svetokriškega prinaša občnoimensko in lastnoimensko besedje pridig Janeza Svetokriškega, ki so bile objavljene v petih knjigah Svetega priročnika (1691-1707), www.fran.si. 6 Hipolit je slovar dokončal leta 1712, zbirka torej vsebuje besedje z začetka 18. stoletja (Kidrič 2013). Uporabljala sem Kartoteko gesel obrnjenega latinsko-nemško-slovenskega in nemško-slo-vensko-latinskega slovarja Hipolita Novomeškega, ki jo je pripravil J. Stabej in jo hrani Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 7 Valentin Vodnik: Slovenski besednjak, 1804-1806. Uporabljala sem Kartoteko gesel obrnjenega nemško-slovenskega slovarja Valentina Vodnika, ki jo je pripravil J. Stabej in jo hrani Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 8 E. Kržišnik je v svojem članku Frazeologija v Murkovem slovarju (1999: 312-347) izpisala in s komentarji opremila vse frazeološke enote, ki se pojavijo v navedenem delu. Pri delu sem uporabljala njen izpis in ne samega slovarja. 9 Na portalu Fran je dostopen še en zgodovinski slovar, in sicer Slovar stare knjižne prekmuršči-ne Vilka Novaka (tiskana izdaja 2006, spletna izdaja 2014). V raziskavi ni upoštevan, ker gre večinoma za verska besedila, tudi delne prevode Biblije, iz zapisov v slovarju pa zaradi premalo sobesedila ni mogoče ugotoviti, kdaj gre za citate in kdaj za frazeme. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 49 (2001: 56-82), saj SSKJ2 in SSF biblijskega izvora frazemov ne označujeta dosledno (prim. Kržišnik 2000; 2013). 1 Biblijske stalne besedne zveze v jezikoslovni teoriji Na Slovenskem se je z (iz)biblijskimi frazemi10 ukvarjala predvsem E. Kržišnik (prim. 2000; 2008; 2013). Biblijske stalne besedne zveze (citate in frazeme) je kategorizirala glede na to, kako so se oblikovale in osamosvajale (Kržišnik 2000: 70-71): (a) izraz se je osamosvojil v dobesedni obliki (npr. dati cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega); (b) izraz se je osamosvojil v delno spremenjeni obliki (spremembe v skladu z običajnim jezikom, sprememba leksikalne zapolnitve, besednega reda, krajšanje; npr. dežela, kjer/tam se cedi(ta) med in mleko); (c) izraz je bil sprejet kot ljudska modrost, ki kot pregovor ohranja temeljno strukturo in leksikalno zapolnitev, vendar izgublja povezavo z izhodiščnim besedilom in tako osamosvojen tvori variante (npr. Kar seješ, žanješ; Kdor seje, ta žanje; Kakršna setev, takšna žetev); in (č) izraz se je oblikoval na podlagi biblijske zgodbe, ne po izrazu v Bibliji (npr. prodati (kaj) za skledo leče). Njeno delitev povzemajo vsi drugi, ki se ukvarjajo s to tematiko (npr. Galer 2001; Vrbinc - Vrbinc 2012; Mavsar 2016). M. M. Galer (2001: 31-35) jo dopolnjuje z ugotovitvijo, da se je (iz)biblijski frazem lahko razvil iz različnih tipov zvez v Bibliji, in sicer iz zvez, ki imajo v Bibliji (a) dobesedni ali (b) preneseni ali (c) dobesedni in preneseni pomen. Podobno D. Balakova in V. M. Mokijenko (2016: 114-115) ločujeta štiri skupine (iz)biblijskih frazemov glede na njihov odnos do izvirnega teksta:11 (a) v Bibliji ima zveza primarni pomen, v sekundarnih tekstih pa preneseni pomen (npr. prepovedani sad); (b) v Bibliji ima zveza primarni in preneseni pomen (npr. odpreti komu oči); (c) v Bibliji se zveza ne pojavlja kot stalna jezikovna enota, pač pa je stalna besedna zveza postala s kasnejšo rabo (npr. (kot) izgubljeni sin); in (č) že v Bibliji gre za ustaljeno besedno zvezo, ki se je ohranila tudi v sekundarnih besedilih (npr. oko za oko, zob za zob). Pomanjkljivost njune delitve je, da ne navajata kriterijev za uvrščanje frazemov v določeno skupino, zato je tudi med zgledi za posamezne skupine predvsem z vidika zgodovinskega jezikoslovja nekaj nejasnosti. Biblijske stalne besedne zveze ne vključujejo samo biblijskih in izbiblijskih frazemov, temveč tudi biblijske stalne citate. V primerjavi s priložnostnimi citati, ki so individualni in enkratni, so stalni citati kolektivni, torej skupni celotni jezikovni 10 Na kratko jih omenja tudi J. Toporišič v Enciklopediji slovenskega jezika (1992: 318-319) v geslu svetopisemski: »Tak kakor v svetem pismu, npr. svetopisemski stil [...] Veliko je svetopisemskih frazeologemov: nebeško kraljestvo; solzna dolina; kjer se cedita med in mleko; Oko za oko, zob za zob; Človek ne živi samo od kruha, temveč od vsake besede, ki pride iz božjih ust.« Pri tem Toporišič ne navaja natančneje, po čem je kaj enako kot v Svetem pismu: po obliki ali pomenu ali čem drugem. 11 V članku so navedeni nemški, ruski in slovaški frazemi. Slovenske frazeme navajam iz SSF ali SSKJ2. 50 _ Eva Trivunovic • Diahrono raziskovanje biblijskih in izbiblijskih frazemov skupnosti. Razlika med stalnim citatom in frazemom zajema tri vidike: uzavešče-nost vira pri govorcih nekega jezika, osamosvojenost pomena zveze in spremembe na pomenski ravni. Citat ohranja pomen in smisel prvotnega sobesedila, katerega del nikoli ne preneha biti. Frazem se od smisla prvotnega besedila osamosvaja in dobiva nove pomene v novih besedilih, smisel prvotnega besedila pa se vsaj delno ohranja v konotativnem delu pomena (Kržišnik 2000: 67-69). Izcitatni frazem tako dobiva vedno bolj splošen pomen in se uporablja v vedno bolj raznolikih kontekstih in besedilih. Dodatno nam lahko pri ločevanju frazemov od citatov v sodobnih zapisanih besedilih pomaga tudi navedba vira citiranja ali avtorja, raba narekovajev12 ali drugačna oblika zapisa (npr. ležeči tisk) in podobna sredstva (Polajnar 2013: 11). 1.1 Biblijske stalne besedne zveze v gradivu 16. stoletja Navedene raziskave se ukvarjajo s predvsem s sekundarnimi teksti in anketiranjem govorcev sodobnega jezika, velik del gradiva za knjižni jezik 16. stoletja pa predstavljajo delni in celotni prevod Biblije, zato je treba definirati odnos med biblijskim frazemom in prvotnim besedilom - katere pojavitve zvez iz primarnega biblijskega besedila obravnavati kot frazeme ter kako v pretežno verskih besedilih ločiti frazeme od stalnih in priložnostnih citatov. 1.1.1 Biblijski in izbiblijski frazemi v gradivu 16. stoletja V gradivu 16. stoletja se je zaradi velikega deleža biblijskih besedil v različnih prevodih kot ključnega pomena izkazalo razlikovanje, ali so bile večbesedne enote že v izvirnih svetopisemskih besedilih frazeološke ali ne. Tako je smiselno govoriti o dveh tipih frazemov: biblijskih in izbiblijskih frazemih.13 Biblijski frazemi so bili v slovenski knjižni jezik iz jezikov svetopisemskih predlog (skupina 1.1.1.4) prevzeti kot že izoblikovane frazeološke enote, izbiblijski frazemi pa so svojo stalnost in/ali 12 Zgolj narekovaji niso zanesljiv način ugotavljanja, ali je nekaj citat ali frazem ali metafora, temveč je treba upoštevati sobesedilo in druga merila. V enem primeru narekovaji označujejo citat: »Pri Mateju in Luku lahko beremo njegovo [Jezusovo] stvarno napoved: ,Glejte, pošiljam vas kakor ovce med volkove.'« (Dnevnik, 2007 po Gigafida 2.0), v drugem pa frazem: »Namesto da bi se uveljavil kot pronicljiv in duhovit kritik človeških napak na političnem področju, se podaja v nevarnost, da bo izpadel kot očitno pristranski nergač, ki pri enih išče dlako v jajcu, pri drugih pa še ,bruna v očesu' ne vidi.« (Mladina, 1999 po Gigafida 2.0) 13 V strokovni literaturi se pojavljata termina biblični frazem (npr. Kržišnik 2000; Galer 2001) in izbiblični frazem (npr. Kržišnik 2013), v nekaterih primerih tudi (iz)biblični frazem (npr. Kržišnik 2008), vendar nerazlikovalno. Tudi v isti objavi se istopomensko rabita oba termina (npr. Mavsar 2006). V članku A. Vrbinc in M. Vrbinc (2012) se pogosto pojavlja tudi opisno poimenovanje: »frazemi iz Svetega pisma« ali »frazemi, ki izvirajo iz Svetega pisma«. Le v tem članku je v terminu uporabljen pridevnik biblijski, vendar sem se vseeno tudi sama odločila za to končnico. SSKJ2 in SP navajata oba pridevnika (bibličen in biblijski), ki se ujemata v razlagi, pri stalni besedni zvezi biblični slog pa oba kažeta na geslo biblijski. V Enciklopediji slovenskega jezika je samo geslo biblijski (Toporišič 1992: 9). Na podlagi tega sem se odločila, da bom uporabljala termina biblijski in izbiblijski frazem (razlikovalno, tj. za poimenovanje dveh različnih, a sorodnih skupin frazemov), zapis (iz)biblijski frazem pa samo pri povzemanju literature, kjer ta dva tipa frazemov nista obravnavana ločeno, termini pa so rabljeni nesistematično. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 51 preneseni pomen dobili šele v procesu frazeologizacije v slovenskem jeziku (prim. Kržišnik 2000: 68-71; 2008: 41). V osnovi delitev sledi skupinam Mokijenka in Balakove, a z nekaj dopolnitvami in natančnejšimi definicijami. 1.1.1.1 Besedne zveze, ki imajo v Bibliji dobesedni pomen: te zveze v izvirnem besedilu niso frazemi. Če se zveza pojavi v sekundarnih besedilih v ustaljeni obliki in s prenesenim pomenom, je to izbiblijski frazem. Če v gradivu za knjižni jezik 16. stoletja zveza v sekundarnih besedilih ni izpričana ali je rabljena v dobesednem pomenu, v tem obdobju ni potrjena kot frazeološka, tudi če v sodobnem jeziku obstaja frazem, ki je nastal iz nje. V to skupino uvrščam tudi opise simbolnih dejanj,14 kjer velja podobno: šele pojavitev v sekundarnih besedilih, kjer ostaja zgolj simbolni pomen dejanja, nakazuje začetek procesa osamosvajanja in frazeologiza-cije besedne zveze v slovenskem knjižnem jeziku. 1.1.1.2 Besedne zveze, ki imajo v Bibliji dobesedni in preneseni pomen: v ta tip so uvrščene predvsem podobe iz prilik in podobnih ilustrativnih biblijskih izrekov. Pojavitev v Bibliji ni frazem, je pa lahko izbiblijski frazem uporaba zveze v sekundarnih besedilih. Posebno pozornost zahtevajo razlage evangelijskih odlomkov, kjer se podoba pojavlja, pri katerih so meje med metaforo, frazemom in citatom pogosto zabrisane. 1.1.1.3 Besedne zveze, ki imajo v Bibliji preneseni pomen: če se zveza v Bibliji pojavi samo enkrat, izven Biblije pa sploh ne, ni obravnavana kot frazem, temveč kot ustvarjalna metafora, saj ena pojavitev ni dovolj za potrditev frazema kot ustaljene jezikovne enote. 1.1.1.4 Besedne zveze, ki so frazemi že v Bibliji: da je zveza obravnavana kot biblijski fra-zem, mora že v biblijskem besedilu ustrezati kriterijem za frazem: pojaviti se mora večkrat (vsaj dvakrat) v ustaljeni obliki in z enakim prenesenim pomenom. Posebno pozornost zahtevajo odlomki, ki opisujejo iste dogodke in se zato enaka ali podobna zveza pojavi večkrat (npr. evangeliji). V tem primeru se vsi zgledi upoštevajo kot ena pojavitev. Za biblijski frazem je torej značilno, da se večbesedna enota v enaki ali podobni obliki z enakim prenesenim pomenom pojavi v več svetopisemskih besedilih ter da je s tem pomenom in obliko prvič znana iz Biblije.15 14 Tudi J. Narat opozarja na to, da to še niso frazemi in da se niso frazeologizirali vsi opisi simbolnih dejanj v Bibliji: »V posebno skupino spadajo zveze, ki pomenijo simbolna dejanja in so zaradi svojega opisovanja realnega v Bibliji (morda) šele na poti v frazem [...] Je pa v celotni Dalmatinovi Bibliji izpričanih veliko več frazemov [...] ter več opisov simbolnih dejanj, ki kasneje postanejo frazemi (posuti se s pepelom) ali pa tudi ne (otrestiprah od nog).« (Narat 2007: 290, 295) 15 Nekateri frazemi, ki so v gradivu za 16. stoletje izpričani le v Bibliji, ne pa tudi v sekundarnih besedilih, so verjetno starejšega, splošnejšega nastanka in ne specifično biblijskega (npr. krona ne bo padla komu z glave), vendar se to z gotovostjo težko dokaže. Ti frazemi niso obravnavani kot biblijski in zato tudi niso predmet te raziskave. 52 _ Eva Trivunovic • Diahrono RAZISKOVANJE biblijskih in izbiblijskih FRAZEMOV 1.1.1.5 Izbiblijski frazemi so lahko nastali tudi na osnovi zgodbe, motiva, osebe ipd. v Bibliji, sam jezikovni izraz pa se v Bibliji ne pojavi. Nekateri raziskovalci za ta tip frazemov uporabljajo poimenovanje »nepriame biblizmy« (Walter - Fojtu 2012: 4 po Balakova - Mokijenko 2016: 114) oziroma »neizravni biblizmi« (Opašic 2014: 2), torej posredni izbiblijski frazemi. 1.1.2 Biblijski stalni in priložnostni citati v gradivu 16. stoletja Trije kriteriji za ločevanje stalnih citatov od frazemov v sodobnem (knjižnem) jeziku (uzaveščenost vira pri govorcih, osamosvojenost pomena zveze in spremembe na pomenski ravni) v slovenščini 16. stoletja niso preverljivi na enak način. Merilo uzaveščenosti in poznavanja vira pri govorcih pri raziskovanju biblijskih in izbiblijskih frazemov 16. stoletja ni uporabno, saj se tega ne da preveriti.16 Sodobni jezik se od jezika 16. stoletja preveč razlikuje, da bi se lahko zanašali na lastno jezikovno izkušnjo in presojo. Večinoma lahko citate od frazemov ločimo po navedbi citiranega mesta v Bibliji, saj v gradivu 16. stoletja avtorji pogosto navajajo poglavje v Bibliji ali avtorja misli (prim. 1.1.2.1). Vendar nenavajanje vira ne pomeni vedno avtorjevega nezavedanja izvora zveze. Pri piscih 16. stoletja je bil vir gotovo dobro uzaveščen, saj so bili večinoma teologi, duhovniki, pridigarji in so Biblijo zelo dobro poznali. Pomensko osamosvajanje se v nekaterih primerih da določiti, ne pa vedno zaradi pretežno verskega značaja besedil. Osamosvajanje od prvotnega besedila se kaže tudi v obliki oziroma načinu vključevanja zveze v besedilo. V nekaterih primerih se tako frazem od citata loči po strukturi: citati so (skoraj) povsem identični biblijskemu odlomku, frazemi pa se bolj prilagajajo novemu sobesedilu, so okrajšani ipd. Tako kot v sodobnem jeziku (Kržišnik 2000: 70) do te spremembe ne pride vedno in ista zveza se lahko pojavlja kot frazem in citat. Iz teh ugotovitev izvirajo osnovne lastnosti stalnih in priložnostnih citatov v gradivu 16. stoletja ter merila za ločevanje obeh skupin citatov od frazemov. 1.1.2.1 Stalni citati Citat nima osamosvojenega pomena, kaže očitno povezavo z izvirnim besedilom, njegova struktura je enaka ali zelo podobna prvotnemu odlomku, navedeno je citirano mesto v Bibliji. Tudi če je naveden le avtor (npr. kakor S. Peter pishe (TtPre 1588: 38)), je to citat. Da lahko govorimo o stalnem citatu, mora biti pojavitev več, zaželeno v različnih delih in pri različnih avtorjih. Kot mejna primera med citatom in frazemom sta obravnavana dva tipa pojavitev: 16 E. Kržišnik (2000: 68) navaja, da je meje med skupinami mogoče določiti samo za vsak primer posebej na podlagi anketiranja rojenih govorcev in/ali z analizo korpusa. Tudi J. Polajnar (2013: 12-13) navaja, da so edini res zanesljivi način za ugotavljanje uzaveščenosti vira pri avtorju besedila vprašalniki. Dodaja, da na zavedanje vira kaže navedba vira, odsotnost navedbe pa ne pomeni nujno nezavedanja vira. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 53 [a] pojavitve, ki nimajo zapisanega vira zveze, vendar po obliki bolj ustrezajo izvirnemu besedilu kot frazemu, npr.: Biblijski odlomek (Mt 7,15): »VArite fe pred Falih Preroki, kateri v'Ouzhjim gvanti k'vam prideo, s'notraj pak fo resdiravi Volkuvi« (DB 1584: III, 6a) Stalni citat: »Obtore naf vfe fvoie Ovzhice Chriftuf pär fvetim Matth: na 7. opomina inu veli rekoch, Varite fe pred falfh proroki, kateri v'ovzhym gvantu k'vam prideio, inu fo fai snotra sali derezhi Volcie« (KPo 1567: LXXXVI) Pojavitev med citatom in frazemom: »O Miloftiui Bug, kir fi nas sueiftu opominal, de bi fe imeli varouati pred falsh Preroki, kateri v'Ouzhym guantu knam prideio, isnotrai fo pak resdiraui Vulkuui« (TkM 1579: 13a-b) Frazem: »Tada fe bo videlo kakoui Volzie inu rasboiniki fe pod ouzhio kosho taye inu skriuaio, inu vfai kpoflednimu nyh hude mifli, fourashtuo inu fard, kateri vnyh farzy tizhy nasnanie pride« (JPo 1578: I, 30b) [b] pojavitve, ki imajo zapisan vir zveze, vendar so po obliki bliže frazemom kot izvirnemu besedilu, npr.: Biblijski odlomek (Mt 10,16, podobno tudi Lk 10,3): »Pole, jeft pofhlem vas, kakor Ouce, v'fredo mej Volke« (DB 1584: III, 7b) Stalni citat: »Na tim fueitu bote nadluge imeili. Inu Math. 10. tudi praui htim Iogrom, Ieft vas poshilem koker te ouce vmei te vulke« (TR 1558: a3a) Pojavitev med citatom in frazemom: »Praui Pridigary fo koker ouce vmei vulki Math. 10.« (TR 1558: Qa-Qb) Frazem: »Potehmal ta Cerkou, vfi verni, na tim Sueitu vfelei inu poufod vmei Hudyzhi inu hudimi Ludmi, koker Daniel vmei Leumi, inu Ouzhice vmei Vulki, moraio prebiuati, vedan shnimi voiskouati, fakai ty Hudyzhi nom vfo shlaht reuo, na blagi, na shiuotu, inu na dushi naganeio, inu hote de bi na Boshy Milofti inu pomuzhi zagali.« (TL 1567: 18b) Pojavitve iz prve skupine so glede na osamosvajanje zveze po pomenu in obliki bliže citatom, iz druge pa frazemom, oboje pa kaže vmesno stanje postopnega osamosvajanja zvez iz citatov v frazeme. 1.1.2.2 Priložnostni citati Sem se uvrščajo enkratni citati in predvsem primeri iz Kreljeve in Juričičeve postile,17 ki imata zelo specifično zgradbo: najprej je podan odlomek iz Biblije, sledi razlaga v obliki vprašanj in odgovorov. Trubarjeva postila je nekoliko drugačna, saj biblijskemu odlomku ne sledijo vprašanja in odgovori, temveč strnjeno besedilo pridige. Kot priložnostne citate obravnavam pojavitve, ko se zveza pojavi v vprašanju ali odgovoru kot ponovitev predhodno navedenega odlomka, ki je hkrati tudi vir za frazem (npr. Kay hozhe Chriftusfiemi Befedami: Vy fie Sol te semlie, Luzh tiga Sueta? (JPo 1578: III, 119a)). Vendar ne gre za absolutno pravilo, odvisno je od konteksta, vrste besedila ter predvsem od oblike in pomena zveze v danem besedilu. 17 Postila je knjiga svetopisemskih odlomkov in pridig za nedelje in nekatere praznike. Kreljeva in Juričičeva sta prevod Spangenbergove postile, Trubar pa je prevedel Lutrovo postilo. Trubarjeva in Juričičeva postila se po obsegu uvrščata takoj za Dalmatinov prevod Biblije (Merše 2013: 161). 54 _ Eva Trivunovic • Diahrono RAZISKOVANJE biblijskih in izbiblijskih FRAZEMOV 2 Metodologija diahronega raziskovanja biblijskih in izbiblijskih frazemov ter primer analize Raziskovanje frazeologije slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja zahteva bistveno drugačen pristop in metodologijo kot raziskovanje frazeologije sodobnega jezika. Pri analizi je bila uporabljena listkovna kartoteka, ki je nastala za potrebe SSKJ16. To je popolni izpis pojavitev vseh besed iz vseh protestantskih besedil 16. stoletja, ki je združen v trimilijonsko, abecedno urejeno kartoteko (Merše 2011: 7). Če želimo najti frazem, moramo pregledati vse pojavitve določenega leksema. Za to raziskavo sem pregledala samostalnike (bil, bruno, hudič, perel, perelna, perl, perla, perlen, perlin, perlina, satan, sol, tram, troha, volk, vrag, zlodej) in pridevnike (babelski, babilonijski, babilonski, ovčji), za katere sem predvidevala, da bi lahko bili sestavine biblijskih in izbiblijskih frazemov.18 Pomanjkljivost te metode je zamudnost, vendar omogoča zelo natančen in podroben pregled celotne pomenske slike leksema, ki je lahko bistveno drugačna kot pri sodobnem leksemu.19 Pri raziskovanju jezika 16. stoletja nas namreč lahko spoznanja o sodobnem jeziku tudi zavedejo, zato je treba upoštevati širši družbenozgodovinski, kulturni in idejni kontekst, v katerem so besedila nastala. Ker je večina besedil tega obdobja prevedenih, je pogosto treba upoštevati tudi prevodne predloge (Legan Ravnikar 2015: 451). Ne smemo se zanašati zgolj na svoje sodobno jezikovno znanje, temveč moramo izhajati iz besedil samih (Jelovšek 2018: 468). Raziskovanje frazeologije 16. stoletja je zahtevno tudi zato, ker je frazeologizacija dolg proces in pravi frazemi zgodovinsko gledano predstavljajo končno točko v razvoju (Vrbinc 1997: 140 po Cowie 1983), v knjižnem jeziku 16. stoletja pa so se ti procesi šele začenjali. Tako so nekateri sodobni frazemi v gradivu 16. stoletja nefrazeološke stalne besedne zveze in so med frazeme prešli šele kasneje (Kržišnik 1986: 441). Ustreznost metodologije in teoretičnih osnov je bila preizkušena z diahrono analizo osmih potencialnih biblijskih in izbiblijskih frazemov, ki so bili izpisani iz listkovne kartoteke Sekcije za zgodovino slovenskega jezika: babelski turn; perline pred svinje metati; ovčji gvant/ovčja koža; kakor ovčica/ovčice/ovca mej volki; sol zemlje; hudič/zlodej hodi okoli kakor rjoveč lev; *drugim videti bil/tro-ho v očeh, sebi bruna/trama ne počutiti20 in več kakor las na glavi. Obravnavani frazemi so bili izbrani na osnovi obsežnejšega frazeološkega gradiva. Izbrani so bili strukturno, tipološko in razvojno različni biblijski in izbiblijski frazemi. Pri vsakem so bile najprej izpisane vse pojavitve v primarnem besedilu, torej Bibliji, iz različnih prevodov. Ostale pojavitve so bile nato razporejene v več skupin glede 18 Pri delu so mi bile v pomoč tudi delovne verzije gesel za SSKJ16: bil (M. Merše), bruno (J. Na-rat), babelski (A. Legan Ravnikar), babilonijski (A. Legan Ravnikar) in babilonski (A. Legan Ravnikar). 19 Npr. za pridevnik bogat je v gradivu za SSKJ16 potrjen tudi pomen 'mogočen, veličasten', kadar se navezuje na Boga ali Marijo, prim. Jelovšek 2018: 466-467. 20 Zvezdica označuje, da zapisana slovarska oblika frazema ne zajema vseh variant, ki se pojavljajo v gradivu 16. stoletja (prim. 2.1). Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 55 na zgoraj zapisane kriterije: v stalne in priložnostne citate, mejne primere, frazeme in metafore. Nato je predstavljena prisotnost frazemov oziroma besednih zvez v zgodovinskih in sodobnih slovarjih in korpusih. V nadaljevanju je prikazan primer podrobne analize, in sicer za frazem *drugim videti bil/troho v očeh, sebi bruna/ trama ne počutiti. 2.1 *Drugim videti bil/troho v očeh, sebi bruna/trama ne počutiti (Mt 7,3-5 in Lk 6,41-42) Za frazem je značilna velika variantnost, ki izvira že iz Biblije. Podoba se namreč pojavi v dveh evangelijih (Mt 7,3-5 in Lk 6,41-42) v nekoliko različni obliki, poleg tega so vsak odlomek prevajali večkrat:21 odlomek Lk 6,41-42 se pojavi v petih delih v treh različnih prevodih (TT 1557 = TT 1581-82; JPo 1578; DB 1584 = TPo 1595), odlomek Mt 7,3-5 pa v štirih delih v dveh različnih prevodih (TE 1555 = TT 1557 = TT 1581-82; DB 1584). Za razvoj frazema sta pomembni dve leksikalni varianti v prevodih: bil/troha in bruno/tram: [1] Sato kay gledash Trohe Voku tuoiega Brata, Bruuna pak ker ie vtuoiem laitnem Oku nepozhu-tish? (JPo 1578: II, 104b; Lk 6,41) [2] Inu koku ie tu, de ti vidish eno bil vtim okei tuiga brata, inu tu brunu, kir ie vtuim laitnim okei ne vidish? (TT 1581-82: I, 251; Lk 6,41) [3] Oli koku imesh rezhi htuimu bratu, dershi de tebi iimem to troho is tuiga oka, inu pole, en tram ie vtuim okei? (TT 1581-82: I, 23; Mt 7,4) [4] Ali koku imejih h'tvojmu Bratu rezhi: Dershi, jeit hozhem tebi Troho is tvojga oka vseti, inu pole, enu Brunu je v'tvoim okej? (DB 1584: III, 6a; Mt 7,4) V sekundarnih besedilih se pojavijo trije primeri te večbesedne enote, ki nesporno kažejo na to, da se je proces frazeologizacije že začel in da je bil frazem živ v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Najbolj zgovorno o tem priča primer iz predgovora v KPo 1567 (zgled 5), ker se pojavi v neverskem kontekstu in ker ta del ni preveden. [5] ISVOLENI KARSCHENIK, Imaih, hvala Bogu, Ioanna Spangebergia karihaniko Poitillo, v'naih Sloveniki Iesik tolmazheno inu poineto. Ne motiie pak, ako bode lih mnogi na to naihe Pifmo merdal inu ie obresal: Edan ientecie, drugi beiede, tretij puhitabe, zheterti tipielne alli zharke, peti ne vem iam kai fi, graial. Sakai Hudizhova natura ie, da ne more obeno ni boshie ni karihaniko delo pres tadla puititi. Inu navada ie par Ludeh, da snaio bulie opravliati, kakor popravliati. Inu bersh v'drusih ozheh bijl, kakor v'ivoih trame vidio: Da ie tudi vzhaiy krulievac sa krulievcom poimehuie. Inu gdo ozhe alli more viim Ludem, viakateri Glavi, vitrezhi? (KPo 1567: VIb) V JPo 1578 (II, 104b-108b) in TPo 1595 (II, 141-150) je odlomek iz Lukovega evangelija podrobno obravnavan, zato se ta podoba pogosto pojavlja, vendar v večini primerov ne gre za frazeme, temveč metafore, ki nimajo stalne oblike, 21 O različnih virih za slovenske biblijske prevode 16. stoletja in razmerjih med slovenskimi prevodi prim. Ahačič 2007: 505-529. 56 _ Eva Trivunovic • Diahrono raziskovanje biblijskih in izbiblijskih frazemov ali razlago podobe. Izjemi sta dve pojavitvi v JPo 1578: izrek se enkrat pojavi kot priložnostni citat v vprašanju in odgovoru po prej navedenem odlomku iz šestega poglavja Lukovega evangelija, en primer pa bi lahko uvrstili med frazeme, ker ima podobno zgradbo in enak pomen kot ostali frazeološki primeri. Približna slovarska oblika frazema bi bila *drugim videti/brati bil/troho v očeh, sebi bruna/ trama ne počutiti/videti, vendar zajema predvsem sestavinske variante, skladenjsko so si primeri preveč različni, da bi jih lahko poenotili.22 Podoba iz evangelija je bila živa v knjižnem jeziku 16. stoletja, izraz pa se še ni povsem ustalil. Na osamosvajanje zveze kaže tudi to, da se kljub veliki variantnosti ne pojavi zgled s samostalnikom brat, ki je v vseh prevodih obeh biblijskih odlomkov. V zgledih za frazem se vedno pojavi beseda iz besedne družine drugi. Vsi štirje primeri se skladajo v pomenu: 'videti majhne napake drugih, svojih velikih pa ne'. Čeprav sta struktura in sestavinska zapolnitev precej raznoliki, primeri vseeno dokazujejo začetek frazeologizacije v 16. stoletju. V JPo 1578 se pojavita še dve besedni zvezi, ki sta nastali na podlagi te podobe: trošni obsojevalci in nosači brun, ki pa nista obravnavani kot frazema, saj se pojavita le enkrat, verjetno gre za prenovitev frazema (prim. Kržišnik 2006). Kot ustaljen frazem je zveza prvič23 izpričana v Cigaletovem slovarju: »du siehst den Splitter in deines Bruders Auge, vidiš pezdir v očesu svojiga brata« (Cigale 1860: 1513), nato pa šele v SSKJ2. V korpusu IMP se pojavi več citatov, vendar tudi nekaj primerov, ki bi lahko bili frazeološki. Celotna podoba videti pezdir v očesu bližnjega, bruna v svojem pa ne (videti) se pojavi v dveh primerih (zgled 6), trikrat se pojavi krajši frazem, v katerem je prisoten le drugi del: ne videti bruna v svojem očesu (zgled 7), kar vpliva na pomen frazema 'ne videti svojih napak'. [6] »Glej ga, dedca!« razhudila se je Polona; »starost mi očita, farizej; ki vidi pezdir v očesu svojega bližnjega, bruna v svojem pa ne.« (Fran Detela: Veliki grof, 1885) [7] Pred takšnim očitanjem bi se človek najraje pogreznil v zemljo, da bi ne trebalo pogledati v oči poštenim ljudem in onim, ki se smatrajo za poštene, ker ne vidijo bruna v svojem očesu. (Fran Maselj Podlimbarski: Povest Ivana Polaja, 1909) SSKJ2 ima v frazeoloških gnezdih gesel bruno,pezdir in iver zabeleženi dve različici, ki se razlikujeta v prvi sestavini (pezdir/iver), v vseh ostalih pogledih se obravnava ujema; kot primer navajam le eno varianto: bibl.pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne 'vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne'. SSF 22 »Inu bersh v'drusih ozheh bijl, kakor v'fvoih trame vidio« (KPo 1567: VIb); »drugim eno Troho vide vnyh Oku, febi pak Bruuna vlaftnem Oku nepozhute« (JPo 1578: II, 108b); »To fe rezhe, inu ie, drugim Trohu videti Vozheh, febi pak Bruuna nepozhutiti« (JPo 1578: II, 181a); »Ti vidifh eno troho v'eniga drusiga okej, ampak v'tvoim okej trama nepozhutifh« (DB 1584: III, 78b). 23 V drugih zgodovinskih slovarjih se pojavi nekaj zgledov, ki spominjajo na to zvezo, vendar je sobesedila premalo, da bi z gotovostjo lahko govorili o frazemu: Kastelec - Vorenc (v geslih oko1, troha): festuca in oculo, troha v' ozhejji; Svetokriški (v geslu troha): vezhkrat en prah, ena troha im. ed. oslepi tu oku. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 57 tega frazema nima. M. M. Galer (2001: 70) opredeljuje zvezo kot stalni citat, navaja varianto s samostalnikom iver. V korpusu Gigafida 2.0 se pojavlja več različnih zvez, ki temeljijo na tej biblijski podobi. Veliko je citatov, ki navajajo točno mesto v Bibliji. Nekoliko redkeje se pojavlja daljši frazem, ki je precej varianten. Slovarsko obliko bi zapisala približno tako: videti iver/pezdir v očesu koga/česa, bruna v svojem/lastnem (očesu) pa ne (zgledi 8-10). Namesto prvotnega v očesu drugega/bližnjega ima skoraj vsak primer drugačen predmet, nekateri ostajajo znotraj istega pomenskega polja (npr. v očesu bratov, drugih), v nekaterih primerih pa je predmet pogojen s sobesedilom (npr. v očesu države). Pogosta je tudi varianta v tujem očesu. Frazem se v številu prilagaja osebku. Najpogosteje se pojavipezdir, iver je rabljena le dvakrat. Dvakrat se pojavi tudi varianta s smet, ki kaže na to, da se frazem odmika od izhodiščnega besedila in se približuje vsakdanjemu jeziku oziroma sodobni stvarnosti, ki ji podobe bruna, iveri in pezdirja niso blizu. Nekaj je tudi posameznih sestavinskih variant, npr. slama, trska ipd. namesto pezdir in spregledati namesto videti. V enem primeru je frazem z uvajalnim sredstvom označen kot pregovor. [8] In zato Podobnik lahko vidi pezdir v očesu drugega, bruna v svojem pa ne! (Branko Gradišnik: Slovenski ljudski krapeži, 1998) [9] Visoki cerkveni dostojanstveniki vidijo iver v očesu države, bruna v svojem pa ne. (Finance, 2006) [10] Žal pa pri nas še vedno velikokrat drži pregovor, da se lažje vidi smet v tujem, kot pa bruno v lastnem očesu. (Novi tednik NT-RC, 2002) Zgledi iz Gigafide 2.0 kažejo tudi, da se je frazem razcepil na dva krajša, in sicer samo s podobo bruna (zgledi 11-13) ali samo s podobo iveri (zgledi 14-16). Pojavlja se nekaj predvidljive variantnosti pri izražanju svojine, in sicer v (čigavem) očesu : v očesu (koga/česa). Nadaljnje krajšanje frazema je povezano s spremembo pomena 'moteči dejavnik, napaka', ki je podoben pomenu frazema trn v peti. [11] Mesic je pravzaprav edina skupna točka istrskih festivalov, ki sta sicer kot pes in mačka. Sta pa bruno v očesu, kakor je bilo opaziti v Pulju, predvsem Zagrebu. (Stop, 2004) [12] Borut Šuklje, notranji minister, o Andreju Podvršiču, direktorju policistov: Kaj pa če je tale na levi bruno v mojem očesu. (Dnevnik, 1999) [13] Pripadniki Kforja bodo bruno v očesu kosovske samostojnosti vsaj še nekaj let. (Internet, 2012) [14] Razmere v Čečeniji so torej tisti trn v peti, iver v očesu in še kaj v rusko-zahodnih odnosih. (Dnevnik, 2000) [15] S Castrovim režimom, ki je od leta 1959 največja iver v washingtonskem očesu, so se na različne načine ukvarjale prav vse administracije Bele hiše. (Dnevnik, 2002) [16] Kaj pa Džibril Farišta? Ta je iver v očesu zgodovine, slepa pega, ki nacionalističnemu pogledu preprečuje popolno osredinjenje. (Zbornik postkolonialnih študij, 2007) Sestavinska variantnost med sodobnim jezikom in preteklimi obdobji ter znotraj sodobnega jezika izvira iz različnih prevodov Biblije. V 16. stoletju sta variantni 58 _ Eva Trivunovic • Diahrono raziskovanje biblijskih in izbiblijskih frazemov dve sestavini: bil/troha in tram/bruno. Naslednji trije prevodi (Japelj (1784-1802), Wolf (1856-59) in Chraska (1914)) imajo pezdir, vsi kasnejši prevodi pa iver, le Življenje z Jezusom (pilotska izdaja Nove zaveze v sodobnem jeziku) ima prevod drobec. To je verjetno tudi razlog, da se v korpusu IMP varianta z iver ne pojavi. V vseh celotnih prevodih Biblije po 16. stoletju se v drugem delu pojavi bruno (biblija.net), zato ta del tudi v frazemih ni varianten. Frazem je nastal na podlagi besedne zveze, ki ima v Bibliji samo preneseni pomen, njegova frazeologizacija pa se je začela že v 16. stoletju, kar potrjuje več primerov; eden od njih potrjuje tudi rabo izven verskega konteksta. Opazno je, da je sestavinska zapolnitev frazema pogojena s spreminjanjem prevoda Biblije, kar se odraža v variantnosti. Skozi stoletja lahko opazujemo njegovo krajšanje in posplošitev. Zabeleženi so štirje frazemi: videti bil/iver/pezdir/troho v očesu koga/ česa, bruna/trama v svojem/lastnem (očesu) pa ne 'videti majhne napake drugih, svojih velikih pa ne'; ne videti bruna v svojem očesu 'ne videti svojih napak'; bruno v (čigavem) očesu/v očesu (koga/česa) 'moteči dejavnik, napaka' in iver v (čigavem) očesu/v očesu (koga/česa) 'moteči dejavnik, napaka'. Najdaljši fra-zem je prisoten v vseh obdobjih, vendar je samo v sodobnem času izpričan tudi s posplošenim predmetom, ki ga določa kontekst, v starejših pa ostaja le znotraj istega pomenskega polja (drugi, bližnji, brat). Drugi frazem je zabeležen le v vmesnem obdobju, saj zanj ni potrditve v gradivu 16. stoletja in v korpusu Gigafida 2.0. Morda je bil le vmesna stopnja v procesu nastajanja dveh najkrajših frazemov, ki sta prisotna v sodobnem jeziku. Vse več je variant, ki se odmikajo od prvotnega besedila (npr. smet), frazemi se v sodobnem jeziku vse bolj prilagajajo sobesedilu, saj se uporabljajo tudi za nečloveške predmete (npr. zgodovina). V daljšem fraze-mu je izpostavljeno razmerje med nečim majhnim (bil/troha/iver/pezdir) in nečim velikim (tram/bruno), kar se odraža v pomenu frazema. Ko sta se v sodobnem jeziku osamosvojila dva krajša frazema, kjer to nasprotje ni več izraženo, sta se izenačila v pomenu. Iz primerov (zgledi 11-16) namreč ni razvidno, da bi frazem s samostalnikom bruno zaznamoval velike napake ali moteče dejavnike, frazem s samostalnikom iver pa majhne. Na izenačenje v pomenu je verjetno vplivalo tudi dejstvo, da pojma (in besedi) bruno in iver današnjim govorcem nista blizu. Za frazem oziroma frazeme je v vseh obdobjih značilna velika variantnost, ki morda izvira ravno iz pogoste rabe. 3 Sklep Kljub omejenemu gradivu za posamezna obdobja je analiza pokazala, da je s pomočjo slovarjev in korpusov mogoče v osnovnih obrisih slediti razvoju frazemov skozi zgodovino slovenskega jezika. Ob tem je treba poudariti, da kljub postavljenim kriterijem za ločevanje frazemov od metafor ter stalnih in priložnostnih citatov in kljub uvedbi dveh vmesnih skupin meje v nekaterih primerih še vedno niso povsem jasne oziroma so podvržene subjektivni presoji. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 59 Veliko število sestavinskih variant (sinhrono in diahrono) lahko kaže na pogosto rabo frazema, prisotnost podobe v zavesti govorcev ter prilagajanje frazema jeziku in stvarnosti določenega časa. Kljub menjavi sestavin frazem ne razpade, temveč (p)ostaja aktualen tudi v kasnejših (in prihodnjih) obdobjih, prav tako še naprej ohranja povezavo s primarnim besedilom, Biblijo. Opisani pojav je kontradiktoren sestavinski stalnosti kot definicijski lastnosti frazemov, zato bi bilo zanimivo podrobneje raziskati, ali je to posebna značilnost biblijskih frazemov. VIRI Biblija.net = Biblija.net: Sveto pismo na internetu, www.biblija.net (25. 6. 2019). Cigale 1860 = Matej Cigale, Deutsch-slovenisches Wörterbuch, Laibach: J. Blasnik, 1860, www. dlib.si (25. 7. 2019). DB 1584 = Jurij Dalmatin, BIBLIA, Wittenberg, 1584. Gigafida 2.0 = Gigafida 2.0: korpus pisne standardne slovenščine, viri.cjvt.si/Gigafida (25. 6. 2019). Glonar 1936 = Joža Glonar, Slovar slovenskega jezika, Ljubljana: Umetniška propaganda, 1936, www.dlib.si (25. 6. 2019). Gutsman 1789 = Ožbalt Gutsman, Deutsch-windisches Wörterbuch, Klagenfurt: Ignaz Aloys von Kleinmayer, 1789, www.dlib.si (25. 7. 2019). Hipolit = Kartoteka gesel obrnjenega latinsko-nemško-slovenskega in nemško-slovensko-latinskega slovarja Hipolita Novomeškega; pripravil J. Stabej; gradivo hrani Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. IMP = Jezikovni viri starejše slovenščine IMP, nl.ijs.si/IMP (25. 6. 2019). JPo 1578 = Jurij Juričič, POSTILLA, Ljubljana, 1578. Kastelec — Vorenc = Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec — Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608-1710), www.fran.si (25. 6. 2019). KPo 1567 = Sebastijan Krelj, POSTILLA SLOVENSKA, Regensburg, 1567. MD 1592 = Hieronymus Megiser, DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM, Graz, 1592. MTh 1603 = Hieronymus Megiser, Thesaurus Polyglottus, Frankfurt, 1603. Murko 1883 = Anton Murko, ,SlovenJko-NemJhki in Nemjhko-Slovenjki ROZHNI BESEDNIK, V' Gradzi: v salögi in na prodaj per Franzi Ferftli, 1833, www.dlib.si (25. 7. 2019). Pavlica 1960 = Josip Pavlica, Frazeološki slovar v petih jezikih, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960. Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, 1894-1895, www.fran.si (25. 6. 2019). Snoj 2014 = Marko Snoj, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si (25. 6. 2015). SP = Slovenski pravopis 2001, www.fran.si (10. 9. 2019). SSF = Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si (25. 6. 2019). SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www. fran.si (25. 6. 2019). TE 1555 = Primož Trubar, TA EVANGELISVETIGA MATEVSHA, Tübingen, 1555. TkM 1579 = Janž Tulščak, Kerjzhanske LEIPE MOLITVE, Ljubljana, 1579. TL 1567 = Primož Trubar, SVETIGA PAVLA LYSTVVI, Tübingen, 1567. TPo 1595 = Primož Trubar, HISHNA POSTILLA, Tübingen, 1595. TR 1558 = Primož Trubar, ENREGISHTER, Tübingen, 1558. TT 1557 = Primož Trubar, TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1557. TT 1581-82 = Primož Trubar, TA CELI NOVI TESTAMENT, Tübingen, 1581-1582. Vodnik = Kartoteka gesel obrnjenega nemško-slovenskega slovarja Valentina Vodnika; pripravil J. Stabej; gradivo hrani Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 60 _ Eva Trivunovic • Diahrono RAZISKOVANJE biblijskih in izbiblijskih FRAZEMOV Literatura Ahačič 2007 = Kozma Ahačič, Viri za prevod svetopisemskidiplh besedil pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja in nekatere tehnike prevajanja, Slavistična revija 55.3 (2007), 505—529. Baláková — Mokijenko 2016 = Dana Baláková — Valerij Mokienko, Nič nie je nové pod slnkom, Slavistična revija 64.2 (2016), 113—124. Galer 2001 = Majda Marija Galer, Biblične stalne zveze v slovenskem jeziku: diplomska naloga, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 2001. — Tipkopis. Jakop 2006 = Nataša Jakop, Pragmatična frazeologija, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006 (Linguistica et philologica 14). Jelovšek 2018 = Alenka Jelovšek, Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja: pomenske razlage in zgodovinska stvarnost, v: Slovanska lexikografiepočatkem 21. století: sborník prispevku z mezinárodní konference, Praha 20.-22. 4. 2016, ur. Božana Niševa idr., Praha: Slovansky ústav AV ČR, 2018, 463—470. Kidrič 2013 = France Kidrič, Hipolit (1667—1722), Slovenska biografija, Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, 2013, https://www.slovenska-biografija.si/ (25. 6. 2015). Kržišnik 1986 = Erika Kržišnik, Poskus razvrstitve stalnih besednih zvez v Trubarjevi Cerkovni ordningi, v: 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, ur. Breda Pogorelec s sodelovanjem Jožeta Koruze, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1986 (Obdobja 6), 435—445. Kržišnik 1990 = Erika Kržišnik, Teoretično zanimiva knjiga iz fTazeologije, Slavistična revija 38.1 (1990), 57—64. Kržišnik 1999 = Erika Kržišnik, Frazeologija v Murkovem slovarju, v: Murkov zbornik, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 1999 (Zora 9), 312—347. Kržišnik 2000 = Erika Kržišnik, Biblične stalne zveze v SSKJ in v slovenskem jeziku, Razprave razreda za filološke in literarne vede XVII (2000), 67—80. Kržišnik 2006 = Erika Kržišnik, Izraba semantične potence fTazemov = The use of semantic potency of phraseological units, v: Slovensko jezikoslovje danes = Slovenian linguistics today, ur. Ada Vidovič Muha = Slavistična revija 54.4 (2006), 259—279, 631—654. Kržišnik 2008 = Erika Kržišnik, Viri za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot, Jezik in slovstvo 53.1 (2008), 34—47. Kržišnik 2013 = Erika Kržišnik, Izbiblični frazemi v novem Slovarju slovenskih frazemov, v: Die slawische Phraseologie und die Bibel, ur. Harry Walter — Valerij M. Mokienko — Dana Baláková, Greifswald: Ernst-Möritz-Arndt-Universität, 2013, 114—122. Legan Ravnikar 2015 = Andreja Legan Ravnikar, Iz slovaropisne delavnice: ugotavljanje in struk-turiranje pomenov pri večpomenskih leksemih v zgodovinskem slovarju, v: Slovnica in slovar -aktualni jezikovni opis 2, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 (Obdobja 34), 449—456. Mavsar 2016 = Andreja Mavsar, Izbiblična zoonimna frazeologija: diplomsko delo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 2016. — Tipkopis. Merše 2011 = Majda Merše, Uvod, v: Kozma Ahačič idr.: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Zbirka Slovarji). Merše 2013 = Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013 (Linguistica et philologica 29), 161—178. Narat 2007 = Jožica Narat, Življenje besed v Bibliji: od nog do glave, Jezikoslovni zapiski 13.1—2 (2007), 285—296. Opašic 2014 = Maja Opašic, Zoonimske sastavnice u biblizmima hrvatskoga i pojedinih jezika, v: Životinje u frazeološkom ruhu, ur. Ivana Vidovic Bolt, Zagreb: Filozofski fakultet Sveučilišta, 2014, 1—14. Polajnar 2013 = Janja Polajnar, Neprodani in trdni. Ja, seveda, potem pa svizec ...: osamosvajanje oglasnih sloganov v slovenskem jeziku, Jezik in slovstvo 58.3 (2013), 3—19. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 61 Vrbinc 1997 = Marjeta Vrbinc, Frazeološke enote: definicija in razvrstitev, Vestnik 31.1-2 (1997), 127-161. Vrbinc — Vrbinc 2012 = Alenka Vrbinc - Marjeta Vrbinc, Biblijski in literarni frazemi prevajalsko in leksikografsko, Annales: anali za istrske in mediteranske študije 22.2 (2012), 499-508. Summary Diachronic Research on Phraseological Units in the Bible and Derived from the Bible This article presents basic theoretical findings on phraseological units in the Bible and derived from the Bible, and methodology for their diachronic study. The crucial steps were establishing criteria for the distinction between similar language units (established quotes, occasional quotes, phraseological units in the Bible, and phraseological units derived from the Bible) and resolving whether an occurrence in the primary source (the Bible) proves the existence of a phraseological unit in sixteenth-century Slovenian. The aim was to develop a methodology for tracing the evolution of certain phraseological units in and derived from the Bible. The research was based on a complete concordance from sixteenth-century Slovenian Protestant texts, various historical and modern dictionaries, and two electronic corpora: IMP, which contains works until 1918, and Gigafida 2.0, the last edition of the modern language corpus. Despite the lack of data for some periods and information about the spoken language of past eras, it was possible to confirm the existence of the phraseological units analyzed in a certain period. Lexical variation over time can be the result of linguistic and general sociohistorical development, and it is also influenced by subsequent translations of the Bible. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 63 Januška Gostenčnik Kostelski govor kraja Vas (SLA T416) CoBiss: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.25.2.4 V prispevku je prikazan krajevni govor Vasi (SLA T416) pri Kostelu predvsem s fonolo-škega vidika, in sicer na osnovi gradiva, ki ga je zbral Tine Logar leta 1957. Govor Vasi spada v kostelsko narečje dolenjske narečne skupine. Izpostavljeni so nekateri dvojnični odrazi znotraj vokalizma, ki delujejo kot »motnja« v sistemu, vendar so interpretirani kot posledica neidealnega informatorja. Narejena je kratka primerjava s kostelskim govorom Delača (SLA T282). Ključne besede: dolenjska narečna skupina, kostelsko narečje, Vas, fonološki opis, Slovenski lingvistični atlas (SLA) The Kostel Local Dialect of Vas: SLA Data Point 416 This article presents the local dialect of Vas (SLA T416) near Kostel mainly from the phonological point of view on the basis of the dialect material, gathered by Tine Logar in the year 1957. Occasional double reflexes in the phonological description of the local dialect are interpreted as a consequence of that one of the Logar's informant was originally from Stružnice and his mother being from Osilnica, a local dialect of the Čabranško (Čabranka) dialect of the Dolenjsko (Lower Carniolan) dialect group. The analysis is supplemented with short comparison with the local dialect of Delač (SLA T282). Keywords: Lower Carniolan dialect group, Kostel dialect, Vas, phonological description, Slovenian Linguistic Atlas (SLA) 1 uvod Kostelsko narečje se govori jugovzhodno od Srobotnika ob Kolpi vzdolž levega in desnega brega reke Kolpe, kjer proti severu meji na mešane kočevske govore, na skrajnem vzhodu pa z mešanim govorom Spodnje Bilpe (SLA T284) na južnobe-lokranjsko narečje. Kostelsko narečje razumemo, kot je predstavljeno v Gostenč-nik 2018: 44, to je kot (jugo)vzhodni del »starega« kostelskega narečja. Med govori, ki so del mreže za Slovenski lingvistični atlas (SLA), so kostelski govori krajev: Vas (SLA T416),1 Delač (SLA T282)2 in Banja Loka (SLA T283).3 Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS. 1 Govor Vasi ima številko točke T416 od SLA 2 dalje, pred spremembo številčenja pa je bil v SLA 1 predstavljen skupaj z Delačem kot točka T282. 2 Govora Delača in Banje Loke se od govora Vasi razlikujeta v obstoju ponaglasnih dolžin v zlogih, naglašenih po mlajših naglasnih umikih, npr.: Delač 'mazinc, 'koma:r in Banja Loka 'golo.p, 'koša:r. 3 Zapis za Banjo Loko je za potrebe SLA leta 1983 naredila Milojka Štampfl - Glavič. Fonološki opis govora je objavljen v Gostenčnik 2014: 347-353. 64 _ Januška Gostenčnik • Kostelski govor KRAJA VAS (SLA T416) Govor Vasi je za potrebe SLA zapisal Tine Logar leta 1957, govor Delača pa Jože Gregorič leta 1983.4 Krajevni govor Vasi znotraj dolgega in kratkega vokalizma izkazuje nekatere dvojnične odraze, ki pa so sistemski in morda odražajo sobivanje dveh sistemov znotraj enega govora. Kljub vsemu prevladujejo kostelske poteze. Le navidezno tako govor Vasi predstavlja prehod med »tipično kostelskimi« govori v smeri proti (jugo)vzhodu in »čabranškimi«5 govori v smeri proti zahodu. Ta navidezni »prehod« je interpretiran kot posledica neidealnega informatorja. 2 Fonetične značilnosti kostelskega govora Vasi Opredeljujoče fonetične lastnosti kostelskih govorov, ki jih znotraj dolenjske narečne skupine povezujejo v samostojno enoto, so starejše vokalne in prozodične: monoftonški vokalni sistem, v katerem é:/e: izpeljujemo iz dol. *ei < issln. *e (Ce:p), odraz o;/ó; < issln. *o ('mo:č), široki monoftonški refleksi za umično nagla-šena e, o (s'te:gnó, 'ko:sa), ohranitev zaokroženega ü: < issln. *ü (g'lü:x), odraz u: < issln. */ (ču:n), zgodnje daljšanje issln. kratkih akutiranih nezadnjih besednih zlogov (s'né:k in b'ré:za);6 starejše soglasniške značilnosti: prehod -m > -n v končnicah samostalniške besede/v končnici 1. os. ed. sedanjika glagola in nepregibnih besednih vrstah (Dmn. si'nu:vón), ohranjanje palatalnega l (< issln. *i) za samoglasnikom (s'te:la) in sekundarnega l (< *-lj- < *-lbj-) (ze:le), ohranjanje palatalnega n (< issln. *n) v vseh položajih ('ni:va, č're:šna, s'kedén) ter sekundarnega *n (< *-nbj-) (z'na:mane), nastop protetičnega v pred *u- (vüxu), protetičnega j pred *a- (ja:pnó), neohranjanje glasu j v vzglasju *jb- ('izba); mlajše glasovne značilnosti pa so: izguba tonemskih nasprotij, umik na prednaglasno nadkračino (s'taza), umik z zadnjega dolgega in kratkega zloga na predhodni zlog (vičir, g'libok), kratki a kot odraz kratkega akutiranega polglasnika v zadnjem ali edinem zlogu ('pas), onezvenečenje *v > f pred nezvenečimi nezvočniki (ofca) in v izglasju (zd'raf). Pojavi moderne vokalne redukcije so manj prisotni kot v osrednjih dolenjskih ali čabranških govorih in prizadevajo v največji meri issln. *u (del. na -l ž. pis'ti:la, b'li:zg) in *i (Omn. z no'ga:m%) v vseh nenaglašenih položajih ter nena-glašeni izglasni *-o/*-Q ('garló, Ted. 'ze:nó). Akanja govor ne pozna (sto'pa:ló, ja:goda, 'koš). 4 Duhovnik Jože Gregorič iz Delača je s pomočjo dialektologinje Sonje Horvat pridobival narečno gradivo za svoj kostelski slovar na območju od Srobotnika proti vzhodu, zbiral je torej »kostelsko« gradivo. Kostelski slovar, ki ga je po letih mirovanja obudila občina Kostel, je izšel posthumno leta 2015 na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. 5 Čabranško narečje je poimenovano po reki Čabranki. Bolj znan izraz čabranski ni primeren, saj je izpeljan iz leksema Cabranec, tj. prebivalec mesta Čabar, za obravnavane krajevne govore na širšem območju pa takšno poimenovanje ne bi bilo zadostno (Gostenčnik 2018: 44). 6 To ne velja za vse kostelske govore, odraza za stalno dolgi jat in kratki akutirani jat v nezad-njem besednem zlogu v krajevnem govoru Banje Loke namreč ne sovpadeta (Gostenčnik 2014: 345-346). Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 65 2.1 Fonološki opis govora Vasi 2.1.1 Inventar 2.1.1.1 Vokalizem Dolgi naglašeni i: u: u: e: o: e: o: e: o: a: Kratki naglašeni i u e 3 o e o a Kratki nenaglašeni i u e g a 2.1.1.2 Konzonantizem Zvočniki vm u l r n j_1_ Nezvočniki p b f t d c s z č š ž k g x 2.1.1.3 Prozodija Fonološko sta relevantna mesto naglasa in kvantiteta. Govor pozna kvantitetne opozicije v naglašenih zlogih. Inventar prozodemov vsebuje dva naglasa ('V:, 'V) ter nenaglašeno kračino (V). u u 66 _ Januška Gostenčnik • Kostelski govor KRAJA VAS (SLA T416) 2.1.2 Distribucija 2.1.2.1 Vokalizem Dolgi vokali lahko nastopajo samo pod naglasom. Kratki vokali nastopajo pretežno v zadnjem oz. edinem zlogu, v nezadnjem zlogu vedno le kot posledica mlajšega naglasnega umika z zadnjega zloga. Fonem u ni mogoč v vzglasju zaradi protetičnega v, ki nastopa pred njim. 2.1.2.2 Konzonantizem Zvočniki Zvočnik /v/ v izglasju in pred nezvenečimi nezvočniki ni mogoč, ker se tu preme-njuje s fonemomf (karf, ' o:fca). Nezvočniki Zveneči nezvočniki se pred nezvenečimi nezvočniki in v položaju pred pavzo pre-menjujejo v nezveneče nezvočnike ('otkot, 'golup, 'noš, Rmn. 'sus 'solza'). 2.1.2.3 Prozodija Naglas ne nastopa na zadnjem zlogu v večzložnicah. Dolgi vokali so vedno nagla-šeni, kratki pa bodisi naglašeni ali nenaglašeni. Ponaglasnih dolžin ni. 2.1.3 Izvor 2.1.3.1 Vokalizem Dolgi naglašeni samoglasniki issln. gradivo i: < *i 'zi:t, ži:r, 'si:n, 'vi:r, š'či:, k'ri:f.; g'ri:č, 'ni:zak, b'li:ze; Vi:nà, 'li:ce, 'zi:ma; b'ri:tva, 1. os. ed. sed. Vi:dn, del. na -l ž. (se je) ože'm:la < *i- 'ži:to, 'ši:lo, ko'ri:tà, ko'pi:tà, g'ri:va, 'ni:va, 'ri:ba, s'li:va, ž'li:ca, lisi:ca, pra'si:ca, nos'ni:ca, ži:la, Xi:ša, še'ni:ca, se'ki:ra, p'li:tak < *-i v zadnjem zaprtem/ edinem zlogu v položaju ob r b ri:n, si:r < *e- redko 'di:kla v izposojenkah b'ri:tufbritof 'pokopališče', 'ki:kla, ž'ni:darca 'šivilja', bi:škup 'škof, Vi:nta vinta 'zavora', ra 'ki:ia < *e 'mè:x ~ 'me:x, s'nè:k, b'rè:k~ b're:k, s'rè:da; 'rè:tka; 'dè:te; 'mè.sac, 'vè:tar, 1. os. ed. sed. 'dè:lan < *e- 'sè:me, 'sè.ver, b'rè:za, ze'lè.zdà ~ že'le.zdà, ('rè:pa) ~ re:pa < *e- v položaju ob r v'rè:me Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 67 issln. gradivo e: < *e 'me:x ~ 'me:x, 'ce:p, je:s 'jez', b're:k ~ b're:k, k're:s, prid. m.: s'le:p, ble:t 'bled', s're:da, go'se.nka ~ ko'se:nka gosenka 'gosenica'; 'le:šnik, kle:šče, pe:sak; m'le:ko, g'ne:zdo, s've:ča, s'te:na, č're:da; č're:šna < *e- ko'le:no, 'le:to, žele:zdo ~ žele:zdo, 'le:sa, st're:xa, pe:na, m're:ža, 've.verca, sm're:ka, 're:pa ~ ('re:pa), ne've:sta, ne'de:la, p'le:ša, pos'e:ie poseje 'otrobi' < *f pe:st, pe:t, spe:ki 'spet'; pe:tak, 1. os. ed. sed.: 've.žen 'vezati', t're:sen, g're:n 'iti', 3. os. ed. sed. 'ze:be; 2. os. ed. sed. g'le:daš < *g- s're:ča, Red. te'le:ta < *e le:t, 'me:t, pe:č, 'še:st, Red. i'me:na < *e- že:nix ženih 'ženin', 'ze:le, je:uša, ženska, s'te:la, Imn. 're:bra, prid. ž. de'be:la, 'se:dam, 3. os. ed. sed. 'me:le 'mleti', del. na -l m.: 'ne:su, spe:ko 'speči' v izposojenkah 'me:žnar, *'ge:rofjerob 'varuh' e/6a < umično naglašenega e če:sn, že:lot, pe:len pelen 'pelin', s'te:gno, 'se:dlu/-o, 'se:lo, 'te:ta, 'se:stra, že:na, 'de:beu, ze'le:nc zelenec 'kuščar'; a tudi redko: 'č!e:lo, 1. os. ed. sed. 'nle:sen < redko g're:da, pe:ta, prid. ž. 'me:xka, del. na -l m. kle:čau 'klečati' < *a po asimilaciji6b 'de:leč 'daleč' a: < *a la:s 'las', k'va:s, pa:s, v'ra:t, s'la:p, s'ra.p 'srab', ja:k, d'la:n; x'ra:st, ja:pno 'apno', ja:rm; t'ra:va, b'ra:da, g'la:va; o'ta:va, v'ra:k, o'pa:lak 'pajek', pa:uc, 'za:ic, x'la.pac, s'ta:ri, 1. os. ed. sed. 'da:n 'dati' < *a- g'ra:bor, ja:vor, 'ka:šl, Red. b'ra:ta, k'ra:va, 'ka.ča, m 'la:ka, 'ra:na, s lama, d'la:ka, ža:ba, jagoda, (s'ta:ra) 'ma:ma < *3 'va:s, 'da:n, 'ta:st, 'pa:in, 'ta:mijan tamijan 'kadilo' < *3- 'ma:ša, s'na:xa, 'ta:šča, 3. os. ed. sed. pa:xne 'pahniti' v izposojenkah kra.ncl, 'ma:ntl 'suknja', k'ra:mpl 'krempelj', ž'la:xta, š'ra:iat šrajati 'vpiti' o:6c < umično naglašenega o 'o:rix, 'o:gin 'ogenj', 'ko:za, 'ko:sa, 'o:sa, 'no:ga, 'no.žič 'nož', 'bo.žič, 'o:kno, 'ko:tou, lo:nc, 'o:ča, prid. ž. 'to:pla, po:plat 'podplat'; a tudi redko: 'gVo:ra 'gozd, porasel s smrekami', 'to:rak~ 'ffo:rak < *o po umiku novega akuta 'ko:vač < *q redko 'ro:ka v izposojenkah špo:rxet 'štedilnik', 'ko:stain (Red. 'kosta:na) ► 6a Fonem je v redkih primerih lahko izgovorjen tudi rahlo dvoglasniško kot ie:. 6b Rigler 1963: 76. 6c Fonem je v redkih primerih lahko izgovorjen tudi rahlo dvoglasniško kot Vo:. 68 _ Januška Gostenčnik • Kostelski govor KRAJA VAS (SLA T416) ► issln. gradivo o: < *Q 'mo:š, 'zo.p, lo:k 'log', 'go:ska; 'ko:t, 'ro:p 'rob', 'ro:bac, po:t, prim. 'vo:žji 'ozek'; po:pak < *Q- go:ba, ' to:ča < *o 'no:s ~ 'nó:s, z'vó:n ~ z'vo:n, 'ro:k, 'go:t, 'mo:st, p'lo:t, se'ro:bat, po:ii6č 'polje', 'mo:rje, s'vo:ra 'sora', kó:st ~ ko:st, 'o:s, 'mo:č, 'n0:č ~ 'no:č, 'vo:sk, prid. m. 'bo:s, 'lo:vinca lovnica 'kopica sena' < *o- 'o:sam, x'lo:ja 'hoja', 'ko:ra, Rmn. 'no:k 'noga', 1. os. ed. sed.: 'no:sen, 'mo:ren, 2. os. ed. sed.: 'no:siš, 'xo:diš, 1. os. mn. sed. ko:íemo 'klati', prid. m. 'mo.'kar; kó:za ~ 'ko:ža v izposojenkah 'o:rle 'orgle', Red. fažo:na 'fižol' o: < *o6d 'no:s ~ 'nó:s, z'vó:n ~ z'vo:n, kó:st ~ ko:st, 'n0:č~ 'no:č, Ted. 'gó:ró, s'nó.^i < *o-6e kó:za ~ 'ko.ža, 'dó.bar, 1. os. ed. sed. 'mó:íen 'moliti' u: < *l 'vu:k, ču:n; pu:š 'polž', 1. os. ed. sed. 'ku:nen 'kleti', 3. os. ed. sed. 'tu:če (ga); žu:na, prid. ž. pu:na; 'su:nce < *l- prid. ž.: 'du:ga < *o redko s'tu:, t'vu:r ~ t'vó:r, 'xu:r 'dihur', Imn. sinu:vi < *o- redko Rmn. 'ku:in 'konj' < *u- v položaju ob j v primeru: ju:tro v izposojenkah 'su:rka surka 'bluza', 'šu:štar 'čevljar', 'lu:star ü: < *ü 'vü:s, 'sü:x, g'lü:x, prid. m. 'xü:t 'hud', pü:st; klU:č, p'lu:ča; 'vü:sta; 'lü:kna, x'rü:ska < *ú- klü:ka, 'mü:xa, 'bü:kva, bü:rja, Red. krü:xa v izposojenkah sk'rü:ta 'krsta', 'bü:rkle 'burkle', g'rü:ntas 'gruntar', s'tü:pa štupa 'poper', frü:stek Kratki naglašeni samoglasniki issln. gradivo i < *-¡ v zadnjem zaprtem/edinem zlogu 'nič, 'nit, 'sit, 'rit, 'miš (m.)6f < *i pod terciarnim naglasom 'imi 'ime' < *i po umiku naglasa z zadnjega kratkega zaprtega zloga prid. m. 'visok < *é pod terciarnim naglasom 'senu ~ 'sinu, Red. 'siga 'vse', 'lipu < *é po umiku novega akuta 3. os. ed. sed. s'niži 'snežiti'; a tudi 'méxür < *u pod terciarnim naglasom Imn. 'lidi 'ljudje', šišit 'sušiti < *u po umiku novega akuta 1. os. ed. sed. pistin 'pustiti', z'gibin 'zgubiti' < *e pod terciarnim naglasom v položaju za v 'vičir 'večer' < *Q po umiku naglasa z zadnjega kratkega zaprtega zloga prid. m. g'libok 6č Dolžina je posledica akcentske analogije po prepozicionalnih zvezah tipa na polje < na poie (Ramovš 1995: 81). Izglasni -i daje slutiti, da je končnica -i analoškega postanka. Prim. namreč 'podi : Imn. 'lidi 'ljudje' : 'ze:ie. 6d Kot različica k o:. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 69 issln. gradivo e < *-u v zadnjem zaprtem/edinem zlogu k'rex, 'te 'tu' < *u po umiku novega akuta6g žepan 'župan' < *u po naglasnem umiku s'tedenc 'studenec' < *e pod terciarnim naglasom6h 'devit, 'desit < *e po umiku novega akuta6i 1. os. ed. sed. 'sedin 'sedeti' < pod terciarnim naglasom6j Oed. s pestió < *i po umiku naglasa z zadnjega kratkega zaprtega zloga v položaju ob r prid. m. 'šerok v izposojenkah g'rent 'kmetija' e < *-e v zadnjem zaprtem/edinem zlogu k'met < *e pod terciarnim naglasom 'nebu/-o, peru, Red. 'peči, prid. m. 'vesiu, 'devét, 'desét < *e po umiku novega akuta 1. os. ed. sed. čepin 'čepeti' < *-g v zadnjem zaprtem/edinem zlogu 'zet < pod terciarnim naglasom 'mesu < po umiku novega akuta 'mesar < *e pod terciarnim naglasom6k 'senu ~ 'sinu, 'telu, 'testu, Red. s'nega v izposojenkah 'sekrit 'stranišče', xar'metün 'koruza' a < *-a v zadnjem zaprtem/edinem zlogu b'rat, 'fant, 'bat, 'gat, g'rax, 'las 'laz', zd'raf < *a pod terciarnim naglasom 'mazinc, m'ravinc, Red.: v'rata, b'radi, g'lavi, 'masti, d'lani,p'raxa, Imn. 'lasi 'las', s'labu, d'ragu, m'ladu, 'laxku, 'zakai, 'zato < *a po umiku novega akuta 1. os. ed. sed. 'sadim < *-3 v zadnjem zaprtem/edinem zlogu pas, 'daš < umično naglašenega 3 'daska, 'magla, s 'taza, s 'tabló, na 'tašče; a tudi š čepac < *e po umiku novega akuta 'anaist v izposojenkah 'advent, paček 'prašiček', fažun 'fižol', 'naglc 'nagelj', *'šarkan61 šarkan 'vihar' o < *o pod terciarnim naglasom 'kokuš, Red. 'nogi < *o po umiku novega akuta 'komar, 'vozač, gos podar,' lontar 'oltar' < *Q pod terciarnim naglasom Red. 'zoba 0 < *-o v zadnjem zaprtem/edinem zlogu 'pot, 'koin, 'koš, g'rop, st'rop, s 'ton, 'von 'vol', a tudi škof, 'noš 'črtalo' < *o6m pod terciarnim naglasom 'golup, 'obroč po umiku novega akuta 'košar 6e Kot različica k o:. 6f Primeri, kot so 'bi:k, verjetno po analogiji po odvisnih sklonih. 6g Kot različica k i. 6h Kot različica k e. 6i Kot različica k e. 6j Kot različica k e. 6k Kot različica k i. 61 Etimologija nejasna. 6m Kot različica k o. ► 70 Januška Gostenčnik • Kostelski govor KRAJA VAS (SLA T416) issln. gradivo u < *-/ v zadnjem zaprtem/edinem zlogu pux < * po umiku novega akuta 2. os. ed. sed. 'mučiš 'molčati' < *Q pod terciarnim naglasom6n 'gustu 'gostó' < *o pod terciarnim naglasom 'kurin 'koren', kulu, 'uku, Imn. 'uči, 'nuči, Red. 'kusti, 'tuplu 'topló', 'mukru 'mokró' < *o po umiku novega akuta s'mugur smogor 'grča', 1. os. ed. sed.: (se) 'bujin 'bati se', 'tupin 'topiti', kZrupin 'kropiti', 'sulin 'soliti', 3. os. ed. sed.: guri 'goreti', z'vuni 'zvoniti', 'kusi 'kositi', 'luvi 'loviti', 'rusi 'rositi' 3 + r < *r 'parst, 'garm, 'arš, s'mart, 'karf, 'čarf, 'varx + r < *r- 'marxóf mrhov 'suh' + r < *r pod terciarnim naglasom 'sarci, Red. 'karvi, 'dargač 'drugače' + r < *r po umiku novega akuta 1. os. ed. sed. 'tarpin 'trpeti', 'vartin 'vrteti', 3. os. ed. sed. 'garmi + r < *r po umiku naglasa z zadnjega kratkega zaprtega zloga 'marlič ► Položajne različice issln. gradivo [ü] < *u v položaju za protetičnim v 'vüxu, Imn. 'vuši 'uš' pod terciarnim naglasom M < r v položaju med soglasniki 'mrzlca Kratki nenaglašeni samoglasniki issln. gradivo i < */V li'si:ca, pri'ja:teí ~ (pri'ja:tu) < *V/ po umiku novega akuta 1. os. ed. sed. 'gurin 'goreti', 'tarpin, del. na -l m. 'sadiu, krupiu 'kropiti', 3. os. ed. sed.: s'niži, z'vuni < po terciarnem umiku 'desit < *-g po terciarnem umiku 'imi 'ime'; v končnici Red./I/Tmn. ž.: 'buxi 'bolha', 'suzi 'solza', g'lavi, 'nogi, 'kosi < *e po terciarnem umiku 'vičir, prid. m. 'vesiu po terciarnem umiku v končaju *-je Imn. m. 'lidi 'ljudje' < *e po terciarnem umiku 'vavik (< *v-b vekb) 'vedno' < *Ve v primerih, kot so: 'o:rix, č'lo:vik;6° 'venix6P 'zunaj' < *uV 2. os. ed. sed. ki'pu:ješ, del. na -l ž. pis'ti:la 'pustiti' 6n Kot različica k o. 6o Red. člo've:ka. 6p Furlan v Bezlaj IV: 332. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 71 ► issln. gradivo e < *Vi 2. os. ed. sed.: 'no.seš, 'vi:deš < *-i Omn.: z no'ga:me, s 'na:me, 3. os. ed. sed. 'vi:de, 'no:se, (kokoš se) s'kü:be, 2. os. vel.: ne ku:ne 'kleti', 'peide 'iti', 'go:re 'gori', 'do:le 'doli' < *-i/-*e v končnici D/Med.: 'sie.stre, 'žie:ne, 'matere, na v'ra:te, 'ne:be 'nebo' < *iV v položaju pred r se'ro:ta < *-u b'li:ze, Ded. 'nie:me e < *?V gre'di:ca, del. na -l ž. kle'ča:la < ž're:be, 'te:le, 'se:me, ' de:te; v končnici Red./ITmn. ž.: 'ko:ze < *eV sre'di:nc, seki:ra, Red. de'te:ta < *Ve 'so.set, 'vi:det < *eV še'ni:ca, ne've:sta < *Ve 1. os. ed. sed.: 'ku:nen 'kleti', 'na:iden 'najti', 2. os. ed. sed. 'za:meš 'vzeti', 1. os. mn. sed. 'nie:semo < *-e Ze:ie,po'ri:šče 'toporišče', 3. os. ed. sed.: 'ze:be, 'nie:se, 2. os. mn. vel. 'neste < *Vu pot pa:zdexom a < *aV malina < *Va 'de:lat < *-a s'ta:ra 'ma:ma, ža:ba, jagoda < a v priponah *-3c, *-ak x'la.pac, ščepac; pi:pak pipek 'pipec', pe:sak, ja:rak, pe:tak, 'to:rak ~ 'tVo:rak, prid. m. p'li:tak; a tudi: mar'ti:nček, s'marček 'smrekov storž', mi'zo:uček 'mozolj' o < *oV po'ri:šče 'toporišče', sto'pa:lo, možgani, Imn. ko'le:nke kolenka 'dolga ženska nogavica',pova'ti:ca povatica 'potica' < *Vo jagoda, m'ra:mor mramor 'bramor' < *pV go'se:nka ~ ko'se:nka gosenka 'gosenica' < *Vp Ze:lot 0 < po umiku naglasa z zadnjega kratkega zaprtega zloga v primeru: prid. m. glibok 0 < *-o < *-p 'garlo, stopa:lo, ob'la:čno Ted. 'nogo, 'že:no u < *-p po terciarnem umiku v končnici Oed.: s 'manu, s 'kustju < *-o po terciarnem umiku 'nebu/-o, peru, 'telu, kulu, 'uku, 'vüxu, 'tuplu 'toplo', 'mukru 'mokrö', 'gustu 'gostö', d'ragu < *l ja:buka, del. na -l ž. muča:la 'molčati' < *-il/-al v del. -/ m. sp. ed. 'tu:ku 'tolči', 're:ku, požru, 'mogu, 'ne:su 'nesti', 'na:šu 'najti', 'vi:du, 'tarpu 'trpeti', ži:vu 'živeti', (se ie) o'že:nu, pü:stu 'pustiti', 'nuo:su, paxnu 'pahniti', 'lo:vu ü < *u po umiku dolgega akuta 'mexür v izposojenkah š'tacün 'trgovina' 72 _ Januška Gostenčnik • Kostelski govor KRAJA VAS (SLA T416) ► issln. gradivo l < v priponi *-ai 'ka;šl, k'ra;ncl, 'ma;ntl 'suknja', k!ra:mpl 'krempelj' < l po onemitvi ponaglasnega i 'de.-Mca, 'mrzlca 'mrzlica', k!ru:g\ca 'bezgavka' za soglasnikom p < v priponi *-3n 'če:sn, prid. m. 'ži:učn, 'te:dn, ni'be:dn 'nihče' < n po onemitvi ponaglasnega i 'bu:čnca 'peška v buči' za soglasnikom < n v položaju med soglasnikoma, 'ta:užnt v izposojenkah < -m po onemitvi ponaglasnega i 1. os. ed. sed. 'vi:dn ob njem (-im) < -m v položaju za soglasnikom, reuma'ti:zn v izposojenkah Položajne različice issln. gradivo [r] < r v vzglasju v položaju pred soglasnikom rde'či:ca Onemitev samoglasnikov Va v priponi *-3c v položaju 'mazinc, sre'di:nc, ka'za:lc, stedenc 'studenec', ze'le:nc med soglasnikoma zelenec 'kuščar', 'souc *solec 'babje pšeno' V^ v priponi *-gc 'za:ic Vi v priponi *-ica 've:verca, 'vu:šnca 'ustnica', 'de:Mca, 'mrzlca 'mrzlica', Imn. š'ma:rnce; a tudi Imn. s've:čice svečica 'vžigalica' 2.1.3.2 Konzonantizem Soglasniki so nastali iz enakih izhodiščnih splošnoslovenskih soglasnikov, poleg tega pa še: izvor gradivo f < *v pred nezvenečimi 'ofca, Imn. 'da:fki, pa:lofčina, 'ci:rkuf, karf, prid. nezvočniki in v izglasju m.: zd'raf, k'ri:f, Rmn.: o'ré:xof, 'si:nóf, (po preglasu) s'ta:ršef < *x v položaju pred *t 'noft, za'noftanca; v < kot proteza pred *u- 'vü:zda 'uzda', 'vü:sta, 'vü:na 'ujna', 'vüxu 11 < *-l < skupina *dl/*tl del. na -lm.: jou 'jesti', 'pau, 'pasti', c'vau 'cvesti' v del. na -l m. sp. ed. Ze:u 'vzeti', k'le:u, 'iskau, 'dé:lau j < kot proteza pred *a- ja:pnó 'apno' < *n kot [i] + n lo'baina, koin za samoglasnikom l < *i za soglasnikom k"lü^, p'lü.^a < *l < skupina *dl/*tl del. na -l ž.: pa:la 'pasti', sp're:la 'spresti', je:la 'jesti', c'vala 'cvesti' i < *i za samoglasnikom s'te:ía, ne'de:ía, po:íi, 'vaíe 'takoj'; opa:íak 'pajek'6r < -lj- < *-hj- Ze:íe, 'vo:gaíe 'oglje' 6r Gradivo priča o predhodniku sln. *opai^k (Metka Furlan, pisno, in Ramovš 1924: 169), prim. tudi gradivo v Gostenčnik 2018: 142-143. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 73 izvor gradivo n < *-m 1. os ed. sed.: 'te:šen 'tesati', 'da:n 'dati', 'dé:lan, Vé:n 'vedeti', g're:n 'iti', ku:nen 'kleti', 'na:iden 'najti', Dmn.: si'nu.vón, 'nan 'mi', Mmn.par 'e:nin, 'tan 'tam' n < *n v vzglasju 'ni:va, Oed. š 'ni:n < *n za soglasnikom č're:šna, og'ni:šče; a tudi 'lü:kna < *n za samoglasnikom v izglasju 'o:gin, s'kedén < *n < *-nbj- ka:mane, z'na:mane, *'vu:saiñe6s 'usnje', a tudi: sa'ti:ne satinje 'satovje' < *z v predložni zvezi v položaju pred n: Oed: s no:, s m:mi ► Izguba soglasnikov vd--> d- do'vi:ca 'vdova' vn--> n- 'nu;k 'vnuk' vs—> s- Red. 'siga 'vse' vz—> z- 2. os. ed. sed. 'za:meš pš--> š- še'ni:ca stn ^ sn 'vü.'snca 'ustnica' Asimilacija čb ^ žb ž'be:la 'čebela', ž'bu:la 'čebula' xč ^ šč šči: xt ^ ft 'noft tj ^ cj cja 'tja' t ^ k s'pe:ki 'spet'7 dl ^ l del. na -l ž.: je:la 'jesti', pa:la 'pasti' s-š ^ š-š šišit 'sušiti' Diferenciacija tn ^ kn tl ^ kl um—> xm- del. na -l m.: ub—> xb- del. na -l m.: lkna:ló kla 'tla' x'mou 'umiti', xm'rou 'umreti' x'bou 'ubiti' 2.1.3.3 Prozodija Govor pozna vse splošnoslovenske naglasne spremembe, od nesplošnoslovenskih pa naslednje: t. i. umik na prednaglasno kračino (ko:za, s'te:gno), umik na pred-naglasno nadkračino ('magla, s'taza), terciarni umik cirkumfleksa (imi 'ime', 'lidi 'ljudje', Red. 'peči, 'vesiu 'vesel'), umik dolgega akuta z zadnjega zaprtega zloga na predhodni (dolgi ali kratki) zlog ('komar, 1. os. ed. sed. 'sedin 'sedeti') in umik naglasa s zadnjega kratkega zaprtega zloga na predhodni zlog (glibok 'globok', 'visok). 6s Novejše 'ko:ža. 7 Izglasni t preide v k v leksemu spet, in sicer gre za prehod t ^ k pred i, tj. otrditev sekundarno palataliziranega t pred prednjim samoglasnikom (Metka Furlan, ustno). O tem redkem pojavu piše že Ramovš (1924: 227) pri predlogu proti > proki, kjer je prehod intepretiran kot t > t' > t, t > k. Prehod je znan tudi govorom v smeri proti zahodu, vse do Gerova (Gostenčnik 2018: 150). 74 _ Januška Gostenčnik • Kostelski govor KRAJA VAS (SLA T416) 3 Morfologija 3.1 Samostalnik8 3.1.1 Moška sklanjatev Nabor končnic ednina množina I -0 -i/-'o:vi —'u:vi R -a -of ~ -óf ~ -uf ~ -ef/-i/-0 D -i -on/-em/-im T = R/I -(j)è M -i/-e -ix O -on ~ -em8a -i/-mi Gradivo: brat - Ied. b'rat, R/Ted. b'ra:ta, D/Med. b'ra:ti, Ied. z b'ra:ton, Imn. b'ra:ti, Rmn. b'ra:tof, Tmn. b'ra:tjè, Mmn. par b'ra:tix, Omn. z Vrniti; miš - Ied. 'miš, Red. 'miiša; pes - Ied. 'pas, Red. 'pasa, Ded. 'pasi, Oed. s 'pason, Imn. 'pasi, Rmn. pasóf; konj - Ied. 'koin, Red. 'ko:ma, Ded. 'koiini, Oed. s 'koiinem, Idv. 'koiina, Imn. 'koiini, Rmn. 'kuM, Dmn. 'koiinem, Mmn. 'koMix, Omn. s 'koiini; lonec - Ied. 'loinc, Imn. 'loinci, Rmn. 'loincef; sin - Ied. 'si:n, Red. 'siina, Ded. 'siini, Oed. 'si:nom, Imn. si'nu:vi, Rmn. 'si:nóf, Dmn. si'nu:vón, Mmn. si'no:vix; cep - Ied. 'ce:p, Imn. cepovi; las - Ied. 'la:s, Red. 'lasa, Imn. 'lasi, Mmn. v 'iasix; vrat - Ied. v'ra:t, Red. Vrata, Med. na v'ra:tç; nos - Ied. 'nó:s, Red. 'nosa; noht -Ied. 'noft, Imn. 'nofti, Rmn. 'noftuf; zob - Ied. 'zo:p, Red. 'zoba, Imn. 'zubi, Mmn. po 'zubix; dan - Ied. 'da:n, Red. 'da:na, Imn. 'da:ni, Rmn. 'da:nóf; jezik - Ied. je:zik, Red. je'zi:ka; ljudje - Imn. 'lidi, Rmn. 'lidi, Dmn. 'lidim, Omn. z 'lidmi. 3.1.2 Srednja sklanjatev Nabor končnic ednina množina I -ó /-o/-u//-e/-è -a R -a -0 D -e / T = R/I = I M -e -ix O / -i/-mi 8 Izhajam iz tistih produktivnih praslovanskih sklanjatvenih vzorcev, ki so bili produktivni tudi z vidika internega slovenskega razvoja, to so moška in srednja o-/;o-sklanjatev, ženska a-/ia- in /-sklanjatev. 8a Primeri z izglasnim -m namesto pričakovanega -n so nedvomno rezultat knjižnega vpliva. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 75 Gradivo: okno - Ied. 'o:kno, Imn. 'o:kna, Mmn. na 'o:knix; čelo - Ied. 'čie:lo, Med. na 'čie:le; rebro - Ied. 'rebru, Imn. 'rebra; jajce - Ied. 'jedce, Red. 'jedca; gnezdo - Ied. g'ne:zdo, Imn. g'ne:zda, Rmn. g'ne:st, Mmn. na g'ne:zdix; srce -Ied. 'sarce; usta - Imn. 'vu:sta, Mmn. va 'vu:stix, Omn. z 'vu:sti; tla - Imn. k'la, Tmn. 'na: kla, Mmn. 'na klix; seme - Ied. 'seme, Red. 'semena; teme - Ied. 'teme, Med. na 'temene; vreme - Ied. v'reme, Red. vre'me:na; dete - Ied. 'dede, Red. de'te:ta, Imn. 'deca; tele - Ied. 'te:le, Red. te'le:ta; črevo -Imn. č're:va; drvo - Ied. 'darvo, Red. 'darva; kolo 'kolo' - Ied. 'kulu, Imn. 'kuda, Rmn. kud; 'voz' - Imn. 'kuda, Rmn. ku:u, Mmn. na 'ku:lix, Omn. s 'kudi; oko - Ied. 'uku, Imn. 'uči, Rmn. 'uči, Mmn. va 'učix, Omn. z 'učmi; uho - Ied. 'vuxu, Red. 'vuxa, Imn. 'vu:xa, Mmn. 'vu:xix. 3.1.3 Ženska «-sklanjatev Nabor končnic ednina množina I -a -e/-i R -e/-i -0 D -e/-i -an T -o (-u) = I M -e/-i -ax O -o/-o -ame Gradivo: slama - Ied. s'lama, Red. s'lame, Ded. s'lami, Ted. s'lamo, Oed. s'lamo; hiša - Ied. 'xi:ša, Ted. 'xi:šo, Med. va Xi:ši; žena - Ied. 'že:na, Red. že:ne, Ded. že:ni, Ted. že:no, Imn. že:ne, Rmn. že:n, Dmn. že:nan, Mmn. par 'že:nax, Omn. z že'nam%; koza - Ied. koza, Red. 'ko:ze, Imn. koze; kosa - Ied. ko:sa, Red. kosi, Ted. 'koso, Imn. 'kosi, Rmn. 'ko:s; ovca - Ied. 'ofca, Red. 'ofci, Imn. 'ofci, Rmn. 'o:vac; noga - Ied. 'no:ga, Red. 'nogi, Ded. 'no:ge, Ted. 'nogo, Med. na 'no:gi, Oed. z 'nogo, Imn. 'nogi, Rmn. 'no:k ~ 'nu:k, Dmn. 'nogi, Mmn. na 'no:gax, Omn. na'gam%; gora 'smrekov gozd' - Ied. 'guo:ra, Ted. u 'go:ro; roka - Ied. 'ro:ka, Red. 'roki, Ted. 'roko, Med. na 'ro:k%, Oed. z 'roko, I/Tmn. 'roki, Rmn. 'ru:k, Mmn. na 'ro:kax, Omn. z rokame; duša - Ied. 'du:ša, Imn. 'du:še; bolha - Ied. 'buxa, Red. 'buxi; brada - Ied. b'ra:da, Red. b'radi, Ded. na b'ra:d§, Ted. b'rado/(-u), Oed. z b'rado. 76 Januška Gostenčnik • Kostelski govor KRAJA VAS (SLA T416) 3.1.4 Ženska i-sklanjatev Nabor končnic ednina množina I -0 -i R -i -i D -i -an T = I = I M -i -ix O -jó/-u -mi Gradivo: kost - Ied. kó:st, Red. kusti, Oed. s 'kgstjó/-u, Imn. kusti, Rmn. kusti, Mmn. va kustix, Omn. s kustmi; noč - Ied. 'n0:č, Imn. 'nuči, Mmn. '.nučix; peč -Ied. 'peč, Red. 'peči, Med. na 'pe:či, Oed. za 'pecjó; pest - Ied. pe:st, Oed. 5 'pestió; dlan - Ied. d'la:n, Red. d'lani; kri - Ied. karf, Red. karvi, Oed. s 'karvjó/-u; hči9 - Ied. š'či:, Red. š'če:re, Ded. š'če:ri, Ted. š'če:r, Oed. s s'cerjó, Imn. š'če:ri, Rmn. š'če:r, Dmn. š'če:ran, Mmn. š'če:rix. 3.2 Glagol V govoru Vasi je nedoločnik etimološki supin, na primer: xm're:t, 'gtpret, 'ce:pat, 'se:č, mlet, 'zapret, kusit, 'sišit, k'le:pat, p'rest, t'kat, 'ža:gat, 'te:sat, 'no:s§t, 'mo:lt ~ 'mVodt 'moliti mólim', 'ži:v§t, 'dé:lat, 'pa:st, 'žet, s'pa:t, s'ia:t, 'kusit, 'o:rat. Spregatev v sedanjiku gre takole: 1. os. ed. 'nie:sen, 2. os. 'nie:seš, 3. os. 'nie:-se, 1. os. mn. 'nie:semo, 2. os. 'nie:sešte, 3. os. 'nie:seió; 1. os. ed. 'dé:lan, 2. os. 'dé:las, 3. os. 'dé:la, 1. os. mn. 'dé:lamo, 2. os. 'dé:laste, 3. os. 'dé:laiu; 1. os. ed. 'ži:v§n, 2. os. 'ži:v§š, 3. os. 'ži:v§, 1. os. mn. 'ži:v§mo, 2. os. 'ži:v§šte, 3. os. Zi:v§ió; 1. os. ed. kusin, 2. os. 'kusiš, 3. os. kusi, 1. os. mn. kg'si:mo, 2. os. kg'si:te, 3. os. ko'si:io. 1. os. ed. g're:n, 2. os. g're:š, 3. os. g're, 1. os. mn. g're:mo, 2. os. g're:šte, 3. os. g'redó; 1. os. ed. 'vé:n, 2. os. 'vé:s, 3. os. 'vé:, 1. os. mn. 'vé:mo, 2. os. 'vé:ste, 3. os. 'vé:ió; 1. os. ed. ču, 2. os. 'gčš, 3. os. 'če, 1. os. mn. č'mg, 2. os. č'te, 3. os. c'eió. Deležnik na -l (za tvorbo prihodnjika in preteklih časov): m. šgu ž. š'la, m. 'našu: ž. 'na:šla, m. 'ne:su ž. 'ne:sla, m. 'se:ku ž. 'sekla, m. xm'rgu ž. x'marla, m. 'dé:lau ž. 'dé:lala, m. 'ža:gau, m. 'ži:vu ž. ži'vé:la, m. kusiu ž. ku'sila, m. 'gdró, m. 'gcvró, m. m'rgu, m. pgžru, m. 'otprou, m. 'samlou, m. 'sišiu, m. k'le:pau, m. 'te:sau, m. tkau. 4 dVOJNIČNI ODRAZI Govor Vasi v nekaterih svojih odrazih izkazuje dvojničnost (tudi pri istih lekse- mih). Dvojnični odrazi v govoru Vasi so sistemski, saj je njihova distribucija pred- vidljiva: prvi odraz v vseh primerih odraža pričakovani, tj. »tipično kostelski« 9 Leksem hči izkazuje kolebanje, in sicer ima v Red. in Rmn. končnici ženske a-sklanjatve. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 77 razvoj, drugi, večinoma manj pogost, pa odraža »tipično čabranškega«, torej takega, kot bi ga pričakovali v govorih severno od Srobotnika ob Kolpi in severno od Delnic. Najbolj verjetno je, da je dvojničnim odrazom botroval »neidealni« informator oz., kot piše Logar na prvi strani svojega rokopisa zapisa za Vas pri Kostelu iz leta 1957: »Rački10 izgovarja e < e ože, kot ga običajno govore v Vasi. Mislim, da zato, ker je bila njegova mati doma iz Osilnice. Navadni refleks e-ja je torej tu e, čeprav tudi e ni izključen.« Kasneje je v svojem poročilu s terena (z dne 26. januarja 1957)11 v Vasi - Fari pri Kostelu med drugim podal reflekse vseh voka-lov. Za issln. *e/*e- je zapisal dva refleksa, in sicer e: in e:. Glede te dvojničnosti pripomni, »da kljub spraševanju ne morem reči, kdaj govore e in kdaj e«. Dvojničnost odrazov v zbranem gradivu je nedvoumno izkazana v dolgem vokalizmu, medtem ko je pri delu kratkega nenaglašenega vokalizma nekaj zadržkov. Namreč, pri mestniku/dajalniku ednine moškega, srednjega in ženskega spola ni mogoče zagotovo trditi, ali gre pri teh odrazih za isto izhodišče ali pa morebiti za dva različna izvora. 4.1 Dolgi vokalizem Odraza za stalno dolgi jat in kratki akutirani jat v nezadnjem besednem zlogu sta e: (več primerov) in e:, vendar brez očitne distribucije, na primer: s'le:p, st're:xa in b're:k ~ b're:k, 'me:sac, b're:za. Tako tudi odraza za stalno dolgi o > g: in o: (manj pogost in vedno kot dvojnica), na primer: z'vg:n ~ z'vo:n, 'ng:č ~ 'no:č.12 Prim. z gradivom iz Osilnice: s'ne:ik, 'se:ime, 'nuč. Odraza za umično naglašeni e in o sta monoftonga z redkeje izraženo (šibko) diftongizacijo: stegno in '&e:lo; 'koza in guo:ra 'gozd, porasel s smrekami', tudi pri istem leksemu: 'to:rak ~ 'tuo:rak. Primerjaj z gradivom iz Osilnice: 'žie:na, 'kuo:sa. Tako stanje je sicer mogoče interpretirati tudi kot proces izgubljanja di-ftongizacije znotraj enega jezikovnega sistema in ni nujno dokaz za motnjo v sistemu. Vendar bodo ti odrazi zaradi vseh ostalih indicev razumljeni kot slednje. 4.2 Kratki nenaglašeni vokalizem 4.2.1 Izglasje 4.2.1.1 Izglasni *-i Izglasni *-i ima dva odraza, in sicer -i in -g, vendar brez očitne distribucije. Na primer: Med. na peči, s'ta:rši, Imn. si'nu:vi, š'ti:ri, člo've:ški,pu'no:či, 'du:li, 'gu:ri in 'do:lg, 'go:rq, Omn.: z no'ga:mg, s 'na:mg, 2. os. ed. vel. peidg 'iti'. Različni 10 Iz zapisa: »Rački Jakob, Logarjev informator, kmet, 60 let, rojen v Stružnici, od 22. leta dalje živi v Vasi št. 6.« 11 Tipkopis hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. 12 O tem že tudi Horvat 1994: 309, vendar njena trditev, da ima Logar v zapisu govora Vasi pri Kostelu »za cfl. o vedno samo refleks o«, ne drži, saj je v gradivu najti tudi manj ozko različico. 78 Januška Gostenčnik • Kostelski govor KRAJA VAS (SLA T416) končnici v teh primerih, kjer imamo nedvoumno opravka z *-i, morda nakazujeta na sobivanje dveh različnih sistemov, kjer gre pri odrazu -f za večjo stopnjo redukcije ali pa gre le za znotrajsistemsko variabilnost. Etimološki *-i, razvit v izglasnem zlogu po mlajšem umiku, se odraža kot kratki i, npr:. Imn. kusti, 'nuči, tudi pri glagolih 3. os. ed. sed.: kusi 'kositi', z'vuni 'zvoniti', 'rusi 'rositi'. V kostelskih govorih Delača in Banje Loke na tem mestu najdemo sicer enak odraz, vendar še s ponaglasno dolžino: Imn. 'uči: 'oko', 3. os. ed. sed. k'leči: 'klečati', 'rosi: 'rositi' (Delač), Red. 'suli: 'sol', 'kósti:, Imn. 'uči: 'oko', 3. os. ed. sed. 'leži: 'ležati' (Banja Loka). 4.2.1.2 Mestnik in dajalnik ednine samostalnikov psl. (/)o-skl. in (i)a-sk. V mestniku ednine (posplošeno tudi na dajalnik ednine) samostalnikov moškega, srednjega in ženskega spola prav tako nastopata dvojnični končnici, in sicer -f in -i: 'sie:strf, 'žie:n§, 'materf, na v'ra:tf, 'ne:b§ 'nebo' in b'ra:ti, 'si:ni, na x'ri:bi, 'ko:mi, s'lami, 'že:ni, na '.no:gi.13 Tu je slika malo manj jasna. Različni končnici bodisi pričata o različnih sistemskih lastnostih (torej -f, -i < *-i) bodisi izkazujeta dve različni izhodišči. Prva končnica -f je namreč lahko odraz organske končnice *-i (< Med. *-i psl. io- oz. ja-skl.), medtem ko je končnica -i lahko tudi fonetični naslednik *-e14 (< Med. *-é psl. o-skl.). Za govor Vasi se namreč predvideva sovpad oz. enaki odrazi za nenaglašeni izglasni *-i in *-e, to je zlitje kratkega *-e z etimološkim *-i, s čimer se ta govor umešča med velik del, predvsem osrednjih, slovenskih narečij (Logar 1996: 321). Tretja možnost razlage je analoška, in sicer da je končnica -i sem vpeljana po analogiji po terciarno naglašenih samostalnikih, kot je Ded. 'ofci 'ovca'. Tako analogijo najdemo v imenovalniku množine samostalnikov moškega spola v čabran-škem govoru Babnega Polja: at'ruo:ci 'otrok' in 'naxti 'noht' (Gostenčnik 2018: 184). Nedvoumnega zaključka tako ne morem podati. 4.2.2 Ponaglasni zaprti zlog 4.2.2.1 Ponaglasna *i in *e Ponaglasni *i ima dva odraza, to sta i in f, in sicer brez očitne distribucije. Na primer 'že:nix ženih 'ženin', 'le:šnik, 2. os. ed. sed.: 'no:siš, 'xo:dišin 1. os. ed. sed.: 'mó:ífn 'moliti mólim', 'no:sfn, 2. os. ed. sed. 'no:sfš, 1. os. mn. sed. 'vi:dfmo. Pri samostalnikih se v primerih, kot sta Mmn. m.: b'ra:tix, si'no:vix, ne da zagotovo trditi, ali je izhodišče *-ex ali *-ix. Iz gradiva je očitno le, da se nagla-šeni kratki jat, sodeč po primerih, kot so 'so:set in 'vi:det, (tudi sekundarni jat) Red. 'do:brega, ni nikoli razvijal v smeri proti i-ju. Umično naglašena primera, kot sta 'o:rih (Rmn. o'ré:xof) in č'lo:vik (Red. člo've:ka), z odrazom i-ja na mestu 13 Red. 'nogi < *-g s kračino, tako da lahko izključimo možnost posplošitve. 14 Tako pri govoru Delača. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 79 ponaglasnega jata, pa kažeta na drugačen razvoj kratkega jata, ki se je določeno obdobje razvijal pod naglasom in šele po umiku prešel v inventar nenaglašenega vokalizma. Tako je tudi v kostelskih govorih Delača (SLA T282) in Banje Loke (SLA T283) v primerih, kot so: 'so:set,15 'o:rex (Red. o're:xa), č'lo:vek16 (Delač) in 'so:set, 'o:rex, človek (Banja Loka). 4.2.2.2 Ponaglasni Nenaglašeni polglasnik v priponah izkazuje pričakovani (kostelski) a in nepričakovani (čabranški) e, na primer: x'la:pac, 'jairak, 'pe:tak, 'toirak ~ 'tvoirak, prid. m. pliitak in mar'ti:nček, s'marček 'smrekov storž', mi'zo:uček 'mozolj'. 5 Govor Delača (sla t282) Krajevni govor Delača ne izkazuje dvojničnih odrazov in je tipični predstavnik kostelskega narečja. Interna posebnost govora je ohranjanje ponaglasnih dolžin v zlogih, kjer je prišlo do mlajših naglasnih umikov. 5.1 Izglasna *-i in *-e Govor ohranja ponaglasno vokalno kvaliteto in kvantiteto pri terciarno naglašenih samostalnikih, tako da je razvidna razlika med odrazoma za izglasna *e in *i - primerjaj: Med. 'roke: ~ 'ro:ke 'roka', na 'no:ge ~ 'noge: in Red. d'lani:, 'krvi:, 'vasi:, 'peči:, 'kusti:,17 Imn. 'noči:, 'kusti:, Omn. s 'kustmi:. Pri korensko naglašenih samostalnikih ta razlika ni očitna, saj je prišlo v ne-naglašenem izglasju do sovpada odrazov: Med.: pr 'ne:be, na 'mi:ze, napo'to:ke, o're:xe in Imn.: 'lo:nce, ko'ko:še, b'ra:te (~ b'ra:tja), 'kome, Omn. s si'no:ve, 'du:le, 'go:re, 2. os. vel.: 'bo:de 'biti', 'peide 'iti'. Krajevni govor Delača tako ne izkazuje sovpada nenaglašenih izglasnih *-i in *-e, vendar je to očitno zgolj pri ponaglasnih odrazih pri terciarno naglašenih primerih, v ostalih primerih sta odraza izhodiščnih končnic navidezno sovpadla. Z razlikovanjem med izglasnima odrazoma se tako govor Delača povezuje z nekaterimi (slovenskimi) belokranjskimi govori, za katere že Ramovš (1952: 57) in kasneje tudi Logar (1996: 321) predvidevata izvor končnice za D/M ednine samostalnikov iz *-e. 5.2 Ponaglasna *i in *e Ponaglasna *i in *e imata enaka odraza, in sicer najdemo odraz *i v primerih, kot so: 'le:šnek, g'ra:bet, 1. os. ed. sed.: 'xo:den, 1. os. mn. sed. 'no:semo, del. na -l ž. c'vi:lela; odraz *e pa v primerih, kot so: Dmn. 'kostem, 'pestem, Mmn. si'no:vex, 15 Odgovor, kot je zapisan v rokopisni zbirki SLA pod V730, pri odgovoru na V184 pa je zapisana oblika 'soiset. 16 Odraz za nenaglašeni polglasnik v priponah je a: pe:tak, 'po:pak (Delač in Banja Loka). 17 V primerjavi z Red.: 'noge:, Zi:me ~ Zime:, 'se:stre ~ 'sestre:, 'že:ne ~ žene: (< *-q). 80 _ Januška Gostenčnik • Kostelski govor KRAJA VAS (SLA T416) 'da:nex, 'lo:ncex, 'zobe:x, peste:x. Namreč, primeri s terciarnim premikom nakazujejo izvor iz jata, saj bi bilo zaradi nizke stopnje redukcije, ki jo govor izkazuje, po umiku naglasa težko pričakovati razvoj iz *T > e:. 6 Sklep Govor Vasi (SLA T416) opredeljujejo v prvi vrsti fonetične lastnosti kostelskega narečja, vendar pa je iz samega fonološkega opisa razvidno, da je znotraj dolgega in kratkega vokalizma precej dvojničnih odrazov, ki so sistemski, saj so okolja, v katerih se pojavljajo, predvidljiva. Tine Logar je imel za govor Vasi dva različna informatorja, od katerih je bil eden iz Stružnice, njegova mati pa iz Osilnice, torej z območja čabranškega narečja. Tako je bil razlog za navidezno motnjo v sistemu, to je dvojničnim odrazom, najverjetneje zgolj neidealni informator. Literatura in viri Bezlaj 2005 = France Bezlaj (- Marko Snoj - Metka Furlan), Etimološki slovar slovenskega jezika 4: Š-Ž, Ljubljana: SAZU, Založba ZRC, 2005. Gregorič 1983 = Jože Gregorič, Delač [SLA T282, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, listkovno gradivo; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Gregorič 2015 = Jože Gregorič, Kostelskislovar, ur. Sonja Horvat - Ivanka Šircelj-Žnidaršič - Peter Weiss, Ljubljana: Založba ZRC, 2015, tudi www.fran.si (16. 12. 2019). Gostenčnik 2014 = Januška Gostenčnik, Govor kraja Banja Loka (SLA T283) (po gradivu za SLA), Annales: series historia et sociologia 24.2 (2014), 343-355. Gostenčnik 2018 = Januška Gostenčnik, Krajevni govori ob Cabranki in zgornji Kolpi, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018. Horvat 1994 = Sonja Horvat, Nekaj naglasnih in fonoloških značilnosti slovenskega kostelskega govora, Slavistična revija 42.2-3 (1994), 305-312. Logar 1957 = Tine Logar, Vas pri Kostelu [SLA T416, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, 1996. Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzonantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924. Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1952. Rigler 1963 = Jakob Rigler, Južnonotranjski govori: akcent in glasoslovje govorov med Snežnikom in Slavnikom, Ljubljana: SAZU, 1963. SLA 1 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi); 2: komentarji, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi), 2011. SLA 2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija 1: atlas, ur. Jožica Škofic - Mojca Horvat - Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Jezikovni atlasi); 2: komentarji, ur. Jožica Škofic - Matej Šekli, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Jezikovni atlasi). Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 81 Štampfl - Glavič 1983 = Milojka Štampfl - Glavič, Banja Loka (SLA T283), zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. summary The Kostel Local Dialect of Vas: SLA Data Point 416 This article presents the local dialect of Vas (Slovenian Linguistic Atlas data point number 416) near Kostel, a part of the Kostel dialect of the Lower Carniolan dialect group. The dialect material, gathered by Tine Logar in 1957, is presented in a form of a phonological description with elements of morphology. A brief comparison with the local dialect of Delač (SLA T282) of the Kostel dialect is made. Occasional double reflexes in the phonological description of the local dialect of Vas are interpreted as a consequence of that one of the Logar's informant was originally from Stružnice and his mother being from Osilni-ca, a local dialect of the Čabranško (Čabranka) dialect of the Dolenjsko (Lower Carniolan) dialect group. Double reflexes are clearly displayed in the long vowel system, but less clearly in the unstressed short vowel system. Namely, in the locative and dative singular endings of substantives it is not possible to state with certainty whether the reflexes are of the same origin or involve two different origins. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 83 I Dejan Gabrovšek Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil v slovenščini CoBiss: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.25.2.5 Prispevek se opira na skoraj stoletje staro tezo Vinogradova in drugih ruskih jezikoslovcev, ki velja za slovanske jezike, namreč da bi bilo bolje kot o dvojici priredje - podredje govoriti o različnih stopnjah odvisnosti med stavki znotraj zložene večstavčne povedi. Tako lahko poleg stavčnočlenskih odvisnikov kot samostojno enoto vpelje (tudi) nematič-na nestavčnočlenska dopolnila; ta predlagana enota doslej še ni bila deležna podrobnejše sistematične obravnave. Članek poskuša zajeti čim več z vezniki in vezniškimi sredstvi (so)izražanih pomenov. Ključne besede: skladnja, stopnje odvisnosti, veznik, nestavčnočlensko dopolnilo A Typology of Subordinate Complementary Elements in Slovenian The article is based on an observation of Vinogradov and others Russian linguists pertaining to Slavic languages in general that has been valid for almost a century; namely, that it is more appropriate to speak of various degrees of dependence, rather than of coordination-subordination pairs exclusively. This, in addition to subordinating elements as an independent unit, it is possible to include subordinate complementary elements, which have only been mentioned briefly to date. The article seeks to present as many meanings and conjunctive words as possible. Keywords: syntax, degrees of dependence, conjunction, subordinate complementary elements 0 uvod Prispevek1 predstavlja večstavčne konstrukcije, ki jih ob upoštevanju strukture in pomena ne moremo uvrstiti ne v podredje ne v priredje. V nestavčnočlenska dopolnila se uvrščajo tiste skladenjske strukture in pomenska razmerja, ki se prvotno/ praviloma izražajo priredno, vendar jih vpeljuje ali prvotno podredni veznik ali pa beseda, ki je konvertirala v vezniško besedo. Teorija, da bi bilo bolje kot o dvopolni dvojici podredno - priredno govoriti o različnih stopnjah odvisnosti povezave med stavkoma znotraj večstavčne povedi2 (Vinogradov 2001: 579; Žele 2016č: 33), omogoča, da take konstrukcije 1 Prispevek je nastal iz poglavja magistrskega dela z naslovom Stopnje odvisnosti v slovenskih podredno zloženih povedih (Gabrovšek 2019) pod mentorstvom red. prof. dr. Andreje Žele. Vsi zgledi so iz korpusa Gigafida. - V opombah pod črto so navedeni iskalni pogoji v jeziku CQL (jezik za iskanje po korpusu). 2 Tako lahko o različnih stopnjah odvisnosti govorimo tudi znotraj podredij (razmerje med vezlji-vimi in družljivimi odvisniki), prim. Gabrovšek - Žele 2019. 84 _ Dejan Gabrovšek • Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil v slovenščini obravnavamo kot samostojno skupino brez nujnega prisilnega uvrščanja bodisi med podredja bodisi med priredja.3 1 pOJEM ODVISNIK V Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišič 1992: 158) je odvisnik obravnavan skozi stavčnočlenski vidik kot stavčno razširjeni stavčni člen, kar se je pokazalo kot pomanjkljiva, čeprav vsaj pri stavčnočlenskih odvisnikih uporabna definicija. Pomensko-strukturna obravnava presega zgolj strukturalni vidik. Toporišič sicer ostaja pri pojmovanju dvojice priredno - podredno, a je večkrat nakazal možnost tudi sistemskih podrednih ustreznikov priredij (Toporišič 1982: 123), in sicer omenja zlasti podredno-priredne pretvorbe protivnega razmerja ob ohranjanju bolj ali manj istega skladenjskega pomena. Kot pove že ime, je odvisnik odvisen in zato ne more stati samostojno, ampak potrebuje nadredni stavek, na katerega se nanaša. Le skupaj z nadrejenim stavkom lahko odvisnik funkcionira tako pomensko kot strukturno. S tvorbno-pretvorbene-ga vidika in vidika stopenj odvisnosti se postavlja vprašanje, kateri stavki znotraj večstavčne povedi so še odvisniki in kateri niso več: vsekakor lahko med odvisnike uvrstimo stavčnočlenske odvisnike (Gabrovšek - Žele 2019). 2 nestavčnočlenska nematična stavčna dopolnila; nestavčnočlenska dopolnila Neraziskanost in s tem neumeščenost stavkov, ki se z vidika stopenj odvisnosti nahajajo med podredji in priredji, v sistem medpropozicijskih razmerij se kaže že v tem, da (za zdaj) ni natančnega termina, ki bi jih opredeljeval. Različni avtorji, ki so te strukture proučevali, pogosto niso dovolj natančno razlikovali med pomensko in strukturno ravnjo (Smolej 2018), skupno pa jim je bilo, da so izhajali iz dosledne delitve na dvojico konstant podredno - priredno in da je nekatere skladenjske pomene mogoče izraziti le podredno in druge le priredno. Jožica Gelb tako govori o »podredjih v vlogi priredja«4 (Gelb 1969). Termin odvisnik je zato tu neustrezen, prav tako pa ne moremo govoriti o pravih priredjih. Pojavil se je pojem psevdohipotaksa (nepravo podredje), vendar je možno na te konstrukcije gledati kot na neprava podredja ali na neprava priredja (psevdoparataksa). Pojem »nepravi«5 oziroma »psevdo-« ni ustrezen, saj kaže oziroma namiguje, da gre za Vinogradov to tezo sicer na kratko argumentira še večkrat: npr. da je težko nedvoumno potegniti črto med podrednimi in prirednimi vezniki in da je možno nekatera razmerja izraziti na več načinov (Vinogradov 2001: 580); postavlja tudi mejo med najvišjo in najnižjo stopnjo odvisnosti (čeprav ne upošteva soredja), ki velja tudi za slovenščino: veznik da pomeni le podrednost, veznik in pa le prirednost (Vinogradov 2001: 581). Kar je v resnici paradoks, saj po tem razmišljanju obstajajo podredja, ki so (hkrati) priredja. To vsekakor kaže na ukoreninjenost dosledne delitve na priredja in podredja. Ta termin je omenjen v Žele 2016a: 90 in glede na »prave« poudarja možnost pretvorb v priredja. 3 4 5 Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 85 sintaktične enote, ki so neprave, nepravilne ali kako drugače zaznamovane. Pojem »nepravi« pove le to, da so te enote slabo raziskane in da ne sodijo v ustaljeni dvopolni model podredij in priredij. V novejši strokovni literaturi se uporablja tudi termin nestavčnočlenski odvisniki (Žele 2016č: 38). Kot delovni termin predlagamo »nestavčnočlensko nematično stavčno dopolnilo«. »Nestavčnočlensko« zato, ker ti stavki ne zasedajo mesta nobenega od trenutno znanih in raziskanih stavčnih členov, »nematično«, ker se oddaljujejo od matičnega stavka,6 »stavčno« zato, ker gre vedno za tvorbe v obliki stavka z osebno glagolsko obliko, in »dopolnilo«, ker gre za pomensko dopolnjevanje stavka, na katerega se navezujejo in skupaj z njim (in lahko še s katerim) tvorijo zaključeno poved. Kot okrajšani, a vseeno dovolj povedni termin predlagamo termin »nestavčnočlensko dopolnilo«.7 Poved Medtem ko boš ti mlinar, ti bom jaz nosila hrano (Toporišič 2004: 651) Toporišič podaja kot primer protivnega podredja,8 vendar ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od prislovnodoločilnih razmerij, ampak izraža kontrast9 (Toporišič 2004: 651) in je sistemsko pretvorljiv v protivno priredje. Merilo, ali tak odvisnik še spada k prislovnodoločilnim odvisnikom, je, ali dogajanje v podrednem stavku kakor koli vpliva na dogajanje v nadrednem stavku, kar pomeni, da je pomenskosestavinsko še povezan z matičnim stavkom. Od prislovnodoločilnih odvisnikov se nestavčnočlenska dopolnila razlikujejo po tem, da prislovnodoločilni natančneje določajo povedek (v smislu kraja, časa, vzroka in načina natančneje umestijo dogajanje v matičnem stavku - podobno torej, kot velja za glagolsko družljivost, le da na (več)stavčni ravni), dopolnila pa se kot nova samostojna propozicija10 nanašajo na cel stavek in so s tem podobni priredjem; tudi razmerja so enaka: na primer vezalnost in protivnost, s to razliko, da jih praviloma vpeljuje veznik, ki je v svoji primarni vlogi podredni. Dejansko gre za mejno strukturo, ki bi jo lahko uvrstili v prehodno območje med podredji in priredji, s čimer se kaže, da strogo ločevanje med podredji in priredji (kot konstantama brez vmesnega zveznega polja) ne more zadovoljivo opisati vseh večstavčnih struktur. 3 vezniška sredstva Vezniška sredstva, ki vpeljujejo take stavke, so ali podredni vezniki v neprvem pomenu (npr. protivni medtem ko) ali pa so bliže členkovni rabi in po izvoru niso vezniki (npr. namesto da) in so tako »neke vrste vezniški prislovi«, npr. medtem 6 Prvo merilo je strukturno, drugi pomensko, zato bi bilo v nadaljevanju smiselno eno izpustiti. 7 Oba termina sta nastala med pogovorom z mentorico prof. dr. Andrejo Žele. 8 Ada Vidovič Muha (1984: 131) v oceni Nove slovenske skladnje predlaga uvedbo protivnega prislovnega določila. 9 Čeprav je ravno v tem primeru še močno prisotna časovnost oziroma hkratnost dejanj. 10 Seveda ne gre za popolnoma novo samostojno propozicijo oziroma misel, saj so vse propozicije znotraj povedi kot najmanjšega sporočila (ena propozicija je načeloma že lahko tudi (ubesede-na) poved) povezane tako pomensko kot strukturno. 86 _ Dejan Gabrovšek • Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil v slovenščini (Krvina - Žele 2018: 10); vse to (zlasti prvo merilo) kaže na oddaljevanje od ustaljene rabe v podredjih, s pomenskega vidika pa se kažeta dva pojava: (a) specializiranost, pogosto v povezavi s konverzijo iz členka, predloga ali prislova: tak veznik ima ozek, točno določen pomen; (b) razširitev in s tem izpraznitev pomena, tako da je pomen veznika (še bolj kot to velja že nasploh) mogoče (ne vedno enoumno) razbrati le iz konteksta celotne povedi. S pomenskega stališča je pomemben prehod pomena od prislovnodoločilnega proti slovničnorazmernemu: pri vezniški besedi medtem ko gre za prehod od izražanja časovnosti v izražanje protivnosti. Mešanje veznikov z drugimi besednimi vrstami v zelo različne kombinacije vezniških besed vpliva tudi na njihovo uporabo v tem smislu, da se zabrisuje njihova funkcijska delitev na podredne in priredne veznike. Zelo zanimivo bo ugotavljati, ali se ti hibridni vezniki po sestavi in vlogi bolj nagibajo v podredje ali priredje. Če se sestavljene vezniške besede tudi pomensko bolj osamosvajajo, potem je pričakovati, da se bolj nagibajo k prirednosti. (Žele 2016b: 248) Eno od meril prirednosti/podrednosti je, da v priredjih vezniška beseda vedno stoji med enotama, ki ju povezuje, zaporedja enot pa ni mogoče vedno obrniti; pri podredjih te omejitve načeloma ni11 (razpostava odvisnih stavkov znotraj povedi je tako odvisna predvsem od pomena in členitve po aktualnosti (Žele 2016c: 300; 2016č: 39)) in je vezniška beseda (praviloma konvertirani zaimek, npr. oziralni) lahko tudi na začetku stavka.12 Zdi se, da to pravilo v nestavčnočlenskih dopolnilih niha oziroma odpove: vezniške besede, ki so to že v prvotni vlogi, se obnašajo kot v podredjih, vezniške besede, nastale s konverzijo (le da, razen ko) pa bolj težijo k temu, da stojijo med stavkoma; tako je tudi jasnejša njihova povezovalna vloga. S tega vidika gre torej za povezovanje lastnosti podredij in priredij v novo celoto z lastno (pod)urejenostjo. S pomenskega vidika se kaže, da konverzne vezniške besede poleg povezovanja še vedno ohranjajo tudi svojo prvotno (nevezniško) funkcijo; zdi se,13 da so taki, konkretnejši pomeni za tvorce razumljivejši kot pomeni veznikov, ki so kot pomeni razmerja mnogo bolj abstraktni. S konkretnostjo je tu mišljeno dejstvo, da mnoge vezniške besede prvotno opravljajo vlogo prislovnih določil (medtem ko, potem) ali predmeta (poleg tega). Pomensko izpraznjena ki in kar izpodrivata zlasti veznik in, pogosto pa tudi brezvezje, ki ga je, vsaj stilistično nevtralno, težko povezati z veznikom.14 Težnja po logični sporočilnosti je povzročila nastajanje sklopov, ki zapolnijo vrzel v pomenskem razmerju. Prvotno večbesedni veznik, sklopljen iz besed različnih besednih vrst, deluje kot ena enota, zato se jih je veliko obrusilo in jih danes ne vidimo več kot sklop, ampak kot veznik. 11 Izjema je prilastkov odvisnik, saj ne more stati na začetku povedi. 12 Če je veznik lahko na začetku povedi, se bliža členkovni rabi. 13 Za potrditev te teze bi bilo smiselno izvesti anketo in natančneje preveriti stanje v korpusih. 14 Zato je Sovre marsikateri »nepravi relativnik« pretvoril v brezvezje. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 87 Viri vezniških besed so naslednji: ■ zaimek, pogosto skupaj s predlogom, ki povzema vsebino dejanja prejšnjega stavka in vpeljuje naslednjega: kljub temu, razen tega, s tem da, kar, namesto da (ki je okrajšan od namesto tega da (Toporišič 2004: 428)); ■ prislovnodoločilni podredni veznik, ki se mu spremeni pomen iz prislovnodo-ločilnega v slovničnorazmernega: na primer prvotna časovnost (hkratnost ali zaporednost dejanj) prehaja v protivnost; hkratnost dejanj prehaja v uvajanje nasprotja (zaradi nezdružljivosti dejanj), npr. medtem ko; pogojnost se izprazni, v ospredje pride primerjava dejanj, četudi ni vzročno-posledične povezave ali je ohlapna, npr. če; ■ členek, ki dodaja ekspresivnost: češ da, samo da; ■ veznik, ki je pomensko izpraznjen: ki. V nestavčnočlenskih dopolnilih se, v primerjavi s pomensko določenimi in ustaljenimi priredji in podredji, najbolj kažejo načini tvorbe besedil v sodobnem času, deloma tudi zato, ker so primeri iz korpusa Gigafida relativno novi. Za celovito analizo bi bilo treba izvesti temeljitejšo raziskavo, a vseeno je mogoče opaziti: ■ Vse večji je poudarek na samostalnikih kot odnosnicah v matičnem stavku, zato se intenzivira in širi raba ki in kar. ■ Vse manj je natančnejšega izražanja pomenskih razmerij med stavki, vedno bolj je pomembno le navezovanje na prejšnji stavek: medtem ko,poleg tega, ki, kar ... Prevladujoča oziralnost se vse bolj navezuje na nanašalnice, kar lahko kaže tudi na slabše poznavanje vezniških pomenov. ■ Pogosti so dvobesedni/večbesedni vezniki: ena beseda (pogosto sklop) povzema vsebino prejšnjega stavka, druga pa vpeljuje naslednjega: medtem ko,15 poleg tega, s tem da, namesto (tega) da, razen (takrat) ko, le da, samo da. ■ Zveze veznika in prislovnega zaimka pogosto nadomešča (enobesedni) prislov ali zaimek v vezniški vlogi: in tam = kjer, in tja = kamor, in on = ki. 4 Nerestriktivni prilastkov odvisnik Najprej in najočitneje se je oddaljevanje »podrednega« stavka od matične propozici-je opazilo pri vezniku ki (Sovre 1939; Cazinkic 2000; 2001; Žele 2016c: 303), zato je nastal termin nerestriktivni prilastkov odvisnik, vendar se v sopostavitvi z drugimi podobnimi strukturami kaže, da ni zares ne prilastkov ne odvisnik. Kot podtip znotraj nestavčnočlenskih dopolnil ga je smiselno obravnavati predvsem s stališča pomenske razširjenosti prvotno prilastkovih veznikov, saj ti zaradi svoje pomenske izpraznjenosti opravljajo več funkcij kot drugi vezniki; zlasti ki lahko zaradi svoje izhodiščne pomenske izpraznjenosti vpeljuje skoraj vsa razmerja, česar izhodiščni 15 Okrajšan in sklopljen iz med tem (časom) ko. 88 _ Dejan Gabrovšek • Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil v slovenščini prislovi, členki in ostali podredni vezniki zaradi svoje pomenske določenosti ne morejo. Znotraj obravnave nestavčnočlenskih dopolnil kot samostojne skupine se nere-striktivni stavki (tu ne moremo več govoriti ne o prilastkih ne o odvisnikih) združijo z ostalimi vezniškimi besedami. Prvotna raba prilastkovih veznikov je omejevanje in natančnejše določanje sa-mostalniške odnosnice,16 vendar se je raba veznikov ki, kar, kjer, kamor močno razširila, zato se je zanje začel uporabljati termin nerestriktivni prilastkov odvisnik: Glede na učinek, ki ga ima prilastkovno določanje odnosnice na število zunajjezikov-nih nanosnikov (referentov), so tako nestavčni kot stavčni prilastki dveh vrst: omejevalni (restriktivni) in neomejevalni (nerestriktivni). Omejevalni prilastki število nanosnikov imenske zveze omejujejo, neomejevalni pa nanj ne vplivajo. Ta pomenska različnost se kaže tudi v skladenjskostrukturnih razlikah, in sicer na ravni sintagme, v kateri ima vlogo prilastka oziralni odvisnik. (Cazinkic 2000: 31) Sovre ugotavlja, da se tak »nepravi odvisnik« lahko pretvori v skoraj katero koli priredje (in tudi podredje), in tako rabo graja. Dejansko je problem take rabe presplošen pomen, saj veznik ki ne podaja natančnejšega pomena (protivnost, pojasnjevalnost ...), zato je pogosto dvoumna, saj mora naslovnik sam razbrati pomen, pri tem pa mu veznik ki ne pomaga.17 Ki je v tej rabi veznik v najosnovnejšem pomenu,18 saj je njegova funkcija (ker je pomensko izpraznjen) le povezovanje dveh stavkov v eno enoto,19 zato je najpogostejša pretvorba v vezalno priredje. SSKJ2 opredeljuje tako rabo kot: »za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: besedo je dobil poslanec, ki je govoril dobro uro; tedaj je pripeljal avto, ki je dečka podrl«, in dodaja pri zadnjem primeru pretvorbo: »in dečka podrl«. Cazinkic (2000) prikazuje razliko med restriktivnim (Sovre bi ga poimenoval pravi, pri Žele (2013: 21) določujoča omejevalna propozicija) in nerestriktivnim (Sovre bi ga poimenoval nepravi, ponarejeni, napačni, pri Žele (2013: 21) kvazidoločujoča neomejevalna propozicija) z naslednjim primerom: restriktivni: Pričakujem tisto dekle, ki pride jutri; nerestriktivni: Pričakujem tvoje dekle, ki pride jutri. Prvi odvisnik se navezuje samo na odnosnico dekle in jo omejuje (zato restriktiven, omejevalen) od vseh ostalih deklet (enako »pravi« relativni (torej odnosni) odvisnik definira tudi Sovre), drugi ki pa samo dodaja novo, že samostojno informacijo. »Odtod tudi večja stopnja odvisnosti omejevalnega oziralnega stavka [podčrtal D. G.], ki je odvisen tako skladenjsko kot pomensko, medtem ko je neomejevalni stavek odvisen samo formalno, na pomenski ravni pa mu pripada samostojna propozicija« (Cazinkic 2000: 32).20 16 Izjema je sicer redek povedkov prilastek. 17 V nadaljevanju se pomenska izpraznjenost veznika ki kaže pri pretvorbah, pri katerih je možno isti primer pretvoriti v več različnih (pomensko nedvoumnih) priredij. 18 Oziroma izraža zgolj prirednost (Vinogradov 2001: 581). 19 Taka veznika sta še in ter da. 20 V jezikih s pomensko stavo vejice (angleščina, hrvaščina) slednje pri omejevalnosti ni, pri do-polnjevalnosti pa je. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 89 Cazinkic (2001) opisuje, h kateri besedni vrsti so slovničarji uvrščali relativ-nika ki in kateri. Opaža veliko nihanj, opredelitve pa se gibajo med pridevnikom in veznikom. Cazinkic ki opredeljuje kot »netipični zaimek ali pa kot netipični veznik« (Cazinkic 2000: 63), ljubša mu je prva uvrstitev (Cazinkic 2000: 63). Če združimo obe (možni) uvrstitvi z delitvijo na restriktivne in nerestriktivne odvisnike, vidimo, da je ki v restriktivnih netipični (pridevniški) zaimek (sicer v vezniški vlogi), v nerestriktivnih pa netipični veznik, na kar kažejo možne pretvorbe v priredja. Enako se obnašata kar in vsaj še kjer. Ravno pri nerestriktivnem odvisniku se najbolj kaže, da ne sodi ne v podredje (zaradi pomena) in ne v priredje (zaradi strukture) in ga je zato treba obravnavati kot posebno strukturo. Čeprav Sovre nerestriktivne stavke kritizira in ima prav v tem, da je taka raba pogosto premalo pomensko določena, pa so nerestriktivni stavki (oziroma odvisniki) v rabi zelo pogosti, saj so krajši.21 Veznik kjer prinaša dve informaciji v eni besedi, in sicer povezovanje dveh stavkov in izražanje kraja, kar je priredno treba izraziti z dvema besedama: in tam. Vezniki kjer, kamor in kar znotraj odvisnega stavka opravljajo dve funkciji: vezniško in stavčnočlensko, kjer je znotraj stavka, ki ga vpeljuje, prislovno določilo, kar pa predmet ali osebek. Ki stavčnočlenske funkcije znotraj stavka, ki ga uvaja, ne opravlja22 in ima le vlogo (potencialno najuniverzalnejšega) veznika, torej podobno kot in le nadaljuje misel iz prejšnjega stavka; ki je v tem primeru uporaben (in zato uporabljan), ker - sicer res brez jasnejše opredelitve razmerja - eksplicitno kaže, da se vsebina naslednjega stavka nanaša na vsebino prejšnjega. 5 pOMENSKA RAZMERJA Sovre (1939) je razdelal »neprave« prilastkove odvisnike glede na to, katero priredje zamenjujejo. To delitev jemljemo za osnovo, le da namesto termina priredje uporabljamo razmerje. Sovre je iskal le primere za ki, tu pa so dodane vse vezniške besede, ki ustrezajo merilom za nestavčnočlenska nematična stavčna dopolnila. Navedena so vsa razmerja, ki se izražajo priredno, razen ločnega,23 dodani so še primeri za nekatera prislovna določila, vendar je določitev pomena večkrat stvar interpretacije posameznika. Upoštevano je pomensko merilo, zato se nekateri vezniki pojavijo večkrat. Pretvorbe so navedene za ponazoritev pomenskega razmerja; primeri so vedno pretvorjeni v pomensko najbližje priredje (ali podredje). Primeri so večinoma Sovretovi in iz korpusa Gigafida.24 21 Tu se zastavlja vprašanje razmerja rabe med pisnimi in govorjenimi besedili. 22 Jo pa veznik kateri; v knjižnem jeziku se razen za predlogi praviloma uporabljata ki + predmet/ osebek, s tem da je osebek izražen že v nadrednem stavku. 23 Ločno priredje je, vsaj v nekaterih primerih, možno pretvoriti v pogojni odvisnik (Žele 2016a: 88). 24 Zgledi so izbrani z ročnim pregledom določenega števila (navadno 250-300) naključnih konkordanc. 90 _ Dejan Gabrovšek • Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil v slovenščini 5.1 Vezalno razmerje Vezalno razmerje (zlasti izraženo z veznikom in) je pomensko najbolj izpraznjeno in zato najbolj široko, saj stavka le povezuje in ju ne sopostavlja v bolj specializirano pomensko razmerje. Vezalno razmerje vpeljuje največ veznikov. Kjer: Odšla sem na hodnik, kjer sem videla strica.25 Tedaj je ostal doma, kjer se je skrival in se tako rešil ponovnega odhoda na fronto. Kamor: Iz Cerknega se je odpravil v Ljubljano, kamor je prispel zvečer > Iz Cerknega se je odpravil v Ljubljano in tja prispel zvečer.26 Poleg tega dodaja stavek, ki še dodatno podkrepi vsebino prvega. Včasih je na meji s protivnostjo ali stopnjevalnostjo: Poslanci niso mogli glasovati proti lastni vladi, poleg tega si stranka gotovo želi okrepiti podporo javnosti.21 Homeopatske snovi zaustavijo nastajanje obolelih celic, poleg tega pa krepijo imunski sistem. Spet, zopet: primeri nihajo med vezalnostjo in protivnostjo, a ker ne izražajo prave protivnosti, v smislu, da povedka nista sopojavna, ampak nov stavek le dodaja oziroma dopolnjuje prvega, je take primere bolje uvrstiti v vezalnost. Drugi razlog za uvrstitev v vezalnost je prvotna časovna vloga prislovov spet in zopet, ki je v tesni povezavi z vezalnostjo: Eni pridelujejo hrano, spet drugi izdelujejo orodje, spet tretji gradijo.28 Medtem ko jim nekateri predsedniški kandidati sploh ne verjamejo, drugi nanje gledajo z optimizmom, spet tretji pravijo, da bodo zaspali na lovorikah. Potem je »časovni prislov v vezniški vlogi« (Žele 2016b: 251). V vezniški vlogi je podoben vezniku in, zlasti v pomenski izpraznjenosti, tako da lahko izraža več pomenov (Žele 2016b: 252). Časovnost se ohrani: Igrali so do ene, potem šli kosit, po kosilu so se vrnili v kavarno in igrali ves popoldan.29 Nato izraža zaporednost dogodkov30 in je rabljen podobno kot potem: V tem položaju preštejte do deset, nato vdihnite, se sprostite in vajo trikrat ponovite.31 Najprej so remizirali z Angleži, nato izgubili z Italijani, nazadnje pa srečno izvlekli še en remi s Švedsko. Ki: Vihar je odtrgal nešteto čolnov in manjših ladij, kijih je treščil na obalo. Primer je pretvorljiv v vezalno priredje in je tak tudi nedvoumen, saj gre tu za sopostavitev dveh dogodkov in ne za oziralnost. Če že, bi lahko poved izrazili s časovnim odvisnikom in tako poudarili časovno zaporedje dogajanja. Pretvorba: Vihar je odtrgal nešteto čolnov in manjših ladij ter jih treščil na obalo.32 Povedal je, da ima dva sinova, ki sta se pravkar znašla pred naborno komisijo. Stavbo je zasnoval arhitekt Friedrich Schmidt, ki močno spominja na flamske mestne hiše. 25 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="kjer"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 26 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="kamor"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 21 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="poleg"] [word="tega"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 28 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="spet"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 29 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="potem"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 30 Več o zaporednosti dejanj in rabe glagolskega vida v slovenščini gl. Krvina 2019. 31 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="nato"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 32 Izražanje časovnosti oziroma zaporednosti dejanj še dodatno potrjuje raba dovršnikov (Krvina 2019: 80). Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 91 Ki se nanaša na celoten stavek in ne na odnosnico arhitekt, kar, kot je vidno pri večini primerov, zmanjšuje jasnost izražanja. Primer, ki se najbolj približa rabi veznika in, je: V mestnem svetu smo brez glasu proti omogočili gradnjo centra, ki verjamemo, da bo dokončan prihodnje leto.33 Če bi upoštevali vezljivost glagola verjeti, bi bil odvisnik tak: »za katerega verjamemo«, vendar v nerestriktivnih odvisnikih ki izgubi prvotno vlogo samostalniškega oziralnega zaimka (oziroma »netipičnega zaimka«, kot ga obravnava Cazinkic (2001: 63)). Kar: Prosila ga je, naj ji kupi škatlico cigaret, kar je tudi storil34 > ... in je to tudi storil. Pri preslikavi se Gaussov profil dodatno razširi, kar smo opisali z napakami preslikave. 5.2 Protivno razmerje Protivno razmerje je eno izmed pomensko najbolj razplastenih razmerij, v primerjavi z drugimi razmerji ga uvaja veliko vezniških besed, tako prirednih kot (prvotno) podrednih. »Prvenstveno izraža 'nasprotovanje' in 'nasprotnost'« (Krvina - Žele 2018: 15). Toporišič (2004: 651) protivno priredje (oziroma razmerje) deli na podskupine, ki izražajo: (a) kontrast ali razliko, (b) nasprotje, (c) zamenjavo, (č) izvzemanje. Pri vseh veznikih je pogosto dodan členek pa, da je poved nedvoumno protivna. Ker členek pa ni obvezen (čeprav je v rabi zelo pogost), načeloma ni dojeman kot del vezniške besedne zveze. Pogost pa je, ker eksplicitneje izrazi pro-tivnost. V dosedanji literaturi, ki se ukvarja z odnosi med priredjem in podredjem, je bilo največ pozornosti namenjene ravno protivnemu razmerju (Gelb 1969; Toporišič 1982: 123; Vidovič Muha 1982: 151; Gabrovšek 2018: 53; Smolej 2018: 191). Kljub temu izraža nasprotje s prej povedanim (SSKJ2): Moški mu je namero preprečil, kljub temu pa je storilec izstrelil nekaj nabojev.35 Priprave so krojila slaba igrišča, kljub temu so fantje pokazali obilo volje in želje za učenje ter napredovanje. Potem je prislov v vezniški vlogi (Žele 2016b: 251), praviloma nastopa skupaj s členkom pa, sicer protivnost ni jasno izražena. Pomen časovnosti tako prehaja v pomen protivnosti: Tvoja boljša polovica ti je najbrž trideset let dobro in zvesto služila, potem pa so leta naredila svoje.36 Takrat se je stanje izboljšalo, potem pa znova poslabšalo. Nato: Moje srce je za hip zastalo, nato pa začelo razbijati trikrat prehitro.37 Medtem ko prvotno izraža časovnost in znotraj nje istočasnost dejanj, vendar je, zlasti v publicistiki, pogosta protivnost; zaradi svoje dvodelnosti nastopa brez pa: Organizacija je zanikala vpletenost v razstreljevanje mejne pregrade, medtem ko očividci trdijo drugače.38 Pri subvencijah gre za podarjeni denar, medtem ko 33 Primer je bil najden v publicistiki. 34 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="kar"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 35 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="kljub"] [word="temu"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 36 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="potem"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 37 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="nato"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 38 [word="medtem"] [word="ko"] [] {0,3} [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"]. 92 _ Dejan Gabrovšek • Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil v slovenščini morajo posojila vrniti. Kar 50 odstotkov dobička je odšlo za plače igralcev, medtem ko so jim lani namenili le 30 odstotkov prihodkov. Ki: Doslej nas je iz te mizerije izrezaval gozd, kije pa že preveč izsekan. Če bi poved brali kot restriktivni odvisnik, bi razumeli, da jih je iz mizerije reševal tisti gozd, ki je že preveč izsekan, a je pravi pomen protiven: a je že preveč izsekan. Po dveh dneh počivanja postopoma stopnjujte telesno aktivnost, ki pa vam ne sme povzročati dodatne bolečine. Okrog sto strani zapiskov za roman je nazadnje izročil Pohlu, ki je pisanje končal na svoj način. V zadnjem primeru je ki uporabljen, da ne pride do dvoumnosti, hkrati pa je krajši kot pretvorba v priredje: a je ta pisanje zaključil na svoj način. Če zaimka ta ne bi bilo, ne bi bilo jasno, kdo je vršilec dejanja v drugem stavku, veznik ki pa to natančno določi. Protivnost povedi je zato treba ugotoviti iz cele povedi, saj veznik sam ne zadostuje. Tako pa: Raje bi počival in gledal televizijo, tako pa moram še v svojem prostem času delati.39 Ko bi imel samo eno napako, bi postal zmagovalec, tako pa je zasedel četrto mesto. Pri tem vezniku je pa obvezni del vezniške besede. Če: Če si rekel belo, je on trdil črno.40 Če je včasih veljalo, da zaostaja za glavnim tekmecem, se zdaj že lahko enakovredno kosa z njim. Namesto da: Stavek, ki ga uvaja namesto da, izraža možnost, ki pa ni uresničena, uresničena je možnost, izražena v glavnem stavku (oziroma v stavku brez ve-znika). Razlaga v eSSKJ: »Izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju«: Tako se težave še povečajo, namesto da bi jih pozdravili.41 Včasih se preveč zaletavamo, namesto da bi odigrali potrpežljivo. Samo, le: Stvar očitno deluje, samo zaupati ji moraš.42 Ne razumem, samo gledam. Otočec s svojim gradom ima veliko občudovalcev, le malokdo pa ve za grad Gradac v istoimenskem naselju v okljuku Lahinje.43 Samo da, le da: razlaga v eSSKJ: »izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano«: Situacija je pri meni enaka, le da imam še daljšo pot. Predlog je zanimiv, le da ne zadošča. Razen ko izraža izvzemanje, izjemo. V primerjavi z drugimi vezniki je razen ko težje pretvorljiv v protivno priredje: Seveda gre za tiste države, na ureditve katerih se slovenska javnost vselej rada sklicuje, razen ko gre za človekove pravi-ce.44 Čebelar vedno dela sam, razen ko se toči med, mora biti več ljudi. Kar: Se vedno se ne govori o pravih vprašanjih, kar pa seveda ne pomeni, da izbrisani niso pomembni. Ne pričakujem, da se bo opravičil ali umaknil svoje izjave, kar pa bi moral storiti. Policisti so mu odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo vožnjo, česar pa ni upošteval. 39 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="tako"] [word="pa"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 40 [word="če"] [] {0,3} [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"]. 41 [word="namesto"] [word="da"] [] {0,3} [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"]. 42 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="samo"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 43 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="le"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 44 [word="razen"] [word="ko"] [] {0,3} [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"]. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 93 S tem da dodaja dodaten pogoj, ki omejuje matični stavek: To letalo bi uporabljala oba partnerja, s tem da bi vlada imela uporabno prednost.45 Na leto naredijo 800 skokov, mi jih naredimo 150, s tem da si moramo vse skoke plačati, oni pa so plačani zato, da skačejo. 5.3 Vzročno razmerje Kjer: Nov poslovni izziv je našel v Kanadi, kjer bo bržkone odprl svojo nogometno šolo. S papirji zamujajo predvsem v Leskovcu, kjer stvari očitno tečejo še počasneje. Potem ko: Zaporednost dogodkov je hkrati tudi vzročno-posledična, saj prvo dejanje povzroči drugo. Znanstveniki v britanski reviji navajajo primer dveh pacientov, ki sta zbolela, potem ko sta prežvečila po 20 žvečilnih gumijev na dan.46 Slednji je podal odstopno izjavo, potem ko so se nanj vrstili pritiski zaradi njegovih izjav. Ki: Osebek v obeh stavkih je v nekaterih primerih isti, zato je konstrukcija s ki možna, sicer ne bi bila. Osebek na začetku je izpostavljeni osebek: Opat, ki seje bil pred odhodom dobro najedel, je odklonil poziv > Ker se je bil opat pred odhodom najedel, je odklonil poziv > Opat se je pred odhodom najedel, zato je odklonil poziv. Hlapec, ki se mu še ni ljubilo vstati, seje potuhnil > Ker se hlapcu ni ljubilo vstati, se je potuhnil > Hlapcu se ni ljubilo vstati, zato se je potuhnil. Vodi Rusija, ki je osvojila 42 zlatih, 26 srebrnih in 28 bronastih medalj. Češ da: eSSKJ pomen razlaga kot: »ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke«. Pomensko spada pod vzročno razmerje, prvotno členek češ pa dodaja subjektivnost tvorca besedila, zato ni popolnoma prekriven z veznikom ker, saj se ne ohrani ekspresivnost.47 Izmikala se je, češ da gre za napake.48 Iz zadeve se je umaknil, češ da gre za evropski problem. O sponzorjih in donatorjih ne želi govoriti, češ da se lahko razkrijejo le sami. Kar: Nismo imeli težav v obrambi, kar je tudi odločilo zmago. V odvisniku je izražena posledica. Tako: SSKJ2 definira rabo kot »za izražanje vzročno-posledičnega razmerja«: Ni pazila na ulice, tako se je izgubila. Bil je lačen, in tako se je ustavil v gostilni, da bi nekaj pojedel. 5.4 Sklepalno razmerje Vsi primeri so pretvorljivi v sklepalno priredje, z veznikom torej. Potem: No, tudi vidva sta prišla, potem nas je že deset (SSKJ2). Ki: Enako grenak postane hren, ki ga ni mogoče hraniti > Enako grenak postane hren, zato/torej ga ni mogoče hraniti. 45 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="s"] [word="tem"] [word="da"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 46 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="potem"] [word="ko"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 47 Podobno kot češ da, čeprav ne s tako mero ekspresivnosti, se obnaša ker da. 48 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="češ"] [word="da"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. 94 _ Dejan Gabrovšek • Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil v slovenščini Kar: Količnik zračnega upora znaša le 0,26, kar pomeni rekord v tem avtomobilskem razredu. Nad hribi so se začeli nabirali črni oblaki, kar bi lahko pomenilo skorajšnjo nevihto > ... torej bo verjetno kmalu nevihta. 5.5 Pojasnjevalno razmerje Kar: Odvisni stavek pojasnjuje vsebino nadrednega, zato je pogosta zveza kar pomeni, da. Pojavlja se vprašanje, ali (zaradi izpraznjenega in samo povezovalnega pomena) ne opravlja vezniške funkcije kar celoten stavek: Mi hočemo vstopiti individualno, kar pomeni, da se nočemo pogajati ter smo se pripravljeni prodati po kakršnikoli ceni49 > ... in sicer se nočemo pogajati. Obvezno ga morate vikati, kar pomeni, da mu morate reči »vi« > Obvezno ga morate vikati, tj. reči mu »vi«. 5.6 Stopnjevalno razmerje Stopnjevalno razmerje je pomensko specializirano vezalno razmerje, saj novo informacijo stopnjuje (ne samo, ampak tudi; niti - niti). Zaradi specifičnosti se pomen ni razširil na nestavčnočlenska dopolnila, z izjemo vezniške besede poleg tega, da, čeprav se lahko nekatere primere razume kot vezalno razmerje. Ni pa primerov za negativno stopnjevanje (ne - ne). Poleg tega, da: Poleg tega, da pišem, tudi nastopam50 > Ne samo pišem, ampak tudi nastopam, oziroma: Pišem in nastopam. Scena je zanimiva in nekoliko nenavadna: poleg tega, da prikazuje dnevno sobo, spominja tudi na muzejski prostor. Naš citrar pa poleg tega, da izdeluje, popravlja, igra in poučuje citre, zelo rad tudi prepeva. 5.7 Prislovnodoločilna razmerja Sovre je našel primere tudi za prislovnodoločilna razmerja. Kot že omenjeno, je velikokrat možnih več pretvorb. 5.7.1 Posledično razmerje Granata eksplodira v letu, s čimer poveča uničevalni učinek. Poved je možno pretvoriti tudi v vezalno priredje, vendar gre za vzročnost in posledičnost, saj je posledica eksplozije v letu povečan uničevalni učinek. Ko je ustrelil, je goreči bombaž iz puške padel na sosedno hišo, ki se je vnela > ... da se je vnela. Gre za dober primer odvisnega stavka, ki se nanaša na cel nadredni stavek, saj pomeni posledico glagolskega dejanja, ne pa, v konkretnem primeru, točno določene hiše. 5.7.2 Dopustno razmerje Dopustno podredje je blizu protivnemu razmerju: Po dvorišču se še zmeraj podi otročad, ki bi morala že kdaj spati. 49 [tag="Gg.*"] [] {0,3} [tag="U"] [word="kar"] [word="pomeni"]. 50 [word="poleg"] [word="tega"] [tag="U"] [word="da"] [] {0,3} [tag="Gg.*"]. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 95 5.7.3 Namerno razmerje Tudi namerno razmerje je pretvorljivo v vezalno, s to razliko, da bi zamenjava ki z in lahko povzročila napačno interpretacijo, v konkretnem primeru kdo je komu prinesel zajtrk: Poklical je strežnika, ki mu je prinesel zajtrk > ... da bi mu prinesel. 6 sklep Glede na predstavljeno tipologijo bi bilo v nadaljevanju treba še natančneje raz-delati podvrste znotraj posameznih nestavčnočlenskih dopolnil, raziskati vpliv vezniških besed in odnose do podredij in priredij. Raziskati bi bilo treba razmerje med rabo nestavčnočlenskih dopolnil in med rabo priredij. Raziskava celotne tipologije slovenske večstavčne povedi bi tudi jasneje prikazala položaj nestavčnočlenskih dopolnil znotraj sistema večstavčne povedi. Viri eSSKJ gl. Fran Fran, http://www.fran.si/ (27. 11. 2019). Korpus Gigafida, http://www.gigafida.net/ (27. 11. 2019). Korpus Gigafida v orodju NoSketch Engine, https://www.clarin.si/noske/sl.cgi/first_form (27. 11. 2019). SSKJ2 gl. Fran Literatura Cazinkic 2000 = Robert Cazinkic, Oziralni prilastkovi odvisniki, Jezik in slovstvo 46.1-2 (2000), 29-40. Cazinkic 2001 = Robert Cazinkic, Kategorizacija in razvrstitev oziralnikov ki in kateri, Slavistična revija 49.1-2 (2001), 55-73. Gabrovšek 2018 = Dejan Gabrovšek, Podredno izraženi protivnost in pojasnjevalnost, Jezik in slovstvo 63.2-3 (2018), 49-57. Gabrovšek 2019 = Dejan Gabrovšek, Stopnje odvisnosti v slovenskih podredno zloženih povedih: magistrsko delo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 2019. - Tipkopis. Gabrovšek — Žele 2019 = Dejan Gabrovšek - Andreja Žele, Tipologija stavčnočlenskih odvisnikov v slovenščini, Slavistična revija 67.3 (2019), 487-507. Gelb 1969 = Jožica Gelb, Podredje v vlogi priredja, Jezik in slovstvo 14.5 (1969), 137-139. Krvina 2019 = Domen Krvina, Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v slovenščini, Slovenski jezik — Slovene Linguistic Studies 12 (2019), 75-93. Krvina — Žele 2018 = Domen Krvina - Andreja Žele, Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih, Jezikoslovni zapiski 24.1 (2018), 7-25. Smolej 2018 = Mojca Smolej, Skladenjske konstrukcije med podredjem in priredjem, Slovenščina 2.0 6.2 (2018), 186-205. Sovre 1939 = Anton Sovre, Oziralni odvisnik - sintaktični omnibus, Slovenski jezik 2 (1939), 88-102. Toporišič 1982 = Jože Toporišič, Nova slovenska skladnja, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. 96 _ Dejan Gabrovšek • Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil v slovenščini Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Toporišič 2004 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42004. Vidovič Muha 1984 = Ada Vidovič Muha, Nova slovenska skladnja J. Toporišiča, Slavistična revija 32.2 (1984), 142-155. Vinogradov 2001 = Viktor V. Vinogradov, Russkij jazyk (Grammatičeskoe učenie o slove), Moskva: Russkij jazyk, 42001. Žele 2013 = Andreja Žele, Slovenska besedilna skladnja z jezikovnosistemskega vidika — temeljni pojmi, Ljubljana: samozaložba, 2013. Žele 2016a = Andreja Žele, Odvisniki v slovenščini: vsebinski odvisniki in nepravi prislovnodolo-čilni odvisniki, Slavistična revija 64.2 (2016), 8194. Žele 2016b = Andreja Žele, Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih, Filološke pripombe 14.1 (2016), 246-258. Žele 2016c = Andreja Žele, Tipologija odvisnikov v slovenščini: merila, v: Toporišičeva obdobja, ur. Erika Kržišnik - Miran Hladnik, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 (Obdobja 35), 299-306. Žele 2016č = Andreja Žele, O razlikah med priredno in podredno izraženim razmerjem, Jezikoslovni zapiski 22.2 (2016), 31-43. Summary A Typology of Subordinate Complementary Elements in Slovenian The article concerns the syntax of subordinate complementary elements in Slovenian. It is based on an observation pertaining to Slavic languages in general that has been valid for almost a century; namely, that it is more appropriate to speak of various degrees of dependence, rather than of coordination-subordination pairs exclusively. Both coordination and hypotaxis have been described extensively in linguistics, whereas subordinate complementary elements have only been mentioned briefly. The resulting typology focuses on presenting as many meanings and conjunctive words as possible. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 10S Suzana Todorovic osnovna slovnica miljskega istrskobeneškega govora: od fonemskega sestava do zaimkov Cobiss: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.25.2.6 V prispevku so prikazane izbrane slovnične značilnosti miljskega narečnega govora. V Miljah govorijo domačini istrskobeneško narečje, saj so v tem kraju, tako kot v večini drugih obmorskih istrskih mest, več stoletij vladali Benečani. Miljčani so še do konca 19. stoletja govorili muglizanščino, tj. predbeneški romanski jezik, ki se je razvil iz govorjene latinščine tega kraja. Danes se v narečju pogovarja večina meščanov, njegovo rabo smo zasledili tudi pri mlajših prebivalcih, ki pa v svoj govor pogosto vnašajo narečne izraze iz sosednje tržaščine in standardne italijanščine. Narečno gradivo smo pridobili z narečjes-lovno raziskavo, ki smo jo opravili leta 2018. Ključne besede: miljski narečni govor, istrskobeneško narečje, slovnica, dialektološka raziskava A Short Grammar of the Muggia Dialect: From Phonetics to Pronouns This article presents selected grammatical features of the local Muggia dialect. Muggia residents speak an Istrian-Venetian dialect because this town, like most other coastal towns in Istria, was ruled by the Venetians for several centuries. Up until the end of the nineteenth century, Muggia residents spoke the Muglisano dialect, a pre-Venetian Romance language that developed from the spoken Latin used in this town. Today most locals converse in dialect, and its usage has also been observed among young residents, who, however, frequently introduce dialect expressions from the neighboring Trieste dialect and standard Italian. The dialect material was collected through a dialectological study conducted in 2018. Keywords: Muggia dialect, Istrian-Venetian dialect, grammar, dialectological study 0 V prispevku so prikazane izbrane slovnične značilnosti miljskega narečnega govora. V Miljah so še do konca 19. stoletja govorili muglizanščino, tj. predbeneški romanski jezik, ki je jezik ladinskega tipa (Filipi 1993: 275-284). Svoj prvotni jezik so Miljčani, tako kot večina drugih prebivalcev obmorskih istrskih (in dalmatinskih) mest, v času nadvlade Beneške republike (od 14. stoletja dalje) postopoma zamenjali z beneščino, zato je izumiranje avtohtonih obmorskih govorov potekalo v različnih obdobjih - v Trstu so ladinsko govorili do začetka prejšnjega stoletja, na Krku so veljotščino ohranjali do leta 1898 (takrat je umrl njen zadnji govorec Antonio Udaina) (Filipi 1993: 275-284). Danes se v narečju pogovarja večina meščanov, njegovo rabo smo zasledili tudi pri mlajših prebivalcih, ki pa v svoj govor pogosto vnašajo narečne izraze iz sosednje tržaščine in standardne italijanščine. Narečno gradivo smo pridobili z narečjeslovno raziskavo, ki smo jo opravili leta 2018. 98 _ Suzana Todorovic • OSNOVNA SLOVNICA MILJSKEGA istrskobeneškega govora: od ... 1 Milje in njihovo narečje Milje (it. Muggia) so italijansko obmorsko mestece, ki leži na skrajnem severozahodnem delu istrskega polotoka. Najstarejša omemba kraja Castrum Muglae se v dokumentih prvič pojavlja leta 931. Z griča Stare Milje (it. Muggia Vecchia) nad mestom so se prebivalci v današnje Milje (na predel, imenovan Borgo Luro) preselili med 10. in 14. stoletjem, predvsem pa po letu 1353, ko so jih napadli Genovežani. Staro sklenjeno pozidano mestno jedro se nahaja tik ob morju oz. mandraču (Im-pastari 1896: 7-9) (http://www.comune.muggia.ts.it). Večstoletna prisotnost Benečanov v tem kraju se še danes odraža v lokalni arhitekturi in jeziku. V Italiji govorijo istrskobeneško le v Miljah - tržaško italijanščino sicer uvrščamo v skupino italijansko-beneških govorov, a je ne prištevamo k istrskobeneškim govorom, ker Trst ne leži na istrskem polotoku (prim. Todorovic 2017: 16). V istrskobeneški jezikovni areal poleg miljskega govora sodijo tudi romanski govori, ki jih govorijo avtohtoni pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki živijo v obmorskih krajih slovenske in hrvaške Istre. Miljam domačini pravijo Muja, sebi pa mujeZani. Leta 2018 je po podatkih Statističnega urada Republike Italije (ISTAT) tu živelo 13.111 ljudi (https://www. istat.it). 2 Zbiranje in zapisovanje narečnega gradiva Gradivo za pripravo osnovne miljske slovnice smo pridobili v sklopu narečjeslov-ne raziskave, ki smo jo opravili v letu 2018. Miljčane smo spraševali po domačem izrazju za 1525 pojmov vprašalnice, na katero se po navadi opiramo pri raziskovanju istrskobeneških govorov (prim. Todorovic 2015a; 2015b; 2016; 2017; 2018), ter jih obenem usmerjali k pripovedovanju anekdot, zgodb in pripovedi, iz katerih smo po transkripciji besedil1 izluščili slovnične značilnosti. Besedišče smo zapisali z grafemi italijanske in slovenske fonetične pisave, ki smo jim dodali i - fonem med mehčanim in mehkim š foskija 'meglica'), z - fonem med mehčanim in mehkim z ('zenero 'zet') in č - fonem med čin c (moče'kin 'robec'). Narečni govorci, ki so sodelovali pri raziskavi, so:2 ■ Franco Stener, rojen 18. junija 1952 ■ Marco Stener, rojen 24. julija 1958 ■ Sergio Norbedo, rojen 31. avgusta 1955 ■ Lucilla Ugo, rojena 24. septembra 1938 ■ Francesco Russignan, rojen 18. junija 1940 1 Posnetke pogovorov hrani avtorica članka. 2 Od narečnih govorcev smo dobili dovoljenje za objavo podatkov. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 99 3 struktura in vsebina predstavljene slovnice V pričujočem poglavju prikazujemo izbrane značilnosti miljske slovnice, in sicer fonemski sestav ter izbrane besedne vrste - člen (določni in nedoločni člen), predlog (enostavni in očlenjeni predlogi), samostalnik, pridevnik (stopnjevanje pridevnika, svojilni pridevniki, kazalni pridevniki), vprašalni prislov ter zaimek (osebni zaimki, zaimki v dajalniku in tožilniku, svojilni, povratni osebni, vprašalni in kazalni zaimki). Besedne vrste poimenujemo v slovenskem in italijanskem jeziku, njihove predstavitve pa prikazujemo v preglednicah, ob katerih so narečni primeri prevedeni v slovenščino. Stanje miljskega sistema v glavnem prikazujemo kontrastivno s knjižno italijanščino. Za prikaz osnovne miljske slovnice smo se oprli na sistem in razlage, ki smo jih uporabili tudi za prikaz slovnice istrobeneščine Kopra, Izole in Pirana (prim. Todorovic 2016: 193-253), Hrvatinov (Todorovic 2017: 207-226) in Bertokov (Todorovic 2018: 245-264). 4 Fonemski sestav 4.1 Samoglasniški fonemi Miljski govor ima osem samoglasniških fonemov: a, e, e, i, o, o, u, a. sprednji srednji zadnji visoki i u ozki sredinski e o nevtralni sredinski a široki sredinski e o nizki a Primeri: kalSini 'nogavice', spi'yete 'vezalke', 'mažena 'mlinski kamen', an 'dar 'iti', kape 'lar 'zmotiti se', u 'livo 'oljka', stajon 'letni čas', 'soržo 'miš'. Ozka samoglasnika e in o lahko nastopata le pod naglasom, npr. ya 'leto 'petelinček' in si 'vola 'čebula'. 4.2 Soglasniški fonemi Miljski soglasniški sistem temelji na enaindvajsetih fonemih: p, b, m, w, f v, t, d, n, s, ž, l, r, g, c, n, Í, j, k, g,3 y. 3 Zveneči mehkonebni pripomik y govorci pod vplivom knjižne italijanščine vedno pogosteje nadomeščajo z zvenečim mehkonebnim zapornikom g. Fonem g se sicer pojavlja le v soglasniški skupini s fonemom n, tj. ng, npr. 'fango 'blato'. 100 _ Suzana Todorovic • Osnovna slovnica miljskega istrskobeneškega govora: od ... (dvo)-ustnični zobno--ustnični zobni zadlesnični prednje-nebni nebni mehko-nebni zapornik P b t d k g pripornik f v š ž Y zlitnik g č nosnik m n n lateral3a l Í vibrant3b r drsnik w } Primeri: tenpešta 'toča', 'bora 'burja',fjume 'reka', ay'war 'potok', konfin 'meja', pje'van 'župnik', We 'prodajalec vina', 'banda 'godba na pihala', t'ran 'tramvaj', štramašer 'žimničar',penžjon 'pokojnina', šemola 'pege', 'riya 'preča', gir'landa 'venec', spečo 'ogledalo', pi'nata 'lonec', kande'ler 'svečnik', jaso 'led', 'kava 'kamnolom', 'longo 'dolg', se'yin 'žaga za oljčne veje'. 5 Izbrane besedne vrste 5.1 Člen Tako kot knjižna italijanščina ima tudi miljski govor določni in nedoločni člen. 5.1.1 Določni člen Določni člen se v knjižni italijanščini in njenih narečjih rabi pred besedami, ki označujejo stvari, za katere govorec (pisec) predvideva, da jih sogovornik (bralec/ ciljna publika) pozna (Dardano - Trifone 2013: 151). V italijanskem knjižnem jeziku pred samostalniki in pridevniki moškega spola lahko stojijo členi il, lo ali l' (v ednini) in i ali gli (v množini); pred samostalniki in pridevniki ženskega spola la ali l' (v ednini) in le (v množini). Merilo izbire določnega člena je poleg spola samostalnika odvisno od njegovega vzglasnega fonema. Miljska istrobeneščina pozna za moške slovnične oblike dva člena - el in l', v množini i, za samostalnike ženskega spola pa la in l', v množini le. Miljčani za knjiž. it. člena il in lo uporabljajo člen el, in sicer pred vsemi samostalniki moškega spola, razen pred tistimi, ki se začnejo s samoglasnikom - v tem primeru uporabljajo člen l'. Pri rabi določnega člena pred samostalniki ženskega spola veljajo enaka pravila kot v knjižni italijanščini - pred besedami, ki se začnejo s soglasnikom, stoji člen la, pred tistimi z začetnim samoglasnikom pa l'. m. sp. ed. el, l' m. sp. mn. i ž. sp. ed. la, l' ž. sp. mn. le 3a Obojestranski jezičnik. 3b Nekontinuirani jezičnik. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 101 Primeri: el kašjol 'zajemalka', Tomo 'moški', la kapo'nera 'kokošnjak', Tonga 'noht, ostroga', i u'zej 'ptice', le šukete 'bučke'. Prim. tudi: ra šonka el 'ramo 'Posekal je vejo', El še ya šbre'ya le b'raye 'Strgal (si) je hlače', La ya ta'ša l'ajo, la šiVola e elpre'šemolo 'Nasekljala je česen, čebulo in peteršilj', El ka'fe jera 'maša brušto'la 'Kava je bila preveč pražena'. 5.1.2 Nedoločni člen V knjižni italijanščini se nedoločni člen rabi pred besedami, ki označujejo neko splošno, nedoločeno stvar, ki ni povsem znana. Njegova osnovna funkcija je napovedati stvar, o kateri še ni bilo govora (Dardano - Trifone 2013: 154; Todorovic 2016: 214). Miljčani uporabljajo dva nedoločna člena, in sicer un pred samostalniki moškega spola in na pred samostalniki ženskega spola. m. sp. ed. un ž. sp. ed. na Primeri: na 'volta 'enkrat, nekoč', La ze un štrafa'nič4 'Ona je ničvrednica', Ti 'šon un ve'rul 'Naiven si', 'Date na škur'tada aj ka'vej ke ti šon 'kome un š'kovolo del češo 'Skrajšaj lase, ker izgledaš (si) kot straniščna metlica', Na 'voltapar 'dute ... 'metiye un bjeko ke no še 'vedi el 'buzo 'Enkrat za vselej ... daj tja cunjo, da se ne bo videlo luknje', Ti špuši kome un kav'ron 'Smrdiš kot kozel (bradač)', El ze un ma'turlo 'On je nepredvidljiv'. 5.2 Predlog Predlogi so nepregibne besede, ki odražajo odnose med stavčnimi elementi (Dardano - Trifone 2013: 402). V miljskem govoru smo prepoznali rabo enostavnih (it. preposizioni semplici) in očlenjenih predlogov (it. preposizioni articolate). 5.2.1 Enostavni predlogi Raba knjižnih italijanskih predlogov di, a, da, in, con, su, per, traífra je večinoma enaka rabi istrskobeneških enostavnih predlogov, ki jih s primeri navajamo v nadaljevanju. Ugotovili smo (Todorovic 2016; 2017; 2018), da se v vseh istrskobeneških govorih predlog de uporablja za knjiž. it. predloga di in da, npr. Me fido de ti (knjiž. it. Mi fido di te) 'Zaupam ti', 'Jera 'maša de ma'nar (knjiž. it. C'era molto da mangiare) 'Bilo je veliko hrane'. V miljski istrobeneščini smo zabeležili tudi opuščanje predloga a v primerih, ko je njegova raba v knjižni italijanščini obvezna, npr. ra škan'ša de pjover, ze 'mejo ke 'vado 'kaza z'velto (knjiž. it. Ha smesso di piovere, e meglio che (io) vada 4 Dobesedno: 'cunjica' 102 _ Suzana Todorovic • Osnovna slovnica miljskega istrskobeneškega govora: od ... a casa subito) 'Prenehalo je deževati, bolje je, da grem čim prej domov', 9n'demo nu'dar (knjiž. it. Andiamo a nuotare) 'Gremo plavat'. Med starejšimi govorci je raba predloga a razmeroma redka, mlajši pa ga uporabljajo zaradi vpliva knjižne italijanščine. Miljski enostavni predlogi: ' de (it. di): de 'Izola 'iz Izole', de in'verno 'pozimi', El 'vivi de trapo'leši 'On živi od prevar', Me vjen de 'butar 'fora 'Slabo mi je', 'tapo de 'šuro 'plutovi-nasti zamašek'; ' de (it. da): kwej de Dra'yoña 'tisti iz Dragonje', Me par de šintir o'dor de bru'ža 'Zdi se mi, da smrdi po zažganem', ko'verco de 'leño 'Leseni pokrov', čaro de 'luna 'polna luna', de matinap'rešto 'zgodaj zjutraj', 'ora dep'ranšo 'ura kosila', yran de tenpešta 'zrno toče', 'kanpopjen depjere 'kamnit teren'; ' a (it. a): 'Demo (a) ma'ñar 'Gremo jest', Va (a) mišjar la me'neštra ke no la še 'taki 'Pojdi zmešat mineštro, da se ne bo prismodila', 9n'demo (a) inyru'mar le šarježe 'Gremo pobirat češnje', Va del pek a čor tre 'bije 'Pojdi k peku (v pekarno) po tri žemlje'; ' in (it. in): El 'jera 'duto 'rošo in 'vižo 'Bil je ves rdeč v obraz'; ' ko(n) (it. con): Se ya ribal'ta elpikata'bari ko(n) 'duta la 'roba ke 'jera 'šora 'Prevrnil se je obešalnik z vsemi stvarni, ki so bile na njem', No štrukarte i b'rufoli kon k'wele man krodi'yože 'Ne stiskaj si mozoljev s tistimi umazanimi rokami', Su pel 'monte la 'veča 'kori ko la 'kotola pjena de 'bori... 'Po hribu teče starka s krilom polnim denarja ...'; ' su (it. šu): šu na 'tola 'na eni/neki mizi'; ' per,par (it. per): Par mi me 'bašta, še me 'vanša ye re'yalo a kwalki'dun 'Zame je dovolj, če mi bo ostalo, ga (jo) bom komu podaril', r'wantite šul paša'man, ke no ti še 'rodoli žopar le š'kale 'Primi se za oprijemalo, da se ne boš skotalil (skotalila) po stopnicah'; ' fra, tra (it. fra/tra): Tra de 'lori že un poko de ma'retaS 'Med njima je nekaj nesoglasij'. 5.2.2 Očlenjeni predlogi Italijanski očlenjeni predlogi so sklopi iz zaporedja predloga in določnega člena, ki se pišeta skupaj, npr. su + la - sulla. V knjižni italijanščini so z določnimi členi v množini in ednini lahko očlenjeni predlogi di, a, da, in, su, medtem ko predlogov per, tra/fra in con6 ni možno očleniti, npr.: di + lo - dello, a + l' - all', da + le - dalle, su + il - sul, vendar per + la - per la, tra + il - tra il, con + lo - con lo. V knjižni italijanščini predlogov ni možno očleniti z nedoločnimi členi, npr. di + un - di un, a + una - ad una itd. 5 Dobesedno: 'bibavica'. 6 Predlog con je sicer lahko očlenjen z določnima členoma il in i, a taka raba v narečju in knjižni italijanščini peša. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 103 V istrobeneščini so predlogi lahko očlenjeni s skoraj vsemi določnimi in nedoločnimi členi, izvzemši predlog tra/fra, katerega očlenitev ni možna. predlogi določni členi de a de in ko su per, par el, l del al del 'intel kol sul pel6a la, l 'dela 'ala 'dela in'tela 'kola 'sula i dej aj dej in'tej koj suj pej\ pi6b le 'dele 'ale 'dele in'tele 'kole 'sule 'parle6* un dun6č a un de un in'tun ko un, kun sun6d na in'tuna 'kuna 'suna Primeri: El 'late se ya spanto pel foyo'ler 'Mleko se je razlilo po peči', El ya fato na ¿bri'sada suj jaso ... 'Na ledu mu je zdrsnilo ...', 'Meti de 'novo la 'karne sul foyo ke la ze an'kora k'ruda 'Daj še enkrat meso na ogenj, ker je še vedno surovo', 'Kos ti 'kukipel 'buzo 'dela sera'dura ... 'Kaj kukaš skozi odprtino ključavnice ...', ro inbu'za le 'cave delpor'ton 'Izgubil sem ključe dvoriščnih vrat', La pi'tura se 'tira kol pi'nel 'Barvo se nanaša s čopičem', 'Mišja la po'lenta 'intela kaldjera 'Polento mešaj v kotlu', Dova'ro an'dar del oku'listapar'ke me 'son ina'korto ke no 'vedo ben 'Moral bom k okulistu, ker sem ugotovil, da slabo vidim', 'Jera del vi'sin de 'kaza 'Bil/bila je pri sosedu', Int'una fjaska 'jera un fja de vin 'V eni steklenici je bilo nekaj vina', La kami'navapej 'boski 'Hodila je po gozdovih', Mi kol 'mus e ti kol t'ram 'Jaz z oslom, ti (pa) s tramvajem'. 5.3 Samostalnik Miljski samostalniki moškega spola se lahko končajo na samoglasnika -e in -o, npr. 'padre 'oče', jorno 'dan', v množini pa na -i, npr. 'banki 'klopi', ali na soglasnike -r, -n ali -l, npr. zbrufa'dor 'zalivalnik', inbrija'yon 'pijanec', kasjol 'zajemalka'. V množini se ti lahko končajo na -i, npr. ¿brufa'dori 'zalivalniki' in inbrija'yoni 'pijanci', ali na -j, npr. kasjoj 'zajemalke'. Samostalniki ženskega spola so po navadi izglasni na -a in -e, npr. oste'rija 'gostilna', 'mare 'mati', v množini pa na -e, npr. oste'rije 'gostilne'; samostalniki ženskega spola, ki se v ednini končajo na -e, ostanejo v množini nespremenjeni, npr. la rede 'mreža', le rede 'mreže', la mare 'mati', le mare 'matere'. Tvorba množine na -i nakazuje vpliv knjižnega jezika na narečje, npr. milj. mari 'matere', 6a Tudi par el. 6b Tudi par i. 6c Pogosto je težko določiti, ali je predlog očlenjen ali pa stoji samostojno ob predlogu, saj se pri zapisu narečnega želimo čim bolj približati izgovorjeni besedi. 6č Tudi de un. 6d Značilno je opuščanje zadnjega samoglasnika (ali soglasnika) predloga, ko je izgovorjen s členom, npr. su un — sun; de un — dun. 104 _ Suzana Todorovic • Osnovna slovnica miljskega istrskobeneškega govora: od ... toda knjiž. it. luce 'luč, svetloba', luci 'luči, svetlobe', legge 'zakon', leggi 'zakoni' idr. Samostalniki ženskega spola se redko končajo s soglasnikom, npr. komu 'ñon 'obhajilo', pre'zon 'zapor', penzjon 'pokoj, pokojnina', infesjon 'infekcija', stajon 'letni čas', kan 'son 'pesem' idr. V vseh istrskobeneških govorih (prim. Todorovic 2018: 249) so manjšalnice samostalnikov večinoma tvorjene s priponami -el, -eto (m. sp.) in -eta, -ela (ž. sp.), večalnice pa s priponama -on (m. sp.) oz. -ona (ž. sp.). Nekatere večalnice in manjšalnice (Todorovic 2018: 249) lahko nastopajo tudi kot stilno nezaznamovani samostalniki, npr. stri 'yon 'čarovnik', pan 'seta 'slanina'. 5.4 Pridevnik Pridevniki moškega spola so lahko izglasni na -o, -e in -a, npr. 'zalo 'rumen', pe'zante 'težek', sa'la 'slan', v množini -i, npr. 'zali, pe'zanti, ali -j, npr. sa'laj. Moški pridevniki se lahko končajo na soglasnik -n, -r, -l, npr. ma'ron 'rjav', li'ger 'lahek', su 'til 'tanek'; v množini na -i, npr. ma'roni 'rjavi', ali -j, npr. su 'tij 'tanki'. Pridevniki ženskega spola se praviloma končajo na -a ali -e, npr. fastidjoza 'nadležna', 'abile 'sposobna'; v množini se edninski izglas -a spremeni v -e, npr. fastidjoze, edninska končnica -e pa ostane nespremenjena, npr. Le jera 'abile 'Bile so sposobne'. Pridevniške in deležniške pripone za moški spol v ednini se končajo z nagla-šenim -i, -u ali -a, npr. ku'zi 'zašit', be'vu 'pijan', visja 'razvajen', v množini na -j, npr. be'vuj 'pijani'. Pripone za ženski spol so -ada, -uda, -ida, npr. kon'sada 'začinjena', v množini pa -ade, -ide, -ude, npr. inbjan'kade 'pobeljene'. 5.4.1 Stopnjevanje pridevnika Miljska istrobeneščina pozna tristopenjsko stopnjevanje pridevnika. osnovnik (it. grado positivo) 'Bepi že 'bon 'Bepi je dober' primernik (it. grado comparativo) Bepi že 'meno bon6e de 'Marjo 'Bepi je slabši od Maria'; Bepi že (ku'si) bon kome 'Marjo 'Bepi je (tako) dober kot Mario'; Bepi no že ku 'si bon kome 'Marjo 'Bepi ni tako dober kot Mario' presežnik (it. grado superlativo) Bepi že elpju 'bon de 'duti 'Bepi je najboljši (od vseh)'; Elpju 'bon že Bepi 'Najboljši je Bepi'; elativ Bepi že 'masa (saj) 'bon 'Bepi je izjemno dober/predober' 6e Dobesedno: 'manj dober' Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 10S 5.4.2 Svojilni pridevniki moj; moja mi, 'mijo; mi, 'mija moji; moje 'miji; 'mije tvoj; tvoja tu; tu tvoji; tvoje tu, tuj; tu, 'tuwe njegov; njegova Su; Su njen; njena Su; Su njegovi; njegove Su, Suj; Su, 'Suwe njeni; njene Su, Suj; Su, 'Suwe naš; naša 'noStro; 'noStra naši; naše 'noStri; 'noStre vaš; vaša 'voStro; 'voStra vaši; vaše 'voStri; 'voStre njihov; njihova Su; Su njihovi; njihove Su; Su Primeri: Mi 'šantolo me ya reya'la un oro'lojo de polšo par la k'rezima 'Moj boter mi je za birmo podaril ročno uro', ro 'višto tu 'pare e tu 'mare 'Videl sem tvojega očeta in tvojo mater', ro 'višto un dej šuj fra'dej 'Videl/videla sem enega od njegovih bratov', Le 'voštre šo'rele le že an'dade 'dute in Amerika? 'So vse vaše sestre odšle v Ameriko?', La šu er'mana la že pju 'bela de 'ela 'Njena se-strična je lepša od nje'. 5.4.3 Kazalni pridevniki ta (m. sp. ed.) Sto tisti (m. sp. ed.) kwel ta (ž. sp. ed.) Sta tista (ž. sp. ed.) k'wela ti (m. sp. mn.) Sti tisti (m. sp. mn.) kwej te (ž. sp. mn.) Ste tiste (ž. sp. mn.) k'wele Primeri: 'Dame un ž'luk de što vin 'novo 'Daj mi požirek tega novega vina', 'Ti-rime 'fora što 'dente ke me djol 'Izpuli mi ta zob, ker me boli', In'pika što vištito in arme'ron 'Obesi to obleko v omaro', Sta bo'tiía la že 'šaj veča 'Ta steklenica je precej stara', 'Verži šta fe'neštra ke 'veni un fja de 'arja 'Odpri okno, da pride nekaj zraka', Sti 'omini li 'bevi 'maša 'Ti moški veliko pijejo', Kwel oro'lojo že ku'ši y'rando ke 'par na ž'veja 'Tista ura je tako velika, da izgleda kot budilka', 'Neta ben k'wele š'kiše ko la 'karta de gor'nal ke že k'wela ke 'neta 'mejo 'Dobro počisti tiste kaplje s časopisnim papirjem, kar ta najboljše počisti', 'Sentite šu k'wela ka'reya 'Sedi na tisti stol'. 5.5 Zaimek V miljskem govoru se uporabljajo osebni zaimki (v imenovalniku, dajalniku in tožilniku) ter svojilni, povratni osebni, vprašalni in kazalni zaimki. 106 Suzana Todorovic • Osnovna slovnica miljskega istrskobeneškega govora: od ... 5.5.1 Osebni zaimki jaz mi ti ti (za oba spola) on lu el ona 'ela la mi nu'altri, nu, noj'altri vi vu'altri, vu, voj'altri oni 'lori i one 'lore le Za drugo in tretjo osebo ednine ter za tretjo osebo množine (prim. Todorovic 2016; 2017; 2018) je značilna raba dvojnega osebnega zaimka, a govorci spontano uporabljajo oba zaimka ali le enega, npr. Lu el že saj 'abile/Lu že saj 'abile/El že saj 'abile 'On je zelo sposoben'. Prim. tudi: Mi yo 'dito 'duto e de pju ma no mi s'kolta 'Povedal sem jim vse in še več, a me ne poslušajo', 'Lori i va inyru'mar o'live 'Oni gredo pobirat oljke', Ti ti 'son t'ropo 'bon 'Predober si', Vu'altri vepreoku'pe t'ropo 'Preveč skrbite', La ya la'sa 'Paolo par un de To'rino 'Pustila je Paola zaradi nekoga iz Torina', Iya'veva režen'ta 'duti i lin'sjoj 'Sprali so vse rjuhe', El že un flo'con 'On je lažnivec', La 'sayra ke i ya 'fato a Bu'žici (la) 'jera saj 'bela 'Šagra, ki so jo pripravili v Božičih, je bila zelo lepa'. 5.5.2 Osebni zaimki v dajalniku Oblike miljskih osebnih zaimkov v dajalniku so: meni, mi me tebi, ti te njemu, mu je njej, ji je nam ne vam ve njim, jim je njim, jim je Primeri: Me 'toka 'dirte 'duto 'Moram ti vse povedati', re yo 'fato caparpa'ura 'Ustrašil sem ga (jo, jih)', El ye ya ski'sa de 'oco 'ala pu'tela ... 'Pomežiknil je dekletu ...', Ne ya 'fato saj 'robe ka'tive 'Naredili so nam veliko slabih stvari (slabega)', I 'veci ne kon'tava le s'torje de y'wera 'Stari so nam pripovedovali vojne zgodbe'. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 107 5.5.3 Osebni zaimki v tožilniku Oblike miljskih osebnih zaimkov v tožilniku so: mene, me me tebe, te te njega, ga lo njo, jo la nas ne vas ve njih, jih li, i njih, jih le Primeri: El trova'ra k'wela ke lo 'meti a 'posto 'Našel bo tisto, ki ga bo spravila v red', Lo yo 'visto un do seti'manefa 'Videl sem ga pred približno dvema tednoma', Li 'vedo 'oni di'meneya in 'ceza 'Vidim/videvam jih vsako nedeljo v cerkvi', Le yo sin'tude kan'tar na be'lisima kan'son 'Slišal sem jih peti lepo pesem'. 5.5.4 Svojilni zaimki moj; moja 'mijo; 'mija moji; moje 'miji; 'mije tvoj; tvoja 'tuwo; 'tuwa tvoji; tvoje tuj; 'tuwe njegov; njegova 'šuwo; 'šuwa6f njen; njena 'šuwo; 'šuwa njegovi; njegove šuj; 'šuwe njeni; njene šuj; 'šuwe naš; naša 'noštro; 'noštra naši; naše 'noštri;'noštre vaš; vaša 'voštro; 'voštra vaši; vaše 'voštri; 'voštre njihov; njihova 'šuwo; 'šuwa njihovi; njihove šuj; 'šuwe Primeri: K'wešto ze 'šuo (de lu), e sto 'altro ze 'noštro 'To je njegovo, to drugo pa naše', Ifjoj ke ya've 'višto 'fora ze 'noštri (de nu'altri) 'Otroci, ki ste jih videli zunaj, so naši', Iprob'lemi ke i ya 'šon de 'lori, no tuj 'Težave, ki jih imajo, so njihove, ne tvoje'. Miljski narečni govorci izražajo svojino tudi s predložno zvezo de + osebni zaimek, npr. Sta 'kaza ze de nu'altri, dobesedno 'Ta hiša je od nas'. 6f Ob prikazanih svojilnih zaimkih nekateri starejši govorci uporabljajo tudi analitično obliko upo-vedovanja svojine, sestavljeno iz predloga de in osebnega zaimka, npr. de lu, de ela, de nofaltri, de voj'altri ... 108 Suzana Todorovic • Osnovna slovnica miljskega istrskobeneškega govora: od ... 5.5.5 Povratni osebni zaimki Raba miljskih povratnih osebnih zaimkov ob glagolih v sedanjiku je podobna rabi, ki jo določa slovnica knjižne italijanščine - ob povratnem osebnem zaimku stoji spregan glagol, npr. istr. ben. I še naškondi ko ne 'vedi, knjiž. it. Quando ci vedono si nascondono 'Ko nas vidijo, se skrijejo'. Primeri lav'arše 'umiti se': mi me 'lavo ti te 'lavi (lu) el se 'lava (ela) la se 'lava noj'altri se la'vemo voj'altri ve la've 'lori i se (m.) 'lava 'lore le se (ž.) 'lava Pri rabi preteklika se v knjižni italijanščini ob povratnih osebnih zaimkih zahteva rabo glagola essere 'biti', medtem ko se v istrobeneščini uporablja glagol ver 'imeti', npr. Mi yo ta'la un 'deo, knjiž. it. Mi sono tagliato un dito 'Urezal sem se v prst'. Prim. tudi rabo s preteklikom, npr. šen'tarše 'sesti': mi me yo sen'ta ti te ya sen'ta (lu) el se ya sen'ta ela la se ya sen'ta noj'altri se ya'vemo sen'ta voj'altri ve ya've sen'ta 'lori i se ya'veva sen'ta 'lore le se ya'vemo sen'ta 5.5.6 Vprašalni zaimki kdo (it. chi) ki kaj (it. che, che cosa) kos(a) kateri (it. quale, quali) kwal, k'wala, ke (ed.) kwaj, k'wale, ke (mn.) koliko (it. quanto, quanta, quanti, quante) k'wanto, k'wanta, k'wanti, k'wante Primeri: Koš ti 'vol de mi? 'Kaj hočeš od mene?', Kwaj 'pomi te 'dopri par far el št'rukolo? 'Katera jabolka uporabljaš za zavitek/štrudelj?', K'wala ka'miza te 'meti 'ogi? 'Katero srajco boš oblekel danes?'. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 109 5.5.7 Kazalni zaimki ta (m. sp. ed.) k'westo tisti (m. sp. ed.) kwel ta (ž. sp. ed.) k'westa tista (ž. sp. ed.) k'wela ti (m. sp. mn.) k'westi tisti (m. sp. mn.) kwej te (ž. sp. mn.) k'weste tiste (ž. sp. mn.) ttwele Primeri: Se te 'doperi k'weéti ti fa'ra un la'vor par'feto 'Če boš uporabil te, boš opravi odlično delo', Kwej 'jera bej 'tenpi ... 'Tisto so bili lepi časi ...', K'westi i 'pensa de sa'ver 'duto ... 'Tile mislijo, da vedo vse', Col k'weste ke le že le 'mejo ... 'Vzemi te, ker so najboljše'. 5.6 Vprašalni prislovi kako (it. come) 'kome kje (it. dove) an'dove, 'dove kdaj (it. quando) k'wando koliko (it. quanto) k'wanto zakaj (it. perché) par'ke Primeri: 'Kome tipitu'rasi sta 'kamara? 'Kako bi pobarval to sobo?', 9n'dove te 'jeri jeri? 'Kje si bil (bila) včeraj?', K'wanto ti me fa par 'mežo 'kilo de sti fa'žoj? 'Koliko bi boš zaračunal za pol kilograma tega fižola?', Par'ke ti son 'senpre ku'si rabja? 'Zakaj si vedno tako jezen?'. Če so vprašalni prislovi rabljeni v vzkličnih povedih, ki izražajo govorčev strah, navdušenje, zadrego ipd., dobijo vprašalni prislovi vlogo vzkličnih prislovov (it. avverbi esclamativi), npr. Ma 'kos te 'siji ke no te s'kolta ni'sun! 'Zakaj kričiš, saj te nihče ne sliši!', 'Koša te 'diži! 'Kaj praviš!', K'wanta 'roba te gapor'ta! 'Koliko stvari si prinesel!' 6 Sklep Istrobeneščina je osnovni sporazumevalni jezik prebivalcev mesteca Milje, ki leži na skrajnem severozahodnem delu istrskega polotoka. Tukajšnji narečni govor, ki ima veliko skupnih značilnosti z drugimi beneškimi govori v Istri, se je razvil z beneško nadvlado v Istri, ki je poleg nove administracije vpeljala tudi svoj jezik in kulturo. Prej obstoječo muglizanščino, ki jo uvrščamo v ladinsko jezikovno skupino, so Miljčani govorili do konca 19. stoletja, danes je to izumrli govor. Miljska istrobeneščina sodi v italijansko beneško narečno skupino, in sicer v skupino kolonialnih beneških govorov, ki so se uveljavili zunaj italijanske regije Veneto s politično ekspanzijo Serenissime ali Beneške republike. V narečju se danes pogovarja večina meščanov, a vanj predvsem mlajši narečni govorci vnašajo tržaškoitalijanske in knjižne italijanske jezikovne prvine. 110 _ Suzana Todorovic • OSNOVNA SLOVNICA MILJSKEGA istrskobeneškega govora: od . Živost narečja v tem kraju nam je omogočila izvedbo narečjeslovne raziskave, v okviru katere smo zapisali preko 2000 narečnih izrazov in več narečnih besedil. Iz zapisanega gradiva smo razbrali osnovne slovnične značilnosti obravnavanega narečnega govora in jih strnjeno prikazali v tabelah, ki smo jim dodali razlage in primere iz narečja. Prikazali smo fonemski sestav in izbrane besedne vrste - člen, predlog, samostalnik, pridevnik, vprašalni prislov ter zaimek. V prihodnjih raziskavah bo analizirana tudi raba miljskega glagola, in sicer obsežen nabor glagol-skih časov, prav tako pridobljen z dialektološko raziskavo. okrajšave ed. - ednina istr. ben. - istrskobeneško it. - italijansko knjiž. it. - knjižno italijansko m. sp. - moški spol mn. - množina prim. - primerjaj ž. sp. - ženski spol viri in literatura Dardano — Trifone 2013 = Maurizio Dardano - Pietro Trifone, Grammatica italiana con nozioni di linguistica, Bologna: Zanichelli, 2013. Filipi 1993 = Goran Filipi, Istriotski jezikovni otoki v Istri, Annales: series historia et sociologia 11 (1993), 275-284. Impastari 1896 = Antonio Impastari, Muggia e il suo vallone, Trieste: Stabilimento artistico tipografico G. Caprin, 1896. Todorovic 2015a = Suzana Todorovic, Šavrinsko in istrskobeneško besedje na Piranskem, Koper, Libris, 2015. Todorovic 2015b = Suzana Todorovic, Slovensko istrsko izrazje v zaledju Kopra, Koper: Libris, 2015. Todorovic 2016 = Suzana Todorovic, Narečje v Kopru, Izoli in Piranu, Koper: Libris, 2016. Todorovic 2017 = Suzana Todorovic, Narečna raznolikost v okolici Kopra, Koper: Libris, 2017. Todorovic 2018 = Suzana Todorovic, Raznovrstnost narečnih govorov na Koprskem, Koper: Libris, 2018. Comune di Muggia/Občina Milje, http://www.comune.muggia.ts.it (30. 6. 2019). Isttituto Nazionale di Statistica (Istat), http://www.istat.it (29. 6. 2019). JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 25 • 2019 • 2 _ 111 Summary A Short Grammar of the Muggia Dialect: From Phonetics to Pronouns This article presents selected grammatical features of the local Muggia dialect. Muggia locals speak an Istrian-Venetian dialect because this town, like most other coastal towns in Istria, was ruled by the Venetians for several centuries. Up until the end of the nineteenth century, Muggia residents spoke the Muglisano dialect, a pre-Venetian Romance language that had developed from the spoken Latin used in this town. Today most locals converse in dialect, and its active usage has also been observed among young residents, who, however, intensively introduce dialect expressions from neighboring Trieste and standard Italian. The dialect material was collected through a dialectological study conducted in 2018. Over 2,000 dialect terms and several dialect texts were recorded. The basic grammatical features of the dialect studied were identified from this material and presented in a summarized form in tables, which also included explanations and examples taken from the dialect. In terms of phonetics the Muggia vowels and consonants are presented, and in terms of morphology the use of articles, prepositions, nouns, adjectives, pronouns, and interrogative adverbs is demonstrated. Future studies will analyze the use of Muggia verbs, specifically an extensive selection of verb tenses obtained through a dialectological study. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 113 ISvetlana Kmecova reflexia nadprirodzenych schopnosti žien vo frazeologii: slovensko-slovinsky porovnavaci aspekt CoBiss: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.25.2.7 Odraz nadnaravnih sposobnosti žensk v frazeologiji: slovaško-slovenski primerjalni vidik V prispevku se avtorica ukvarja s pojavom čarovništva in njegovim odrazom v slovaškem in slovenskem jeziku. Predmet primerjalne analize so sintagmatske in stavčne frazeološke enote, ki kot sestavino vsebujejo nekatere od leksemov, ki se uporabljajo za poimenovanje ženske z veščinami, kot so čaranje, prerokovanje ali zdravljenje, pa tudi nekateri drugi leksemi in stalne besedne zveze, povezane s podobnimi nadnaravnimi sposobnostmi. Take enote potem analizira z vidika izvora, motivacije nastanka, ekvivalentnosti ipd. s ciljem interpretirati z njimi povezane miselne vsebine. Ključne besede: slovaška frazeologija, slovenska frazeologija, nadnaravne sposobnosti, čarovnica, coprnica, štriga Reflection of Women's Supernatural Powers in Phraseology: Slovak-Slovenian Comparative Aspect The paper deals with the phenomenon of witchcraft and its reflection in the Slovak and Slovenian languages. The subject of the comparative analysis is syntagmatic and sentencelike phraseological units, whose component structures include some of the lexemes denominating a woman skilful in practicing magic, telling fortunes, and treating illnesses, as well as some other lexemes and set expressions connected to similar supernatural powers. Such units are then analysed in terms of their motivation, origin, equivalence etc. with the aim to interpret mental contents linked to them. Key words: Slovak phraseology, Slovenian phraseology, supernatural powers, witch, hex, sorceress 1 uVOD Už odpradavna boli sučastou každej l'udskej komunity jedinci s nadprirodzeny-mi schopnost'ami, ktore využivali na liečenie či na predpovedanie buducnosti. V časoch pred prichodom krestanstva boli tiež prostrednikmi medzi svetom nad-prirodzena, božstvami a obyčajnymi 1'ud'mi. Schopnost čarovat sa v minulosti vysoko cenila, 1'udia, ktori ju mali, boli vyznamnymi osobnostami dedinskej komunity (SEL 2011: 61), ich status bol však vel'mi osobity. Magicka prax bola na uzemi Slovenska neoddelitel'nou sučastou kalendarnych a rodinnych obyčaji, Prispevok vznikol v ramci riešenia grantoveho projektu Ministerstva školstva, vedy, vyskumu a športu Slovenskej republiky VEGA 1/0304/18 Percepcia nadprirodzena v jazykoch a kulturach Slovanov s akcentom na zapadoslovansky a juznoslovansky areal. 114 Svetlana Kmecova • Reflexia nadprirodzenych scHOPNOSTi žien vo frazeologii ... praktizovala sa v oblasti etnomediciny a jej prvky pretrvävajü (často v pozmenenej forme) do s^asnosti (Melüchovä 2013: 122), čo možno konštatovat' aj v pripade Slovinska. O existencii l'udovej mägie na Slovensku ešte počas 19. storočia svedči nasledujüci postreh J. E. Holubyho1 (1993: 291): „Dakujme Bohu, že pre bosorstvo už viac nemučia, nestinajü a nepälia Tudi, lebo inäč by boli naše kraje, aj bez vyst'ahovania sa do Ameriky, spustli." Podobne N. Kuret (1998: 379) piše: „Težko je celo reči, da je vera v coprnice pri nas prav povsod izginila." Po pricho-de krestanstva ülohu prostrednikov medzi 1'ud'mi a Bohom prevzali knazi, funkcia liečiteTa, veštca, čarodejnika však nezanikla. Na Slovensku sa muži s pozitivnymi nadprirodzenymi schopnostami, ktore využivali v prospech inych, často na lie-čenie, nazyvali napr. veštec, vedomec, vražec, prorok, bača, ich ženske pendanty boli bohyha, vedomkyha, veštica, vražkyha a pod. V Slovinsku sa taketo osoby označovali napr. lexemami vrač, vračnik, vračin, bajavec, bogovec pre mužov a vračnica, vračarica, boginja pre ženy. Eudi, ktori sa venovali čiernej mägii, nazyvali strigoh/striga, bosorak/bosorka (slk.)2 a coprnik/coprnica, štrigon/štriga, veščec/vešča (sln.) (pozri napr. Zajonc 1998; EEKS 1 - 2; SEL 2011). Za neuträl-ne možeme považovat lexikälne jednotky čarodejnik/čarodejnica (slk.) a čarovnik/čarovnica (sln.).3 Tieto hodnotenia však nie sü jednoznačne, kedže vyznamy uvedenych lexikälnych jednotiek sa do veTkej miery prekryvajü. Hoci z prikladov je zrejme, že čarodejnikmi mohli byt aj muži, väčšinou išlo o ženy. V tejto süvi-slosti J. Melüchovä (2013: 124) piše: „Charakteristika čarodejnictva, vnimaneho dnes prevažne v konotäcii so ženami (stereotyp čarodejnice/bosorky) sa neviazala na biologicke pohlavie, ale na gender." Ženy mali vždy bližšie k umeniu veštit či čarovat, vykonävali činnosti a obrady spojene s narodenim a smrtou, vyznali sa v takzvanej Tübostnej mägii. Nie všade v Europe näjdeme typ čarodejnice, v od-bornej literatüre nazyvany „dedinskä čarodejnica", t. j. žena (zriedkavo i muž), ktorä praktizuje tzv. l'udovu mägiu a viac-menej v celom spoločenstve mä reputä-ciu čarodejnice (Mencej 2005: 245), na Slovensku aj v Slovinsku to však tak bolo. 1.1 Predmetom Mšho vyskumu sü syntagmaticke a vetne frazeologicke jednotky v slovenskom a slovinskom jazyku, ktore vo svojom komponentovom zloženi obsahujü niektorü z lexem použivanych na pomenovanie osoby z vyššie špecifi-kovanymi nadprirodzenymi schopnostami. Okrajovo sa budeme venovat i d'al-šim nefrazeologickym ustälenym spojeniam či lexemam relevantnym pre temu prispevku. Taketo jednotky budeme analyzovat z hTadiska povodu, motiväcie vzniku, frazeologickej ekvivalencie a pod. Do oboch porovnävanych jazykov sa 1 Jozef Eudovit Holuby (1836 - 1923) bol slovensky evanjelicky knaz, botanik a etnograf, jeden z poprednych predstavitel'ov nârodného hnutia. 2 V texte, kde je to relevantné, budeme použivat' skratku slk. pre slovenské a sln. pre slovinské priklady. 3 HSSJ (1991: 202) uvâdza i lexémy čarovnik, resp. čarownjk a čarownica aj v staršej sloven-čine. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 115 premietlo stereotypné vnímanie pohlavia osoby praktizujúcej mágiu. Vo veTkej vácsine frazeologickych jednotiek sa vyskytujú feminatívne tvary lexém pome-núvajúcich osoby s nadprirodzenymi schopnostami, t. j. čarodejnica, bosorka, striga, ježibaba (slk.) a čarovnica, coprnica, štriga, vešča (sln.), ktoré vzhl'adom na obsahovú náplñ prispevku pokladáme za synonymá. Opierame sa o teoretické vychodiská slovenskej frazeologickej školy, preto pri interpretácii jednotlivych frazém použivame ñou prijaté frazeologické pojmoslovie (pozri Mlacek 1984; Mlacek - Durčo 1995). Našim ciel'om nie je predstavit súbor frazeologickych jednotiek analyzovaného sémantického poTa, ale prezentovat myšlienkové obsahy zakódované v skúmanych frazémach, pričom frazeológiu chápeme ako oblast' ja-zyka, v ktorej sa v kondenzovanej podobe reflektuje duchovny, morálny, sociálny a i. profil danej jazykovej komunity. 1.2 Pre pochopenie komplexnosti sledovanej problematiky vychádzame z lexikálnych vyznamov niekoTkych prevažne polysémantickych lexém, ktoré sa vyskytujú v komponentovom obsadení frazém. Čarodejnica je podl'a SSSJ (2006: 468 -469): „1. rozprávková bytost, ktorej sa pripisuje magická moc čarovat, zaklínat; 2. žena, ktorej sa pripisuje schopnost liečit, veštit, bylinkárka, zelinkárka; 3. žena pokladaná v staroveku a v stredoveku za osobu posadnutú diablom; 4. expr. žena s mimoriadnymi schopnostami alebo zručnostami; žena schopná pritiahnut pozornost obyč. opačného pohlavia." Napriek zreteTnému prelínaniu jednotlivych vyznamov je pre Mš príspevok relevantny najmá druhy a tretí vyznam. V prievidz-skom nárečí sa podl'a SSN (1994: 239) lexikálnou jednotkou čarodejnica expre-sívne označuje tiež klebetná žena. Lexéma bosorka podl'a SSSJ (2006: 343) existuje v tychto vyznamoch: „1. podTa stredovekych predstáv žena s nadprirodzenymi schopnostami upí-saná diablovi, ktorá rozličnymi čarami škodila Tud'om, ničila úrodu a pod., za čo bola inkvizíciou odsúdená na smrt upálením; 2. zlá, škaredá rozprávková bytost, ktorá vedela čarovat, napr. zaklínat Tudi do zvierat, urieknut ich alebo im porobit; 3. expr. zlá alebo prefíkaná žena (často ako nadávka)." V SSN (1994: 147) nájdeme okrem tychto vyznamov informáciu, že vo viacerych slovenskych nárečiach lexéma bosorka (podobne ako jej mužsky tvar bosorák) označuje viaceré druhy nočnych motyTov, čo korešponduje napr. s vyznamom slovinskej lexémy vešča. V pozadí stojí viera, že bosorky sa na tieto živočíchy dokázali premieñat, ako aj fakt, že ich spoločnou doménou je noc. V mrečiach sa lexikálnou jednotkou bosorka zriedkavo označuje ropucha, ktorá je podTa H. Biedermanna (1994: 286) d'alšm atribútom bosoriek. V západoslovenskych dialektoch pomenúva i vzdušny alebo vodny vír, pričom aj tu je prepojenie s nadprirodzenom a nečistymi silami zla zrejmé. Striga je podTa KSSJ (2003: 714) „zlá čarodejnica, bosorka, ježibaba (v roz-právkach); prenesene pejor. nadávka zlej, nepríjemnej žene." Podobne ježibaba sa v SSSJ (2011: 474) definuje takto: „1. zlá, škaredá rozprávková bytost, ktorá vedela čarovat, zaklínat, čarodejnica; 2. pejor. zlá, hašter^, stará žena (často 116 _ Svetlana Kmecova • Reflexia nadprirodzenych scHOPNOSTi žien vo frazeologii ... v nadavkach)." Dalšimi synonymnymi lexemami, pričom, samozrejme, nejde o absolutne synonyma, su podl'a SSS (2000: 71) ježibaba, čarodejka, vedma, vidma, vedomkyna, veštkyna, vedomica, bohyna, harpya (hašteriva, zla, zlostna žena). Slovinsky SSKJ (1994: 95) je pri defmiciach žien s nadprirodzenymi schop-nosfami omnoho stručnejši. Lexemu čarovnica definuje ako: „1. po ljudskem verovanju ženska, ki čara; 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara", takmer identicky vyklad sa uvadza pri lexeme coprnica, ktora je jej hovorovym synony-mom (SSKJ 1994: 90). V niektorych slovinskych narečiach opat' nachadzame pre-pojenie s nočnymi tvormi, napr. v KS (2014: 59) pri 3. vyzname lexemy coprnica čitame: „vešča |nočni metulj, ki rad leta okoli ognja, luči|". Pri lexeme štriga SSKJ (1994: 1367) stručne uvadza, že ide o synonymum slova čarovnica použivany v nareči regionu Primorska. K. Marc Bratina (2014: 189) piše, že v tomto regione sa vyskytuju aj pomenovania štrija a štroliga. Lexema striga v slovinčine označuje druh člankonožca, konkretne stonožku z triedy Chilopoda. SSSJ (2016: 109) uvadza aj synonyma čarobnica, čarodejka, hudičevka, vešča, veščica, vragovka, vragulja, zlodejka,4 ako rovnoznačnu tu možeme priradif aj lexemu boginja. 1.3 Podl'a SESS (2015: 100) a SES (1997: 66) lexemy čarodejnica a čarovnica pocha-dzaju z totožneho praslovanskeho zakladu *čarb s vyznamom 'čary, magia', od-vodeneho od indoueropskeho korena *kuer- s vyznamom 'rezaf', resp. aj 'robif' všeobecne. Lexikalna jednotka čarodejnica je ženskym tvarom maskulina čarodej (*čaro-dejb, doslova 'kto robi čary'), čo je stara zloženina lexem *čarb a *dejati 'robif'. Domace slovinske su staršie lexemy čarnik 'čarovnik', čarati a čarkanje 'čierna magia'. Lexema bosorka vznikla na zaklade mad'arskeho boszorkany s vyznamom 'čarodejnica'. Do madarčiny bola prevzata z turkickych jazykov, v slovenčine sa po-uživa od 17. storočia. „Vychodiskovy turkicky vyraz je odvodeny od korena *bas-'tlačif'; vyznam sa vyvijal v smere 'tlačit" > 'dusif' > 'čo dusi; nočna mora' > 'zly duch, čarodejnica'" (SESS 2015: 78). Tento vyvoj je zdovodnenim, prečo sa v po-verovych predstavach slovenskeho Tudu bosorka či striga často prekryva s morou (EEKS 2: 202). J. Zajonc (1998: 38) takisto piše, že mora, sotona, gnava, prilihač, sedlisko, zmor boli osobitnou kategoriou strigy, ktora chodila gniavif, tlačit dospe-leho človeka alebo dieta v spanku, pripadne mu tiež sala krv.5 Na rozdiel od Slovenska, ktore v ramci Rakusko-Uhorska patrilo do sfery vplyvu Uhorska, čo sa prejavilo interferenciou madarčiny a slovenčiny, Slovinsko 4 SEL (2011: 61) uvadza okrem toho i pomenovania veša, vračnica, vesna, štrija, striga, bajanca bojanca, klekarca, kvatrna baba, sveta baba, bosaruna, baba vida, švila prerokvila, lamia, furia, ktore sa vyskytuju v roznych regionoch Slovinska. 5 To može byt' dovod rozličnych myšlienkovych obsahov vyskytujucich sa pod identickymi nazvami demonickych či polodemonickych bytosti, o ktorych pišu napr. Zakrzewska-Verdu-go a Obertova (2018). V citovanom pripade ide konkretne o pomenovanie strigy v pol'skom a slovenskom jazyku. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 117 patrilo pod správu Rakúska, čo do slovinského jazyka prinieslo mnoho germaniz-mov. Takymto typom prevzatia je slovinská hovorová lexéma coprnica, derivát verba coprati, ktorá sa od 16. storočia použiva vo vyzname 'čarovat". Ide o pre-vzatie zo stredohornonemeckého verba zoubern, resp. bavorsko-strednohornone-meckého zoupern, ktoré sa použivalo v rovnakom vyzname. Pövod a etymológia tejto lexikálnej jednotky germánskeho povodu sú neznáme (SES 1997: 63). Lexéma striga sa podl'a SESS (2015: 560) použiva v slovenčine od 16. storočia. Jej vychodiskom je latinské striga s vyznamom 'vyr, čarodejnica', ktoré vzniklo na základe latinského strix, t. j. 'sova' prevzatého z gréčtiny. Do slo-venčiny sa dostalo bud' priamo z latinčiny, alebo z rumunčiny počas valašskej kolonizácie v Karpatoch. Vznik novšieho vyznamu feminina čarodejnica súvi-si s predstavou, že čarodejnice sa na sovy či iné noč^ vtáky dokázali premie-ñat' a zjavovali sa v ich podobe. Ako sme už spomenuli, v slovinskom regióne Primorska sa na označenie ženy, ktorá vie čarovat, použiva lexéma štriga.6 Má identicky povod, rozširila sa tu však pod vplyvom blízkeho románskeho narečo-vého prostredia. Napriek pomenovaniu neslovanského povodu patria predstavy o strigách zrejme k najstaršim u Slovanov vobec (EEKS 2: 202). 2 čARODEJNiCTVO A ČARODEJNICE VO FRAZEOLOGII 2.1 D. Dobšovičová Pintirová (2018: 101) uvádza, že mágia bola od samého počiatku krestanstva v rozpore s krestanskou cirkvou, ktorá ju chápala len ako čiernu mágiu, odvtedy tiež dochádzalo k ich vzájomnym stretom. Činnosti súvisiace s čarovanim, nehl'adiac na to, či prospešnym alebo škodlivym, boli na prelome stredoveku a no-voveku diabolizované. Záver stredoveku primša fenomén, ktory pretrval s roznou intenzitou a na rozličnych miestach tri storočia a dramatickym sposobom zasiahol do života spoločnosti. Išlo o prenasledovanie tzv. bosorákov či bosoriek a procesy s nimi. Ich ^astničkami boli predovšetkym ženy, a to na základe poverovej predstavy, že žena je diablovi omnoho pristupnejšia ako muž. Už niektoré scholastické trak-táty spominajú vo vzt'ahu k čarodejnictvu skor mužov než ženy, čo sa zdovodñovalo slabostou pramatky Evy, povodkyne prvého hriechu, ako aj tvrdeniami, že ženy sú náchylnejšie a otvorenejšie hriechu než muži, preto majú ovel'a väčší sklon k čarodejnictvu (Šinde^r 1986: 35). Argumentom bola tiež predstava, že „žena je v obdobi menštimcie, tehotenstva a šestonedelia v magickom zmysle nečistá, čo uFahčuje škodlivym démonom pristup k nej [...]." (EEKS 2: 202). Predstavy o tom, koho možno považovat za bosorku, čarodejnicu či strigu sa počas storoči menili, tresty však neboli v každej dobe také prisne ako v čase procesov. Král' Koloman (1095 - 1114) prenasledovanie domnelych bosoriek dokonca zakázal, jeden z jeho zákonnikov obsahuje takyto paragraf: „Strigy, kedže nejestvujú, nesmú byt súdené" (Dvorák 2005: 187). Koncom 15. storočia vydal pápež Inocent VIII. bulu, ktorá plnú moc 6 Pleteršnik (2006: 640) uvádza i formu štrija. 118 Svetlana Kmecova • Reflexia nadprirodzenych scHOPNOSTi žien vo frazeologii ... sudit' bosorky dava do ruk inkvizicii, podobne ako v pripade heretikov. V roku 1487 bola prvykrat publikovana neslavne znama kniha Malleus maleficarum (slk. Kladivo na čarodejnice, sln. Kladivo čarovnic), ktoru spisali dvaja nemecki inkvizitori Jakob Sprenger a Heinrich Institoris. Na Slovensku je azda prvym pripadom upalenia bosorky pripad z roku 1596 zo Štitnika, kde katovi zaplatili devaf zlatych za upalenie ženy menom Maxinka (Lengyelova 2013: 142). Najviac procesov sa odohralo v 18. storoči. Znamym „mestom bosoriek" bola Krupina, častym dejiskom procesov boli d'alej Bratislava či Trenčin. Niektore regiony, napr. Oravu, tento fenomen takmer celkom obišiel. Podl'a dostupnych informacii sa na uzemi Slovenska uskutočnilo 364 procesov. Posledne tri bosorky upalili po mučeni v Krupine v roku 1741. V prvom procese v Slovinsku obžalovali Veroniku Desenišku. Znamym dovodom v pozadi procesu, ktory sa uskutočnil v meste Celje, bola jej neželana svadba s Friderikom II. Celjskym, oficialnym dovodom však malo byt' jej bosoractvo. Napriek oslobodzovaciemu rozsudku ju uvaznili a na hrade Ojstrica pri Tabore v roku 1428 usmrtili utopenim (Dejiny Slovinska 2011: 55). V Slovinsku sa najviac procesov odohralo v druhej polovici 17. storočia. J. V. Valvasor v diele Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre dess Hertzogthums Crain, 1689) v časti O čarovnicah o tom piše: „Morda pa prileti včasih takšna iskrica pohujšanja ali nalezljiva duševna kužna sapica iz kake sosednje dežele, kjer te zmajske zalege ne manjka. Na Kranjskem pa so tej prekleti pregrehi zelo sovražni, pravica je v tem primeru prav ostra in ni za milost nič kaj razpoložena" (Branja 2008: 314). V menšej miere po-kračovali procesy ešte aj v prvej polovici 18. storočia, posledny v roku 1746 alebo 1752. Obžalovanych bolo spolu okolo 500 osob, z nich minimalne 68,6 % žien (u 22,3 % obžalovanych je pohlavie nezname), odsudenych a popravenych bolo 300 - 400 osob (Tratnik Volasko - Košir 1995: 189 - 190). Z tohto obdobia pochadzaju frazemy hon (honba, pohon) na čarodejnice (bosorky) v slovenčine a lov na čarovnice7 v slovinčine. SSSJ (2006: 469) cito-vanu jednotku vysvetl'uje ako „krute prenasledovanie a stihanie tych, ktori maju odlišne nazory; hl'adanie nepriatel'a, nepohodlneho človeka obyčajne tam, kde vo-bec nie je". Podobny vyklad uvadza aj SSKJ (1994: 95), a to: „fanatično iskanje, preganjanje koga kot domnevnega krivca za kaj nezaželenega, slabega". Uvedene frazemy sice obsahuju feminativny komponent, no zo semantickeho hl'adiska už nereferuju len o ženach, ale nadobudli všeobecnu platnost. Udaje zo Slovenskeho narodneho korpusu a korpusu Gigafida svedčia o tom, že ide o frazemy s vysokou frekvenciou použivania, a to najma v textoch publicistickeho štylu,8 napr.: 7 Komponenty hon, lov v oboch jazykoch suvisia s oblastou poFovnictva, bežne sa použivaju v spojeniach typu hon na lišku : lov na lisico a pod. 8 Frazeologicke spojenie sa do povedomia použivateFov jazyka dostalo napr. v suvislosti s tzv. mccarthizmom, radikalnym smerom vo vnutornej politike USA v 50. rokoch 20. storočia, ktory prenasledoval osoby podozrive zo sympatizovania s komunizmom. Takisto sa vyskytuje v na-zvoch viacerych knih, dram či filmov. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 119 Radovan Karadžič tvrdi, že pre mediâlny hon na čarodejnice sa mu nedostane spravodi-vého südneho procesu pred Medzinârodnym trestnym tribunâlom OSN pre byvalü Juho-slâviu (ICTY). (Zdroj: SNK)9 Da ni sedaj že dvomesečni lov na Toporišiča v naših občilih le lov na čarovnice, torej odvračanje pozornosti od tistega, kar pozornost v zadevah našega jezika in jezikoslovja prav zares zasluži? (Zdroj: Toporišič 2011: 225) Ide o frazeologické internacionalizmy, nâjdeme ich v mnohych dalšich eu-ropskych jazykoch, napr. v angličtine witch-hunt, v nemčine die Hexenjagd, die Hexenverfolgung, v ruštine oxoma Ha eedbM, v pol'štine polowanie na czarowni-ce, v chorvâtcine lov na vještice, v bulharčine noe Ha ee^^u, v srbčine noe Ha eewm^e, v macedončine noe Ha eemmepKu atd. V slovenčine, ale najmä v slo-vinčine je bežné aj spojenie lovec čarodejnic : lovec na čarovnice. Slovenské lexi-kografické zdroje (konkrétne SSSJ 2011: 581) zaznamenävajü aj frazeologickü jednotku s priamym odkazom na rukovät' inkvizitorov Malleus maleficarum, a to kladivo na čarodejnice s uvedenim rovnakého vyznamu ako pri predchâdzajûcich citovanych jednotkâch. Z jeho vyskytu v texte však vyplyva, že sa použiva aj, resp. najmä vo vyzname „prostriedok na takéto prenasledovanie", ako to potvrdzuje aj nasledujüci priklad: V pripade tlačov6ho zâkona by totiž vyšlo najavo, aké kladivo na čarodejnice Madarič pripravil, v pripade Lisabonskej zmluvy by üstavni sudcovia mohli rozhodnüf, že o tejto medzinârodnej zmluve je nutné konat' referendum. (Zdroj: SNK)10 V slovinčine sa nâzov inkvizičnej priručky Kladivo čarovnic za frazeologickü jednotku nepokladâ. V slovenskom mediâlnom diskurze sme zaznamenali rôzne parafrâzy jej nâzvu, ktoré možno vnimat aj ako aktualizâcie pôvodnej frazémy, napr.: Tupy kôl tohto zâkona sa vyostril, zameral sa na juh, obnažil svoju xenofobnu a revan-šistickü podstatu. Zo zâkona vraj na ochranu slovenčiny sa stalo kladivo na nârodnostné menšiny. (Zdroj: SNK)11 Napokon, kladivo na potraty je aj interetnickym svornikom - ved sa pod nim stretli aj podpisy členov SNS i SMK. Čo, každy uznâ, je vec mâlo vidanâ - ak už vôbec bol pre-cedens. (Zdroj: SNK)11 Inymi slovami, ako ukazujü viaceré priklady, obmedzenie slobody prejavu sa použiva ako novodobé kladivo na krest'anov a kresfanské učenie. (Zdroj: SNK)11 Z hl'adiska adaptâcie frazémy kladivo na čarodejnice v živom jazyku je pozo-ruhodny nasledujüci priklad jej aktualizâcie v texte: 9 Pozri https://tinyurl.com/bosorky-JZ-1a (10. 9. 2019). 10 Pozri https://tinyurl.com/bosorky-JZ-2a (9. 9. 2019). 11 Pozri https://tinyurl.com/bosorky-JZ-3a (9. 9. 2019). 120 Svetlana Kmecova • Reflexia nadprirodzenych scHOPNOSTi žien vo frazeologii ... To je ta chvil'a, ked' uraduje jemny znalec smrtičiek a strachov, ktory otvorene vyhlasu-je: »Neznašam mystikov a presvedčenych realistov.« Keby ich znašal, kosak a kladivo na čarodejnice by mu zhrdzaveli v hnilobnom kute klubu, kde sa na smrdutych sabatoch peleši zakerna chaska so svojim intelektualnym melivom, aby si brusila svoju šalamuni-ciu: kakan a čurinda, krysanek, pahusak a d'alšia kadehaved'. Najsladšie je bat' sa. (Zdroj: SNK)12 Bosorky boli obvinovane z toho, že uzavreli zmluvu s diablom : pogodbo (pakt) s hudičem. Slovenske a slovinske slovniky ich sice nezaznamenavaju, ale priklady z oboch korpusov jednoznačne dokladaju, že sa často použivaju, a to vo vyzname „rozhodnutie, ktore može mat neprijemne či nebezpečne nasledky", napr.: Ba ktosi aj rovno protestoval, že lizing je, prepytujem, podvod. Vraj 1'udia, ktori nemaju peniaze, si musia požičat na percenta, a to je zmluva s diablom... človek sa upisuje, že bude pracovat. (Zdroj: SNK)13 Tudi o tem govori Bernie Sanders v predsedniški tekmi s Hillary Clinton. Ta gospa se je spajdašila z Wall Streetom, sedežem finančne oligarhije v ZDA. Sklenila je pogodbo s hudičem in hudič bo hotel, da mu po morebitni zmagi z obrestmi vrne njegov vložek. (Zdroj: GF 2.0)14 S citovanymi lexikalnymi spojeniami vyznamovo suvisia frazeologicke jed-notky upisat' (zapredat) dušu diablovi : prodati dušo hudiču so semantikou „roz-hodnut sa pre zle skutky", ktore možno hodnotit ako parcialne frazeologicke ekvi-valenty. Pri vysluchoch podstupovali bosorky mučenie, okrem ineho napr. znamu skušku vodou. S tym suvisi i prirovnanie staršieho data, ktore zachytava Zaturecke-ho zbierka (2005: 552) Vie plavat' ako striga s vyznamom „nevie plavat". Odbornici sa doteraz nevedia zhodnut na tom, čo bolo spuštačom honu na čarodejnice. Pripisuje sa zlym životnym podmienkam, hladomoru, krize cirkvi, ekonomickym a politickym pričinam, niektori ho dokonca davaju do suvisu s ochladenim podnebia v Europe, tzv. malou dobou l'adovou v 14. - 18. storoči (bližšie napr. Oster 2004). Nemožno za ne vinit iba katolicku cirkev a inkvizi-ciu, kedže ich praktizovali rovnako cirkevne, ako aj svetske sudy a konali sa bez rozdielu vierovyznania, veku či stavu.15 V našich krajinach sa s prenasledova-nim a upaFovanim bosoriek prestalo až za vlady Marie Terezie, ktora zakazala praktizovat mučenie a nijaky proces sa nesmel začat bez jej suhlasu. Jozef II. za svojej vlady čarodejnictvo z trestneho zakonnika uplne vynechal (Lengyelova 2013: 113). 12 Pozri https://tinyurl.com/bosorky-JZ-2a (10. 9. 2019). 13 Pozri https://tinyurl.com/bosorky-JZ-4a (1. 11. 2019). 14 Pozri https://tinyurl.com/bosorky-JZ-5a (4. 11. 2019). 15 Na Slovensku sa napr. konali procesy s prislušničkami šl'achtickeho stavu Uršul'ou Kanizsayovou, manželkou palatina Tomaša Nadasdyho a manželkou ich syna Františka Nadasdyho Alžbetou Bathoryovou, v Slovinsku s už spominanou Veronikou Deseniškou. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 121 2.2 Podl'a H. Biedermanna (1992: 286) predstavuju strigy či bosorky „imaginativne stelesnenie negativnej stränky ženskosti, spojene s rozličnymi poverami". K ich charakteristickym symbolom patria zo zvierat nočne vtäky (sova, kuvik), ropu-chy, hady, potkany, netopiere či čierne mačky, d'alej mandragora, ametyst a pod. V niektorych pripadoch možu byt' zvodne kräsne, väčšinou su však stare a ška-rede. Aj M. Mencej (2005: 250) ako stereotyp čarodejnice uvädza spravidla ženu staru, škaredu, zlu, škriepnu, asociälnu, s neobvyklym sprävanim, so zanedbanym zovnajškom, zlostnym rečovym prejavom atd'., čo našlo odraz aj v oboch porov-nävanych jazykoch. Lexikälne jednotky označujuce taketo ženy su nezriedka no-sitelkami vyznamu 'zlä, starä, prefikanä, škaredä, hašter^ a pod. žena', resp. i nadävka takejto žene. Spominane stereotypne predstavy sa premietli aj do frazeologie. Slovenske slovniky (SSSJ 2011: 474) uvädzaju jednotku škaredd ako ježibaba s vyznamom „velmi nepeknä, vräskavä, dlhonosä, strapatä". V slovinčine sme v SGZD (1998: 129) zaznamenali jej parciälny Mrečovy ekvivalent biti grda ko coprnica s vyznamom „byt' vel'mi škaredä", KS (2014: 485) uvädza hanlive zvolanie Ti vešča grda!. Ich feminativny tvar napovedä, že sa použivaju vyhradne v suvislosti so ženami. Slovensky frazeologicky fond disponuje jednotkou zlä ako ježibaba „(obyč. o žene) velmi zlä, zlomysel'nä, zävistlivä, pomstivä" (SSSJ 2011: 474). V slovin-čine sme analogicke frazemy v dostupnych lexikografickych a paremiografickych zdrojoch nezaznamenali, mentälne obsahy by však boli nepochybne podobne. SSN1 (1994: 239) zaznamenäva pri lexeme čarodejnica (i čarodovnica) okrem vyznamu 'žena, ktorä vie čarit, bosorka' aj vyznam 'klebetnä žena'. Ak vezmeme do uvahy vlastnosti, ako su staroba, škaredost, zloba, klebetnost, ktore podl'a uvedenych charakteristik patria ku konceptu čarodejnica, odhalime značny prienik s konceptom baba. Lexema baba mä podla KSSJ (2003: 199) viacero vyznamov, napr. „1. starä žena; 2. neprijemnä, zlä, protivnä žena"; SSKJ (1994: 30) uvädza vyznam „ženska, navadno starejša, grda, stara baba". Na pribuznost' tychto konceptov upozornuje aj K. Marc Bratina (2014: 192), ktorä konštatuje, že v Mreči slovinskej Istrie mä lexema baba takisto pejorativny vyznam, pričom sa vyskytuje aj ako synonymum lexemy štriga. Analogickä myšlienkovä näpln feminin čarodejnica a baba vyplyva aj zo semantiky frazeologickych jednotiek Kam čert nemože, pošle babu : Kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo či Babe se zbirajo, dež bo.16 V slovinskom korpuse näjdeme aj nefrazeologicke prirovnania typu hudobna (zlobna) kot čarovnica, imeti frizuro kot čarovnica, gledati kot čarovnica, izgledati kot čarovnica, imeti nos kot čarovnica, biti kot čarovnica, ich vyskyt však nie je početny a nie je tiež iste, či v buducnosti prejdu procesom frazeologizäcie. V suvislosti s tradične neuprave-nym vzhladom bosoriek sme v SSN1 (1994: 147) zaznamenali prirovnanie takeš jag bosurče (zapisane v Dlhej Luke), ktore vypovedä o rozgajdanom, neporiadne 16 Pranostika suvisi podla našej mienky s poverovou predstavou o domnelom paktovani bosoriek s diablom a ich schopnostou privolat silny dažtf či burku, ktorä sa im pripisovala. 122 Svetlana Kmecova • Reflexia nadprirodzenych scHOPNOSTi žien vo frazeologii ... oblečenom diet'ati. Tradicné negativne hodnotenie bosoriek sa premietlo aj do d'al-šich lexikálnych spojeni, napr. jednotka stridžie huby (Záturecky 2005: 540) bola označenim jedovatych húb. V slovinskom frazeologickom fonde sme zaznamenali jednotku Kar coprnica priveka, to nima teka (ZPUE) s vyznamom „čo má povod v nečistom počinani, neprinesie nijaky užitok". Explicitne o statuse bosoriek vypo-vedá jednotka z toho istého zdroja To je huji ko jalova coprnica (ZPUE).17 Jalovost', teda neplodnost u žien sa v minulosti vnimala ako vefká potupa a neštastie, tu v spojeni s lexémou coprnica funguje ako intenzifikátor, ide teda o silne negativne hodnotenie daného javu či osoby. 2.3 Neodmyslitel'nym atributom bosoriek je metla,18 ktoru udajne použivali ako do-pravny prostriedok. Na tento učel však nepohrdli ani inymi predmetmi, ako boli ohreblo, lopata atd'. Tuto predstavu reflektuju jednotky zaznamenane v zbierke A. P. Zätureckeho (2005: 540), napr. Striga sa nosi na ohrable; Striga sa nosi na lopate; Striga sa nosi na trlici. Na prepojenie s diablom odkazuje jednotka Striga sa nosi na čertovom chvoste (Zäturecky 2005: 540). Aj slovinskä etnolo-gička M. Kropej (2008: 307) uvädza, že v poverovych predstaväch sa bosorky premiestnovali na metle, zvieratäch či 1'ud'och. Najstereotypnejšiu predstavu však jednoznačne reprezentuje metla, ktorej sa oddävna pripisovala zäzračnä moc a mä bohaty symbolicky vyznam. „V l'udovych poveräch Europy zjavne prevlädala viera v nadprirodzene sily, ktore sa nachädzali v prutoch metly" (Biedermann 1992: 180). V slovenskom frazeologickom fonde nachädzame tiež slovesnu frazemu lietat' ako striga na metle s vyznamom „pohybovat' sa vel'mi rychlo sem a tam" (SSSJ 2015: 208), porovnaj napr.: Však som aj riadna nanič mama - došli mi tr^kä - jupiiii, a aj som (kym detičky varovala starä mama) mojemu drahemu robila poriadnu prehliadku. Lietala som po byte ako striga na metle. Teda ja som behala s vysävačom od radosti. (Zdroj: Internet)19 2.4 Bosorky sa stretävali na tajnych stretnutiach, snemoch, bosorskych räkošoch (v slovinčine sa použiva lexema shod), tzv. sabatoch,20 ktore sa vraj obvykle 17 Paremia bola zaznamenana v tvare To je huji ko galova (? - jalova) coprnica. 18 V porovnavanych jazykoch je symbolicky vyznam metly pritomny aj v dalšich frazemach, napr. nova metla : nova metla „človek na novom mieste, v novej funkcii a pod. neraz prejavuje prehnanu horlivost' a iniciativu", hnat' niekoho metlou : pomesti koga z železno metlo „razne, s potupou vyhanat', odstranit niekoho (niečo) odniekial'". Symbolicky vyznam metly sa zachoval aj v niektorych poverach, napr. na Slovensku sa verilo, že slobodnu dievčinu neslobodno „podmiest" metlou, lebo sa nevyda. Metla sa použivala ako rekvizita pri tzv. metlovom tanci na svadbach a pri roznych magickych ukonoch, napr. pri vyhanani mory (EEKS 1: 353). Podobne metlove tance, kde metla povačšine symbolizuje partnera, su zname i v Slovinsku. Metla, na ktorej obkročmo sedi naha bosorka, sa často chape ako falicky symbol. 19 Pozri https://tinyurl.com/bosorky-JZ-6a (22. 10. 2019). 20 Lexikalna jednotka sabat (z hebrejskeho šabbat 'den odpočinku a bohoslužieb' a slovesa šabat 'odpočivat', SESS 2015: 518) ma v oboch jazykoch totožny vyznam - 'u židov siedmy, sviatočny Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 123 konali na osamelych miestach, križnych cestách,21 prípadne na vrchoch.22 Po-uživanie lexémy sabat v súvislosti s bosorkami pochádza zjavne z obdobia antise-mitského prenasledovania. Pocnúc 13. storocím napr. francúzski králi prijímali sy-stematické opatrenia (z dovodu mboženskej horlivosti i potreby peñazí) na vyhnanie židov z král'ovstva, pričom ich často obviñovali z kacírstva či bosoráctva (Sallmann 1994: 25). Pojem sabat sa v Európe rozsíril aj na všetky nekrest'anské sviatky vo vy-zname 'sviatok, oslava'. O nočnom priebehu sabatov svedči jednotka staršieho dáta Nočnou dobou strigy do rákosa chodia (Záturecky 2005: 540). Stáast'ou sabatov boli hostiny, orgie, tanec, SSJ (1964: 297) uvádza v tejto súvislosti nefrazeologické spojenie stridži tanec s vyznamom „divoky, bláznivy tanec". V oboch porovnáva-nych jazykoch existuje nefrazeologické slovné spojenie zlet bosoriek : shod čarovnic, ktoré posmešne, ba až hanlivo označuje „stretnutie v ženskom kruhu". 2.5 Čarovanim sa vykonávatelia magickych úkonov snažili vplyvat' na udalosti, príro-du a Tudí okolo seba. Vo všeobecnosti mohla čarodejnica čarovat sympatetickym alebo antipatetickym sposobom pomocou apotropnych úkonov, vody, liečivych bylín, odvarov, urieknutí, zaklínadiel, modlitieb (SEL 2011: 61). O bosorkách sa verilo, že vedia ovplyvnit počasie, často sa im prisudzovala vina za silné dažde, búrky, krupobitie či iné katastrofy, dosledkom čoho mohla byt' i slabá úroda. O tejto viere svedčia v slovenčine nárečové parémie Ked' sunko svieci a deščprši, bosor-ka mlieko múci (Záturecky 2005: 522) či jednotka Striga sa vrtí (Záturecky 2005: 523) s vyznamom „vietor dvíha prašny vír na ceste". V tomto zmysle vyznieva i vy-hrážka Ved' ja t'a naučim, kam fuči vietor, ked' bosorky lietajú! (Záturecky 2005: 591). V slovinčine sme zaznamenali jednotku Sladna žena je čarovnica, napravlja hudo uro in slabo letino v hiši (ZPUE), ktorá svedči o uvedenych schopnostiach čarodejnic, čo vyplyva aj so slovníkovych exemplifikátov, napr. čarovnice delajo točo (SSKJ 1994: 95), vešča dela točo (SSKJ 1994: 1508). Bosorky údajne mohli kravám kradnút mlieko alebo zapričinit, že nedojili, odkazy na tento fakt vo fra-zeológii sme však nenašli. K d'alšim schopnostiam bosoriek patrilo, že vedeli pohl'adom sposobit' cho-robu, prípadne i smrt' človeku či dobytku. VeTmi často sa o urieknutí hovorilo aj ► deñ v tyždni pripadajúci na sobotu' (KSSJ 2003: 651); SSKJ túto lexému nezaznamenáva, SP (2001: 1383) uvádza vyznam 'judovska sobota'. Zdroje staršej lexiky (HSSJ 2000: 207; BSKJ 2011: 447) uvádzajú tiež vyznam 'názov mesiaca', resp. 'jedenásty mesiac v hebrejskom kalen-dári, dnes február'. Sabaty sa podl'a poverovych predstáv konali najmä v noci z piatka na sobotu. Z tohto hl'adiska bola najdoležitejšou nocou roka tzv. Valpurgina noc, t. j. noc z 30. apríla na 1. mája (EEKS 2: 136). 21 Križne cesty, teda križovatky ciest (v slovinčine križpotje, križpot), sa dávali do súvisu s miesta-mi, kde sa pretínali cesty živych a mrtvych (Biedermann 1992: 145), boli teda obl'úbenym miestom pösobenia rozličnych nadprirodzenych sil a v súvislosti s tym aj vykonávania rozlič-nych obradov l'úbostnej, liečebnej i záskodnej mágie (EEKS 1: 277). 22 Na Slovensku to bol napr. Tokajsky vrch, Rákos, Šiance, v Slovinsku vrchy Grintavec, Klek, Slivnica. 124 Svetlana Kmecova • Reflexia nadprirodzenych scHOPNOSTi žien vo frazeologii ... v spojitosti s novorodencami či malymi defmi. V slovenčine sa v kontexte s uriek-nutím použivaju verbá urieknut', uriect,23 uhranút', počarovat', pobosorovat', poro-bit', v slovinčine ureči, uročiti, začarati, zakleti atd'. Urieknutiu sa v slovenskych nárečiach hovorí i urečenie, úrek, úrok, ušknuti, zočina, zoči a pod., v slovinčine má častejšie podobu plurálu, teda uroki, veroki, vorki, rok, divjačina, spominj.24 Je pozoruhodné, že poverová predstava o schopnosti uškodif niekomu pohl'adom sa dodnes, najmá v dedinskom prostredí, považuje za bežnu sučasf života.25 Urieknutie mohlo sposobif u dobytka nižšiu dojivosf, u človeka rozličné choroby. Zátureckého zbierka (2005: 540) v tejto suvislosti zaznamenáva zvolanie To mi volaka striga (sotona) porobila!. K. Marc Bratina (2014: 189) uvádza mrečovu frazému štriga zagleda (vzame, vidi, uroči) koga s vyznamom „striga uriekne pohl'adom niekoho (niečo), sposobí mu zlo", opak, teda zrušenie urieknutia, sa označuje slovnym spojenim delati zauroke. Oba vyrazy sa použivaju na slovinskej Istrii, kde je známe aj ustálené spojenie štriga uroči koga (kaj) a dodnes sa použiva ako eufemizmus na ospravedlnenie opitého človeka, ktory si pod vplyvom alkoholu sposobil odreniny či škrabance (Marc Bratina 2014: 189). Istrijci sa v minulosti pred strigami a uriek-nutím chránili gestom - zovretou pásfou a vystretym ukazovákom a maličkom, dnes sprevádzanym pragmatickou frazémou Capi rogove!, ktorá vyjadruje hnev, zufal-stvo, nenávisf k niekomu (Marc Bratina 2014: 190). Strigám sa vel'mi často pripisovalo, že človeku možu sposobif tzv. usad (vyskočené platničky v križoch, lumbago). Chorého čarovanim udajne „postrelili" (EEKS 2: 279), ako explicitne vyplyva z jed-notky Striga ho podstrelila, ktorá sa uvádza v Zátureckého zbierke (2005: 111). So zdravotnymi problémami, resp. nezdravym vyzorom suvisí aj slovenské prirovnanie staršieho dáta spuchnuty ako striga (Záturecky 2005: 112). 2.6 S obrazom čarodejnice, bosorky alebo strigy sa neodmysliteTne spaja čierna farba.26 Polysemanticka lexema čierny je tu pritomna svojou semou 'nevyho-vujuci požiadavkam spoločenskych noriem najma z hTadiska moralky, etiky' 23 So slovesami urieciVurieknui' suvisi nazov rastliny uročnik - silenka naduta (Silene vulgaris), v slovinčine navadna pokalica, ktora sa použivala proti urieknutiu. V Slovinsku je v Tudovej slovesnosti znama tzv. trava uročnica (SEL 2011: 656), neuvadza sa však, o aku rastlinu presne ide. Proti urieknutiu sa použival i vysušeny list rastliny trpotec (Plantago), v slovenčine skoro-cel. V oboch krajinach bol za učinny prostriedok proti urieknutiu, ako aj zlym silam všeobecne, považovany cesnak. 24 Viacere z uvedenych slovenskych aj slovinskych vyrazov reflektuju fakt, že urieknutie malo su-vis s očami, resp. s pohTadom, často zlym či zvedavym, no mohlo byt' sposobene aj neumyselne. Tuto moc mal najma pohTad Tudi so zrastenym čiernym obočim či pohTad zvedavych starych žien (SEL 2011: 656). 25 Na Slovensku je aj v sučasnosti bežne uvazovat malym detom do postieTky či kočiarika proti urieknutiu červenu stužku. V Slovinsku takisto ako ochranu proti urieknutiu použivaju okrem rozličnych magickych formuliek aj kusok červenej latky, červenu stužku, cesnakovu vodu, vyš-šie uvedene rastliny a pod. (SEL 2011: 656). 26 Čierna je ,jedna z farieb so symbolickou hodnotou absolutna, protiklad bielej farby. V starych kulturach sa bohom podsvetia prinašali ako obete čierne zvierata, neskor sa diablovi alebo de- ^ monom obetoval čierny kohut alebo cap. [...] Sam diabol bol častejšie znazornovany čierny Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 125 (SSSJ 2006: 506). Analogicky sa na pomenovanie suboru činnosti pripisovanych bosorkäm použiva združene pomenovanie čierna magia : črna magija, ktorä sa definuje ako „využivanie, uskutočnovanie magickych postupov, zvyčajne so za-meranim na zle ciele alebo na ovplyvnovanie udalosti v prospech vykonävateTa či objednävatel'a" (SSSJ 2006: 506). Jej opozitom je združene pomenovanie biela magia : bela magija. Bosorky sa stretävali na sabatoch, kde sa udajne služili tzv. čierne omše, obrady, na ktorych sa uctieva satan (SSSJ 2006: 506). V slovinčine existuje ustälene spojenie črna maša, v SSKJ (1994: 527) sa definuje ako „omša, ktorä sa vykonäva za zomrelych v čiernom oblečeni", t. j. zädmnä omša. Pod-Ta exemplifikätov z korpusu Gigafida však vyplyva, že je znäme aj v spojitosti s bosorkami, pozri napr.: Na oltarju iz kamnite plošče so bili črne sveče, lobanja zločinca, na glavo obrnjen križ in v človeško kožo oblečena Biblija. Tudi danes so črne maše tajne, pogosto se končajo z orgijami. Kjer je hudič, tam mora biti tudi sredstvo zoper njega. (Zdroj: KGF)27 PodTa SEL (2011: 61) možu čarodejnice pri čarovani použivaf okrem roz-ličnych magickych predmetov28 aj črne bukve.29 SSKJ (1994: 76) slovne spojenie hodnoti ako frazeologicke, pričom uvädza, že v Tudovej tradicii ide o knihu, pomocou ktorej možno čarovaf či veštif. Slovenčina disponuje združenym po-menovanim čierna kniha s identickym obsadenim komponentov, ktore je však nositeTom vyznamu „subor chyb, omylov, nesprävnych postupov, krivd, zločinov a pod." (SSSJ 2011: 621). V identickm vyzname poznä spojenie črna knjiga i slo-vinsky jazyk. Napriek tomu, že SSKJ (1994: 76) tak neuvädza, z prikladov v korpuse Gigafida je zrejme, že v tomto vyzname sa bežne použiva i vyššie uvedenä jednotka črne bukve. 2.7 Mytologicke, neskor z mytologie do ustnej Tudovej slovesnosti (najmä rozprävok) prevzate ženske bytosti s nadprirodzenymi schopnosfami su: ježibaba (identickä podoba existuje aj v slovinčine), baba jaga (slk.) či jagababa, baba-jaga (sln.).30 Lexema ježibaba vystupuje ako komponent vo frazeologickych prirovnaniach zla ako ježibaba a škareda ako ježibaba, o ktorych sme sa zmienili v predchädzajucej y ako červeny" (Biedermann 1992: 51). Tradičnymi spoločničkami čarodejnic boli čierne mačky, ktore sa dodnes pokladaju za symbol nešfastia. 27 Pozri https://tinyurl.com/bosorky-JZ-7a (24. 10. 2019). 28 K najčastejšie použivanym magickym predmetom patrila palica vnimanä ako sidlo ducha predkov (SEL 2011: 61). 29 M. Mencej (2005: 258) uvädza, že v Nemecku a Holandsku sa na čarovanie použivala tzv. Čierna kniha Magie. Mala byf zostavenä zo Siestej a Siedmej knihy Mojžišovej, povodnych sučasti Biblie, ktore boli neskor vynechane, aby sa nemohli použivaf na praktizovanie čiernej mägie. V slovinčine sa často takejto knihe hovori i kolomon. 30 PodTa SES (1997: 194) lexema jagababa (resp. jaga baba) pochädza pravdepodobne z rušti-ny a mä spoločny zäklad v praslovanskom *j^dzä s vyznamom 'zlä nälada, zlostnä žena' so slovinskou lexemou jeza. Domäceho, slovinskeho povodu, nie ruskä vypožička, je lexema baba-jaga, teda personifikäcia vetra (čo je znäme v Benätsku). 126 Svetlana Kmecova • Reflexia nadprirodzenych scHOPNOSTi žien vo frazeologii ... časti prispevku. Znamou slovinskou ženskou mytologickou bytost'ou je pehtra (synonyma Kvatrna baba, kvatrnica, pehtra baba), podl'a SSKJ (1994: 829) bajna postava, vystupujuca v podobe zlej alebo aj vTudnej starej ženy. SEL (2011: 61) uvadza, že v Ziljskej doline bol zaznamenany pripad, ked' zločin ženy, obvinenej z čarodejnictva, pripisali Pehtre babe. Napriek početnemu zastupeniu tychto nad-prirodzenych bytosti v ustnej Tudovej slovesnosti sme okrem uvedenych jedno-tiek nezaznamenali žiadne d'alšie frazemy, v ktorych komponentovom obsadeni by sa vyskytovali. PodTa poverovych predstav sa predpokladala zvyšena aktivita nepriaznivych sil čase, ked bola brana do sveta nadprirodzena otvorena, teda od Katariny (25. novembra) do Tomaša (7. marca), toto obdobie sa v slovenčine naziva stridžie dni31 (EEKS 2: 202). Verilo sa, že predlžovanie noci a kratenie dni predstavuje vitazstvo tmy, teda zla nad dobrom. Podobne slovne spojenie s alu-ziou na dany časovy usek roka, sme v slovinčine nezaznamenali.32 Na druhej strane mytologicky povod ma slovinske ustalene spojenie noč čarovnic,33 ktore sa vzt'ahuje na noc z 31. oktobra na 1. novembra, pričom v slovenčine sa až v sučas-nosti udomacnil anglicky vyraz halloween. 3 zAVER Čarovanie, veštenie a Tudove liečiteTstvo boli vždy neoddeliteTnou sučastou života a kultury každeho spoločenstva. Osoby, ktore ich ovladali a praktizovali, mali veTmi špecialny status. V slovnej zasobe slovenskeho a slovinskeho jazyka o tom existuje mnoho svedectiev, menej ich však nachadzame vo frazeologii. Z dostup-nych citovanych zdrojov vyplyva, že frazemy reflektujuce nadprirodzene schop-nosti žien sa vyskytuju vo vačšom počte v slovenčine, čo by sme mohli podTa našho nazoru konštatovat na urovni spisovneho jazyka, predpokladame však, že tak v slovenskej, ako aj slovinskej narečovej frazeologii sa jednotky sledovaneho typu vyskytuju v hojnom množstve, o čom nepriamo svedči i bohaty material ustnej Tudovej slovesnosti. Niektore jednotky su staršieho data, viacere z nich však patria medzi veTmi frekventovane i v sučasnosti. Z lexem, ktorymi sa ženy s nad-prirodzenymi schopnostami pomenuvaju, sa vo frazeologickych jednotkach ako komponenty vyskytuju čarodejnica, bosorka, striga, ježibaba (slk.) a čarovnica, coprnica, štriga (sln.). Všetky uvedene jednotky su vyrazne negativnym hodnote-nim danych javov či osob, čo nie je prekvapujuce a korešponduje to so statusom 31 Za stridžie dni sa považovali aj dni okolo VeTkej noci, den Juraja (24. aprila), prvomajova noc, den narodenia sv. Jana KrstiteTa (24. juna) a všetky dni, ked sa konali obrady prechodu (krsty, svadby, pohreby) a i. (EEKS 2: 202). 32 V slovinčine sa použiva spojenie volčje noči, ktore označuje obdobie dvanastich noci od Vianoc do Troch kraTov, ked sa vzduchom prehanaju duchovia predkov, niektori premeneni na vlkov (SSKJ 1994: 1530). 33 Spojenie noc čarodejnic sa tiež použiva v češtine, so slovinskym ustalenym spojenim je však ekvivalentne len zdanlivo, kedže tu ide o iny denotat - vztahuje sa totiž na vyššie spominanu Valpurginu noc. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 127 osob s magickymi schopnost'ami v krest'anskej kulture. Odzrkadluju sa v nich vlastnosti tradične strigäm pripisovane, teda staroba, zloba, škaredost', neuprave-nost', pripadne i jazyčnatost'. V tomto sa koncept strigy vyrazne prekryva s konceptom baby. Stereotypnä predstava ženy bosorky pretrväva dodnes, v mestskom prostredi možno už len ako metafora, v dedinskom prostredi, kde sa taketo schop-nosti dedili po praslici a odovzdävali z generäcie na generäciu, boli čarodejnice, vedmy či bosorky ešte donedävna realitou.34 Literatüra Biedermann 1992 = Hans Biedermann, Lexikon symbolov, Bratislava: Vydavatel'stvo Obzor, 1992. Branja 2008 = Branja 1: berilo in učbenik za 1. letnik gimnazij in štiriletnih strokovnih šol, Darinka Ambrož et al., Ljubljana: DZS, 2008. BSKJ 2011 = Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Kozma Ahačič et al., Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. Dejiny Slovinska 2011 = Jan Rychlik - Märia Tonkovä - Ladislav Hladky - Aleš Kozär, Dejiny Slovinska, Praha: Nakladatelstvi Lidove noviny, 2011. Dobšovičova Pintirova 2018 = Dagmar Dobšovičovä Pintffovä, Zitkovske bohyne: lidovä magie na Moravskych Kopanicich, Brno: Masarykova univerzita, 12016, 22018. Dvorak 2005 = Pavel Dvorak, Stopy dävnej minulosti 4: Slovensko v Uhorskom kräl'ovstve, Budme- rice: Vydavatel'stvo Rak Budmerice, 2005. ELKS 1 — 2 = Encyklopedia ludovej kultury Slovenska 1 - 2, Jän Botik et al., Bratislava: VEDA, Vydavatel'stvo SAV, 1995. Holuby 1993 = Jozef Eudovit Holuby, Närodopisne präce, Zemianske Podhradie: Obecne zastupi- tel'stvo v Zemianskom Podhradi, 1993. HSSJ 1991 = Historicky slovnik slovenskeho jazyka, red. Milan Majtän, Bratislava: VEDA, vydavatel'stvo SAV, 1991. Keber 2011 = Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. KGF = Korpus slovenskega jezika Gigafida, http://www.gigafida.net (30. 11. 2019). KGF 2.0 = Korpus pisne standardne slovenščine Gigafida 2.0, https://viri.cjvt.si/gigafida/ (30. 11. 2019). Kropej 2008 = Monika Kropej, Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja, Ljubljana - Celovec - Dunaj: Mohorjeva, 2008 KS 2015 = Jože Gregorič, Kostelski slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. KSSJ 2003 = Krätky slovnik slovenskeho jazyka, red. Jän Kačala - Märia Pisärakovä, Bratislava: VEDA, vydavatel'stvo SAV, 2003. Kuret 1998 = Niko Kuret, Praznično leto Slovencev 2, Ljubljana: Družina, 1998. Lengyelova 2013 = Tünde Lengyelovä, Bosorky, strigy, čarodejnice, Bratislava: Trio Publishing, 2013. Marc Bratina 2014 = Karin Marc Bratina, Jezikovna podoba slovenske Istre: kulturna semantika slikovitega v slovenskoistrskem narečju, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2014. Meluchova 2013 = Jana Meluchovä, Žensky a mužsky svet v poveräch a mägii, in: Muž a žena -vzfahove suvislosti v kontexte muzejnych zbierok, ed. Katarina Nädaskä, Bratislava: Zväz muzei na Slovensku, Etnologickä sekcia, Muzeum mesta Bratislavy, 2013, 120 - 128. Mencej 2005 = Mirjam Mencej, Vaška čarovnica, in: Etnolog: nova vrsta (Ljubljana) 15 = 66.1 (2005), 245 - 279. Mlacek 1984 = Jozef Mlacek, Slovenska frazeologia, Bratislava: Slovenske pedagogicke naklada-tel'stvo, 1984. 34 Pozri napr. T^kovä 2012 o tzv. bohyniach žijucich na moravsko-slovenskom pohraniči. 128 Svetlana Kmecova • Reflexia nadprirodzenych scHOPNOSTi žien vo frazeologii ... Mlacek — Durčo 1995 = Jozef Mlacek - Peter Durčo et al., Frazeologickä terminologia, Bratislava: Stimul, 1995. Oster 2014 = Emily Oster, Witchcraft, Wrather and Economic Growth in Renaissance Europe, in: Journal of Economic Perspectives 18.1 (2004), 215 - 228, https://tinyurl.com/bosorky-JZ-8a (30. 11. 2019). Pleteršnik 2006 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar: transliterirana izdaja 2: P - Ž, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006; 11894 - 1895. Sallmann 1994 = Jean-Michel Sallmann, Bosorky, nevesty Satanove, Bratislava: Slovart, 1994. SEL 2011 = Slovenski etnološki leksikon, Angelos Baš et al., Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. SES 1997 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. SESS 2015 = Lubor Krälik, Stručny etymologicky slovnik slovenčiny, Bratislava: VEDA, vydavatel'-stvo SAV - Jazykovedny ustav Ludovita Stura SAV, 2015 SGZD 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: poskusni zvezek: A - H, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998. SNK = Slovensky närodny korpus -prim-7.0-public-all, http://korpus.juls.savba.sk (30. 11. 2019). SP 2001 = Slovenski pravopis, Jože Toporišič et al., Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. SSJ 1964 = Slovnik slovenskeho jazyka IV: S - U, red. Stefan Peciar, Bratislava: Vydavatel'stvo Slovenskej akademie vied, 1964. SSKJ 1994 = Slovar slovenskega kn jižnega jezika, Ljubljana: DZS, 1994. SSN 1994 = Slovnik slovenskych nareči I, red. Ivor Ripka, Bratislava: VEDA, vydavatel'stvo SAV, 1994. SSS 2000 = Synonymicky slovnik slovenčiny, red. Märia Pisarčikova, Bratislava: VEDA, vydavatel-stvo SAV, 2000. SSSJ 2006 = Slovnik sučasneho slovenskeho jazyka: A - G, red. Klara Buzässyovä - Alexandra Jarošova, Bratislava: VEDA, vydavatel'stvo SAV, 2006. SSSJ 2011 = Slovnik sučasneho slovenskeho jazyka: H - L, red. Alexandra Jarošova - Klara Buzässyovä, Bratislava: VEDA, vydavatel'stvo SAV, 2011. SSSJ 2015 = Slovnik sučasneho slovenskeho jazyka: M - N, red. Alexandra Jarošova, Bratislava: VEDA, vydavatel'stvo SAV, 2015. SSSJ 2016 = Sinonimni slovar slovenskega jezika, red. Jerica Snoj, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. Šindelar 1986 = Bediich Sindelaf, Hon na čarodejnice: zapadni a stedniEvropa v 16. - 17. stoleti, Praha: Nakladatelstvi Svoboda, 1986. Toporišič 2011 = Jože Toporišič, Intervjuji in polemike, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. Tratnik Volasko - Košir 1995 = Marjeta Tratnik Volasko - Matevž Košir, Čarovnice, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995. Tučkova 2012 = Katefina Tučkova, Žitkovske bohyne, Brno: Host, 2012. Zajonc 1998 = Juraj Zajonc, Strigy, bosorky, bohyne a ine ženy, ktore vedia, in: Žena z pohl'adu etnologie, eds. Hana Hloškova - Milan Leščak, Bratislava: Matične združenie priaznivcov l'u-dovej kultury Prebudena piesen, 1998, 37 - 47. Zakrzewska-Verdugo - Obertova 2018 = Magdalena Zakrzewska-Verdugo - Zuzana Obertova, Striga strzydze nieröwna?: slowianska demonologia w zbiorze opowiadan Ostatnie zyczenie A. Sapkowskiego oraz jego przekladzie na jQzyk slowacki, in: Jazyk a kultura 9 (2018), č. 36, 58 - 67, https://tinyurl.com/bosorky-JZ-9a (30. 11. 2019). Zaturecky 2005 = Adolf Peter Zaturecky, Slovenske prislovia, porekadla, uslovia a hadanky, Bratislava: Slovensky Tatran, 2005. ZPUE = Zbierky paremii Ustavu etnologie Slovinskej akademie vied (ISN ZRC SAZU). Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 129 pOVZETEK Odraz nadnaravnih sposobnosti žensk v frazeologiji: slovaško-slovenski primerjalni vidik Caranje, prerokovanje in ljudska medicina so bili od nekdaj sestavni del življenja in kulture vsake človeške skupnosti. Osebe, ki so jih obvladale in izvajale, so imele čisto poseben status. V besediščih slovaškega in slovenskega jezika obstaja o tem veliko dokazov, manj pa se jih je ohranilo v frazeologiji. Iz dostopnih citiranih virov sledi, da je več s temo prispevka povezanih frazemov slovaških. To lahko ugotovimo na ravni knjižnega jezika, gotovo pa se je veliko več podobnih frazemov ohranilo v narečjih, o čemer priča tudi bogato gradivo ljudskega izročila - pripovedk, pesmi, pravljic ipd. Več frazemov je starejših, nekateri pa se še vedno pogosto uporabljajo. Stereotip, da je oseba, ki zna čarati, večinoma ženskega spola, se je potrdil tudi v frazeologiji, saj velika večina najdenih frazemov vsebuje lekseme, ki poimenujejo osebo z nadnaravnimi sposobnostmi, v ženski obliki. Od leksemov, ki se uporabljajo za poimenovanje takšnih žensk, se kot komponente v fraze-mih pojavljajo čarodejnica, bosorka, striga, ježibaba (slk.) in čarovnica, coprnica, štriga (sln.). Vse navedene enote se uporabljajo z namenom negativno vrednotiti dana dejstva ali osebe, kar ni presenetljivo in sovpada s statusom teh oseb v krščanski kulturi. Ženska-ča-rovnica je torej arhetip starega, zlobnega, grdega, v nekaterih primerih tudi opravljivega in iz družbe v veliki meri izključenega bitja, v čemer se ta koncept kar precej prekriva s konceptom babe v obeh jezikih. Iz več besednih zvez, ki se nanašajo na čarovništvo, je razvidna povezava z negativno simbolike črne barve. Stereotipna podoba ženske-čarov-nice se je v mnogih vidikih ohranila do danes, v mestnem okolju mogoče le kot metafora, v vaškem, kjer so se podobne sposobnosti dedovale po ženski liniji in se predajale iz roda v rod, pa je gotovo še vedno prisotna. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 131 Helena Grochola-Szczepanek osobliwosci czasu przeszlego gwarowego CzAsowNIKA BYC na podstawie danych korpusowych Cobiss: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.25.2.8 Značilnosti preteklika spiškega narečnega glagola bye 'biti' na osnovi korpusnih podatkov Prispevek obravnava kategorijo preteklega časa glagola bye 'biti' v spiškem narečju. Izsledki izhajajo iz gradiva za Spiški narečni korpus. Glagolska spregatev je v narečju drugačna kot v splošni poljščini. Ohranile so se arhaične oblike tipa bylech, jech byl, my byli. Navedeni so podatki o številu pojavitev vseh oblik v korpusu. Izbrani primeri so prikazani v širšem kontekstu, skupaj z metapodatki. Predstavljene so tudi možnosti uporabe elektronskega korpusa za morfološke in sociolingvistične raziskave. Ključne besede: pretekli čas, glagol, narečje, korpusni podatki Characteristic Features of the Past Form of the Spisz Dialect Verb 'to be' Based on Corpus Data This article discusses the past form of the verb 'to be' in the Spisz dialect. The material is derived from the Spisz Dialect Corpus. Verb inflection in the dialect differs from standard Polish. Archaic forms such as bylech, jech byl, and my byli are still used in the dialect. The number of occurrences of all the forms in the corpus is provided. Selected examples are presented in a broader context along with metadata. The author also presents the possibilities of using the electronic corpus for morphological and sociolinguistic research. Keywords: past form, verb, dialect, corpus data 1 wprowadzenie Czasownik bye wyst^puje w zdaniu jako samodzielne orzeczenie w znaczeniu egzystencjalnym 'istnieč, wyst^powac, žyč, odbywač si$ itp.'. Ponadto - w funk-cji niesamodzielnej, gramatycznej jako l^cznik w orzeczeniach imiennych (Ona jest malarkq) oraz jako skladnik zložonych form czasownikow: czasu przyszlego (Bqdziemy siq uczyli // uczye jqzyka slowenskiego), strony biernej (Zdanie jest napisane poprawnie) i zwrotow nieosobowych (Bylo juz pozno). Czasownik bye jest nieregularny, ma osobliw^ odmian^ izolowan^, opierajqc^ si$ na czterech supletywnych tematach: jest-, s-, bqd- (z alternantami: bqdz- i bqdz-) oraz by-(Laskowski 1998: 235). Od XVI wieku w czasie terazniejszym formy osobowe tworzone s^ na wzor czasu przeszlego. Ich podstaw^ jest forma jest, do ktorej dodawane s^ koncowki osobowe w 1 i 2 osobie liczby pojedynczej oraz mno-giej, tylko 3 osoba liczby mnogiej ma postač supletywn^ sq (Klemensiewicz i in. 1955: 363-364; Manczak 1975: 118-119). Ruchome koncowki wyst^puj^ nie 132 _ Helena Grochola-Szczepanek • Osobliwosci CZASU przeszlego GWAROWEGO ... tylko w czasie przeszlym (jak w innych czasownikach), ale rowniež w czasie terazniejszym, np. jam jest. Czasownik bye jest niedokonany, ale tworzy czas przyszly prosty z podstaw^ bqd-. Czas przeszly oparty jest na temacie by-, np. bylem, bylismy. czas przeszly liczba pojedyncza liczba mnoga 1 osoba ja bylem, ja bylam my bylismy, my bylysmy 2 osoba ty byles, ty bylas wy byliscie, wy bylyscie 3 osoba on byl, ona byla, ono bylo oni byli, one byly Tabela 1: Odmiana czasownika bye w czasie przeszlym w j^zyku polskim W gwarze czasownik bye pelni tak^ sam^ funkcj^, jak w polszczyznie ogol-nej. Odmiennosci rozliczne napotykamy w wewn^trznej budowie gwarowych form fleksyjnych, dystrybucji koncowek oraz polqczeniach z innymi wyrazami. Badania zagadnien fleksji czasownikow gwarowych ograniczaj^. si$ zwykle do miejscowo-sci (Ananiewa 1995; Dziegiel 2001; Ciechosz 2001), wzgl^dnie gwary lub terenu (Kurzowa 1985; Pospiszylowa 1999). W polskiej dialektologii nie ma opracowania monograficznego poswi^conego fleksji czasownika1. Formy czasownika bye w rož-nych gwarach polskich szczegolowo przedstawia Slownikgwarpolskich (SGP 1989: 175-264). Anna Pospiszylowa omawia osobliwe formy czasownika bye wyst^pu-jqce w gwarze istebnianskiej. Nalež^ do nich m.in. skrocony wariant je od 3 osoby liczby pojedynczej jest oraz formy wyst^pujqce w liczbie mnogiej typu: myje sq, oni sqje, my nie ma sq, oni nie ma sq (Pospiszylowa 1999). Celem tego artykulu jest przedstawienie gwarowej odmiany czasownika bye w czasie przeszlym. Uwaga skupia si$ glownie na omowieniu zmian morfolo-gicznych w formach odmiennych od polszczyzny ogolnej. Materialy do analizy pochodz^ z elektronicznego korpusu gwary spiskiej (Korpus Spiski). Istotnym aspektem ponižszego opracowania jest takže pokazanie možliwosci zastosowania korpusu do badan odmiennosci morfologicznych w kodzie gwarowym. 2 KORPUS SPISKI - NAJWAZNIEJSZE DANE I CHARAKTERYSTYKA MATERIALU BADAWCZEGO Korpus Spiski to nowe narz^dzie badawcze do przeszukiwania oraz analizy tek-stow i nagran gwarowych. Korpus jest udost^pniony online (adres strony: www. spisz.ijp.pan.pl). Projekt powstal w Instytucie J^zyka Polskiego PAN w Krako-wie w latach 2015-2019.2 Celem przeprowadzonych badan korpusowych bylo zarchiwizowanie j^zyka, ktorym obecnie posluguj^ si$ mieszkancy Spisza bez 1 Literatura skupia siQ w wi^kszej mierze na slowotworstwie czasownika (por. Fadecka 2010; Czarnecka 2014). 2 Pelna nazwa: J^zyk mieszkancow Spisza: korpus tekstow i nagran gwarowych. Projekt sfinanso-wany zostal przez NPRH w latach 2015-2019 (1bH 15 0166 83). Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 133 wzgl^du na wiek, wyksztalcenie oraz inne parametry. Podejscie to rožni si$ od tradycyjnych badan dialektologicznych, nastawionych z reguly na rejestrowanie tylko najstarszej warstwy gwary i wykluczanie mlodszych lub wyksztalconych respondentow z badan (por. AJPP 1934: 18). Dobor respondentow byl zatem podyktowany dwoma zasadniczymi wzgl^dami metodo-logicznymi: mial zapewnic reprezentatywnosc proby, ale takže dokumentowac charakte-rystyczn^ dla regionu mowQ, czyli gwarQ spisk% (Grochola-Szczepanek i in. 2019: 169) Korpus zawiera 250 godzin nagran przetranskrybowanych i okolo 2 milionow form tekstowych. Do zapisu kodu gwarowego wykorzystano standaryzowany zapis ortograficzny. Dwa czynniki zadecydowaly jednak o przyj^ciu takiego zapisu. Po pierwsze, ulatwia on przeszukiwanie korpusu, tam zas, gdzie warstwa dzwi^kowa ma znaczenie (fonetyka, fonologia, morfologia, ewentualnie ich pol^czenie z socjolingwistyk^), badacz siQgnie do pliku dzwi^kowego, powi^zanego ze znormalizowanym zapisem ortograficznym. Po drugie, zastosowanie znormalizowanej ortografii pozwolilo wykorzystac narz^dzia služ^ce do anotacji morfologicznej polszczyzny ogolnej. (Grochola-Szczepanek i in., 2019: 171) Fragmenty nagran z omawianymi formami podane s^ ponižej w zapisie standaryzowanym. Jedynie formy czasownikowe ze zmianami morfologiczny-mi wyst^puj^ takže w wersji gwarowej, np. bylem//bylef. Przy omawianych formach czasownikowych notuje si$ liczb^ wystqpien w korpusie, np. bylef (170). Obok przykladow podawane s^ identyfikatory, np. (M7-1945-NowaBiala, K14-1987-Frydman), z ktorych možna odczytac podstawowe metadane o responden-cie: plec: M - m$žczyzna, K - kobieta, 7, 14 - numer porz^dkowy, 1945, 1987 -rok urodzenia, NowaBiala, Frydman - miejscowosc, z ktorej pochodzi nagranie. Pisownia identyfikatorow jest taka sama, jak^ zastosowano w korpusie: dwuczlo-nowe nazwy miejscowosci typu Nowa Biala maj^ ci^gl^ pisowni^, ponadto nie zawieraj^ znakow diakrytycznych, np. NowaBiala. 3 Czasownik byč Forma samego bezokolicznika bye wyst^puje w korpusie prawie 1500 razy. Liczba wszystkich slowoform tego czasownika wynosi ponad 97 tysi^cy. Warto tutaj jednak nadmienic, že w rozumieniu tworcow korpusu za slowoform^ uzna-je si$ wyraz lub jego element, np. forma czasownika bylbys zawiera slowofor-my: byl, by i s, zlematyzowane jako bye, by i bye. Ten ostatni element to rucho-my morfem, mog^cy dol^czac si$ do innych cz^sci mowy poza czasownikiem (Grochola-Szczepanek i in. 2019: 168). Z danych korpusu wynika, že bezokolicznik bye zwykle poprzedzany jest formami innych czasownikow musiee, moc, miee. Licznie poswiadczone s^ po-lqczenia: musi bye (229), musialo bye (137), musial bye (97), musiala bye (87), musialy bye (53), može bye (127), moglo bye (37), ma bye (66), mialo bye (49). 134 _ Helena Grochola-Szczepanek • Osobliwosci CZASU przeszlego GWAROWEGO ... Przyklady: [1] Rozumiesz dlatego musi byeprzydomek že žeby wiedzieli do kogo no me? (K2-1974-Niedzica), [2] No bo dawno sig mlocilo na maszynie no to worki musialy bye takie wiecie Iniane swoje nie nie byly takie žeby byly kupne (K9-1946-Trybsz), [3] Trawa nie moie bye mokra tak jak rosa albo cosi bo niby že sig zajqce mogq zatruc tym tak žem sig staral tež suszyc tq trawg (M11-2002-Rzepiska), [4] A to tak jak gadam že tak ma bye fura oczesana jak jak dziewka uczesana (K14-1972-Trybsz). W bazie Korpusu Spiskiego wyst^puj^ ponadto formy wskazujqce na istnienie ite-ratiwum bywac, maj^cego znaczenie 'istniec, wyst^powac przez dlugi okres, wie-lokrotnie'. Poswiadczone s^ formy bezokolicznika bywac (2) oraz 3 osoby liczby pojedynczej czasu przeszlego bywalo (25) i teražniejszego bywa (10). Przyklady: [5] A ja pochodzg z rodziny romskiej bylempierwszym takim wyuczonym czlekiem jak to gadajq žem sig nauczyl bywae na tych salonach (M4-1947-CzarnaGora), [6] Zawsze tak bywalo (M10-1937-Lapszanka), [7] Nieraz i tak bywa (M1-1956-CzarnaGora). Warto wspomniec, že obok iteratiwum w bazie wyst^puje homonimiczny czasow-nik bywac w znaczeniu 'mieszkac'. 4 aORYSTYCZNA POSTAC: BYLECH Gwara spiska ma zachowan^ aorystyczn^ postac 1 osoby liczby pojedynczej czasu przeszlego bylech, ktorej towarzyszy przejscie -ch ^ -flub -k, czyli wyst^puj^ formy typu bylef, bylaf lub bylek, bylak. Przejscie wyglosowego -ch w -f (na tyf staryf nogaf) jest typow^ cech^ spisk^ i obejmuje prawie caly Spisz, z wyj^tkiem trzech wsi: Czarna Gora, Jurgow i Rzepiska, w ktorych wyglosowe -ch realizowane jest jako -k (na tyk staryk nogak). Dane w korpusie pokazuj^, že w 1 osobie czasu przeszlego wyst^puj^ takže formy ogolne typu bylem, bylam. Liczba wystqpien: formy z koncowk^ [f]: bylef (170), bylaf (147), bylek (87), bylak (55); lqcznie: (459), formy ogolne [m]: bylem (239), bylam (122); l^cznie: (361). Przyklady: [8] Od mlodosci ne to to bylem//bylef na gazdostwie gazdowalismy i krowym pasl (M5-1937-No-waBiala), [9] Ja to takjakosi nie bylam//bylaf taka dokuczna jakem byla dzieckiem (K7-1942-LapszeWyzne), [10] Zaraz ino na nogi stanglam tom musiala ggsipasc ggsipasc bylam//bylak wigksza tom pasla zas juž jagnigta owieczki baranki (K3-1931-Rzepiska). Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 135 5 fORMY ANALITYCZNE: JA BYL, MY BYLI Oprocz form gwarowych aorystycznych typu bylef, byiaf, bylek, bylak lub ogol-nych bylem, bylam, 1 osoba czasu przeszlego realizowana jest przy užyciu form analitycznych typu ja byl, ja byta. Skladajo si$ z zaimka osobowego ja oraz z formy 3 osoby liczby pojedynczej byi, byla. Liczba wystqpien: ja byl (206), ja byla (229), takže z zaprzeczeniem: ja nie byl (9), ja nie byla (12); l^cznie: (456). Przyklady: [11] Ja byl myšliwym (NN3-Dursztyn), [12] Ja byla knopka tom rotila nawet nie ino sobie ale plotnam rotila dužo ludziom (K6-1927-Trybsz), [13] Ja nie byla w košciele (K6-1944-CzarnaGora). Formy analityczne spotykamy takže w 1 osobie liczby mnogiej, np. my byli, my byly. Liczba wystqpien: my byli (358), my byly (112), takže z zaprzeczeniem: my nie byli (7), my nie byly (4); l^cznie: (481). Przyklady: [14] My byliprzy Slowacji (K9-1929-NowaBiala), [15] To tak siq rodzilo my nie byly w szpitalach nikany w domu my rodzily (K1-1928-Jurgow). 6 rUCHOMA KONCOWKA W j$zyku polskim wyst$puje zjawisko dol^czania koncowek osobowych czasow-nikow do innych cz^sci mowy, np. juz.em byla, jeszcze.m nie byl. Jest to tzw. ruchoma koncowka, zwana takže aglutynantem (NKJP). W dawnym j$zyku polskim wyst$powal tzw. czas przeszly zložony, skladajqcy si$ z imieslowu przeszlego czynnego i slowa posilkowego byc w czasie terazniejszym, np. byl ješm, byl ješ, byl jest, byli ješmy, byli ješcie, byli sq. Wskutek wielowiekowego procesu uprosz-czenia, np. ješmy, ješcie w -šmy, -šcie oraz l^czenia si$ obu form w calosc mamy obecnie formy bylem, byleš, byl, bylišmy, bylišcie, byli. Formy jest i sq zanikly w 3 osobie. Pozostalosci po dawnym czasie przeszlym zložonym možemy dopatrywac si$ w ruchomej koncowce czasownikow. W gwarach zjawisko to wyst$puj^ niepo-rownywalnie cz^sciej niž w j$zyku ogolnym. W calej bazie Korpusu Spiskiego od-notowano ponad 5500 przykladow dol^czenia koncowek gwarowych do rožnych cz^sci mowy. Zwykle koncowki czasownikow dol^czane s^ do wyrazow: jak, juz, 3 Informator anonimowy, dodatkowy. 136 _ Helena Grochola-Szczepanek • Osobliwosci czasu przeszlego gwarowego . tak, potem, tež, raz, tam, teraz, že. Jesli chodzi o ruchome koncówki w samym czasowniku bye, obejmuj^ one prawie 370 przypadków. Najczçsciej lqcz^ siç ze spójnikiemjak (60), np. jak.em//jak.ef'byl,jak.em//jak.ek byla. Wyrazy zakonczo-ne na samogloskç lqcz^ siç z koncówkami -f -k, -m, natomiast - zakonczone na spólglosk^ - z koncówkami -ef, -ek, -em. Liczba wystqpien: typ z koncówk^ gwarow^ [fk]: .fbyl (44), .fbyla (93), .kbyl (23), .k byla (41); l^cznie: (201), .ef byl (38), ef byla (67), .ek byl (21), .ek byla (11); l^cznie: (137), typ z koncówka ogóln^ [m]: .m byl (3), .m byla (2), .em byl (2); l^cznie: (7). Przyklady: [16] To juž taka.m//tako.f byta rada, že siq znalazl (K7-1942-LapszeWyzne), [17] Juž wieksza.m//wiynkso.k byta (K3-1939-Lapszanka), [18] Jak.em//jak.ef byta indyki skubacparçpiórek wziçla (K3-1939-Frydman), [19] Pierwszy raz.em//roz.ek byt w Ameryce (M4-1988-Jurgow), [20] Pierwszy raz.em//roz.em byt na wywiadówce (M11-1952-Trybsz). 7.l Aglutynanty wolnostoj^ce Ciekawym faktem jest to, že ruchoma koncówka czasownika w gwarze nie za-wsze l^czy siç z inn^ czçsci^ mowy, lecz czçsto pozostaje takže wolnostoj^ca, np. juž em byl. Swiadczy o tym sposób wymawiania: wyrazne wydzielenie kon-cówki oraz intonacja. W korpusie znaleziono prawie 1200 miejsc, w których wystçpuj^ wolnostoj^ce aglutynanty, pochodz^ce od r0žnych czasowników. Liczba wolnostoj^cych aglutynantów dla samego czasownika bye wynosi okolo 90 przykladów. Wolnostoj^ca koncówka zachowuje uproszczon^ formç slowa posilkowego jesm, z aorystyczn^ postaci^ jech, która w gwarze wymawiana jest jako: jef, jek. Liczba wystqpien: jef byl (18), jef byla (38), jek byl (13), jek byla (12); l^cznie: (81), ef byla (2 ), ek byl (1); l^cznie: (3), byl jef (1), byla jef (2), byla jek (1); lqcznie: (4). Przyklady: [21] Czterdziesci roków em//jef byt lektorem w kosciele i kantorem zarazem (M6-1954-Dursztyn), [22] Choc em//jef byta juž dorosla i nawet em juž siç wydala tom zawsze jeszcze mamie tacie zawsze kupila cosik na mikolaja (K9-1949-Krempachy), [23] Caly miesiqc em//jek byt tam w szpitalu (M2-1934-Jurgow), [24] Kiedysi em//jek byta w tym osrodku zdrowia (K6-1927-Trybsz). Wolnostojqce koncówki ruchome jef, jek wystçpuj^ zwykle przed czasownikiem, sporadycznie - na drugiej pozycji. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 137 Liczba wystqpien: byl jef (1), byla jef (2), byla jek (1); l^cznie: (4). Przyklady: [25] Byl em//jef pol roku na kurii (M9-1938-Kacwin), [26] Byla em//jek w Rzymie dlugo (K4-1943-CzarnaGora). 6.2 Partykula ie- Gwarowe aglutynanty typu jef, jek, pod wplywem polszczyzny potocznej, w ktorej wyst$pj formy z partykul^ typu žem, žesmy (ja žem byl, my žesmy czytali), reali-zowane s^ takže w wersji zef, zek, rzadziej žem. Liczba wystqpien: zef byl (7), zef byla (21), zek byl (3), zek byla (1); l^cznie: (32), žem byl (2), byla (2); l^cznie: (4). Przyklady: [27] jak žem//zek byt maly no to mama mi kupila takq siatkq nie wqdkarskq ba na na motyle (M13-2006-Trybsz), [28] A w Irlandii žem//zef bylpi^č rokow (M4-1977-LapszeWyzne), [29] Potem žem//zef byla w Krakowie na na filologii na Akademii Pedagogicznej (K7-1978-Falsz-tyn), [30] Jak iem byt malym jeszcze takim chlopcem žem do podstawowki chodzil (M4-1993-Falsztyn). W dwoch wystqpieniach forma žem jest po czasowniku: [31] Mowilam že že byla žem//zef w tym Krakowie (K9-1946-Trybsz), [32] Piqtnašcie rokow czy szesnascie byla žem//zef w tym u tej pani com w tej Krakowie (K7-1944-LapszeNizne). 7 Liczba mnoga 7.1 Koncowka -my w 1 osobie W 1 osobie liczby mnogiej czasu przeszlego oprocz powszechnych form anali-tycznych my byli, my byly, stosuje si$ takže formy z koncowk^ -my, np. bylimy, bylymy. Ogolnopolska koncowka -smy wyst$puje rzadko. Liczba wystqpien: bylimy (109), bylymy (32); l^cznie: (141), bylismy (17), bylysmy (1); l^cznie: (18). Przyklady: [33] Bylismy//bylimy w tym spolku Swiqtego Wojciecha w Trnavie zas w Martinie (K6-1927-Trybsz), [34] Bylyšmy//bylymy na W^grzech z tym wyst^pem bylyšmy//bylymy w Polsce tutaj juž ani nie pa-miqtam gdzie od morza (K18-1934-Niedzica). 138 _ Helena Grochola-Szczepanek • Osobliwosci CZASU przeszlego GWAROWEGO ... 7.2 Rodzaj m^skoosobowy i niem^skosobowy Zauwaža si$ odmiennosc w stosowaniu form niem$skoosobowych byfymy, my byfy, bylyšcie, byfy. Wyst$puj^ one nie tylko w odniesieniu do osob rodzaju žen-skiego, ale takže grup m$žczyzn i kobiet, rodzin i par obojga plci. W polszczyznie ogolnej na okreslenie grupy osob plci m^skiej i ženskiej užywa si$ formy m^sko-osobowej bylišmy, bylišcie, byli. Formy bylyšmy, bylyšcie, byly odnosz^ si$ do osob rodzaju ženskiego. W gwarze miejscowosci Niedzica powszechnie wyst$pu-je zjawisko užycia form niem$skoosobowych typu byfymy, my byfy, bylyšcie, byfy w odniesieniu do grupy mieszanej. Przyklady: [35] Chocby bylo dziesiqciu chlopow gdziesi w kupie a jeden b^dzie cosi opowiadal o chlopach o ... nie wiem ogolnie o plci m^skiej to nie powie ze bylišmy//bylimy nie bylišmy//bylimy ino ze byly-šmy//bylymy (M-1992-NiedzicaZamek), [36] W Niedzicy zaš zaš baba chlop to zaš jak to to zaš gadajq ze bylyšmy//bytymy grabic (K-1947-LapszeWyzne), [37] WNiedzicy gadajq chlo... na chlopy bylyšmy//byfymy bylyšmy//bylymy (K14-1946-Kacwin). [38] W listopadzie my byiy u ksiqdza [informatorka mowi o sobie i m^žu] (K20-1963-Niedzica), [39] My byfy tak do dziš u Boga za piecem [informatorka mowi ogolnie o mieszkancach] (K7-1939-Niedzica). W nazwach deprecjatywnych typu chlopy, wojaki, zandarmy wyst$puje miesza-nie rodzaju m$skoosobowego oraz niem$skoosobowego, np. chlopy byly (6), byli chlopy (3), chlopy byli (1). W gwarze powszechne jest zjawisko užywania form liczby mnogiej w odniesieniu do osob starszych, czyli zjawisko tzw. dwojenia lub pluralis maiestaticus (Grochola-Szczepanek 2012: 150-151). Liczb^ mnog^ stosuje si$ takže w kontaktach z osobami nieznanymi. Przyklady: [40] Nie we mlynie tam u tego u Piotrka? byliscie [informator pyta eksploratora] (M1-1952-Trybsz), [41] Byliscie kiedy w tym sklepie nie byliscie? [informator pyta eksploratora] (M7-1945-Czar-naGora). W nagraniach zarejestrowano takže przypadki užycia 3 osoby liczby mnogiej w odniesieniu do jednej osoby typu: dziadek byli, matka byli. Tego rodzaju kon-strukcje wyst$puj^ w sytuacjach, kiedy mowi si$ o osobie szczegolnie szanowanej i powažanej. Zjawisko to okreslane jest jako tzw. trojenie (Grochola-Szczepanek 2012: 184). Przyklady: [42] No jeszcze jak moja mama byli (K7-1944-LapszeNizne), [43] Moj ojciec byli chlopakiem to nam zawsze opowiadali (K1-1935-Frydman), [44] Dziadek byli dziadek byl wdowcem (M2-1950-Rzepiska). Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 139 8 METADANE A ZROŽNICOWANIE FORM Metadane udost^pnione w Korpusie Spiskim, m.in. pleč, wiek, miejsca zamiesz-kania, wyksztalcenie, pozwalaj^ na badanie zaležnosci kodu gwarowego od czynnikow socjalno-demograficznych oraz geograficznych. Rezultaty wyszuki-wania možna dowolnie ograniczač, stosuj^c jeden lub kilka filtrow. Umožliwia to szczegolow^ analiz^ wynikow odfiltrowanych do dowolnie wybranych atry-butow. Przykladowo možna zaw$zič pytanie o form$ 1 osoby liczby pojedynczej czasu przeszlego tylko do jednej miejscowosci lub tylko do kobiet urodzonych w 1950 roku. Maj^c na uwadze formy czasu przeszlego, warto wzi^č pod uwag$ za-ležnosč dwoch czynnikow: wieku oraz miejsca zamieszkania respondentow. Z wynotowanych powyžej form czasu przeszlego zauwaža si$, že najbardziej zrožnicowan^ postač ma 1 osoba liczby pojedynczej (tabela 2). W pozostalych osobach rožnice w stosunku do polszczyzny ogolnej s^ mniejsze i nie ma až tylu wariantow. 1 osoba liczba pojedyncza formy typ I postac aorystyczna bylef, bylaf, bylek, bylak typ II postac ogolna bylem, bylam typ III postac analityczna ja byl, ja byla typ IV ruchoma koncowka z inn^ cz^sci^ mowy .f byl, .f byla, .k byl, .k byla .ef byl, ef byla, .ek byl, .ek byla typ V ruchoma koncowka wolnostoj^ca jef byl, jef byla, jek byl, jek byla ef byla, ek byl typ VI ruchoma koncowka z partykul^ ie-, postac aorystyczna zef byl, zef byla, zek byl, zek byla typ VII ruchoma koncowka z partykul^ ie-, postac ogolna zem byl, zem byla Tabela 2: Typy form 1 osoby liczby pojedynczej czasu przeszlego czasownika bye Dane pokazuj^, že formy analityczne typu ja byl, ja byla dominuj^ w najstar-szym pokoleniu (60+) i s^ czterokrotnie popularniejsze w tej grupie niž w naj-mlodszej (ponižej 40 roku žycia). Domena starszych respondentow s^ takže formy z aglutynantem typu .f byl, .k byl, .ef byl, .ek byl oraz jef byl, jek byl. Mlodzi informatorzy czterokrotnie rzadziej užywaj^ ruchomej koncowki przylqczonej do innych wyrazow. Wolnostojqce ruchome koncowki typu jef byl, jek byl nie wyst$-puj^ w ogole u najmlodszych. Formy te zostafy wyparte przez leksem stosowany w potocznym j^zyku ogolnym: zem byl, ktory w gwarze przybiera takže postač zef byl, zek byl. Mlodsi mieszkancy najcz^sciej užywaj^ form bylem, bylam w rožnych wariantach: ogolnym i aorystycznym (zob. wykres 1). 140 Helena Grochola-Szczepanek • Osobliwosci CZASU przeszlego GWAROWEGO ... bylem bylef/bylek ja byl (j)ef/(j)ek byl wyraz + ef/ek byl iem zef/zek 0 % Starzy Sredni ■ Mlodzi 10 % 20 % 30 % 40 % Wykres 1: Formy 1 osoby liczby pojedynczej czasu przeszlego Dane ilustruj^ procentowe užycie danego wariantu w obr^bie grupy wiekowej. Filtr geograficzny uwidacznia wyrazny podzial miejscowosci z wymow^ wy-glosowego -f oraz -k. Formy z -f typu bylef, bylaf wyst$puj^ powszechnie prawie na calym obszarze Spisza, w 12 wsiach: Dursztyn, Falsztyn, Frydman, Kacwin, Krempachy, Lapszanka, Lapsze Nižne, Lapsze Wyžne, Niedzica, Niedzica-Zamek, Nowa Biala, Trybsz. Formy z -k typu bylek, bylak užywane s^ w trzech wsiach: Czarna Gora, Jurgow i Rzepiska. Cecha ta jest charakterystyczna dla s^siaduj^cej ze Spiszem gwary podhalanskiej i wyrožnia te 3 wioski na Spiszu. Dane korpusowe ponadto pozwalaj^ zauwažyc rozprzestrzenianie si$ realizacji wyglosowego -ch jako -k na miejscowosci, ktorym tradycyjnie przypisywano tylko wymow$ z wyglo-sowym -f typu bylef, bylaf (Malecki 1928; Sobierajski 1966-1977). Wedlug danych z korpusu, formy z wyglosowym -k typu bylek, bylak wyst$puj^ nie tylko we wsiach Czarna Gora, Jurgow, Rzepiska, lecz pojawiaj^ si$ takže u respondentow miesz-kajqcych we Frydmanie, Nowej Bialej, Kacwinie, Lapszance, Trybszu. Wplyw na realizacji wyglosowego -k w tych wsiach maj^ glownie dwa czynniki: pochodzenie respondentow z innej wsi, w ktorej wyst$puje cecha -k oraz staly kontakt z gwar^ podhalansk^, glownie poprzez prac$ na Podhalu. Gwar$ podhalansk^ uwaža si$ za bardziej prestižow^ i dlatego pozbywa si$ spiskiej wymowy -ch jako -f. 9 podsumowanie Przedstawiona kategoria czasu przeszlego w czasowniku byc sklania do kilku ogolniejszych wnioskow. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 141 Po pierwsze, czas przeszly zawiera szereg osobliwych zjawisk, niewyst^pu-j^cych w j^zyku ogolnym. Charakteryzuje si$ aorystycznymi formami typu bylef, bylek, wolnostoj^cymi aglutynantami typujef byl, jek byl, formami analitycznymi typu ja byl, my byli, polqczeniami typu babka byli, chlopy byfy. Niektore z tych zjawisk nie ograniczaj^ si$ tylko do gwary spiskiej, ale swym zasi^giem obejmuj^ takže inne gwary. Po drugie, analiza oparta jest na danych korpusowych nagranych w latach 2015-2018, zatem omawiane formy czasu przeszlego s^ aktualnie užywane przez mieszkancow tego regionu. Szczegolnie žywymi strukturami s^.: aorystyczne formy bylef, bylek, formy analityczne typu ja byl oraz formy ruchome koncowki typu tam.ef byla, jek byl. Po trzecie, z analizy metadanych wynika, že wyst^powanie poszczegolnych typow konstrukcji uzaležnione jest glownie od wieku. Starsi respondenci preferuj^ formy analityczne oraz z ruchom^ koncowk^, natomiast mlodzi - formy synte-tyczne. Wyst^powanie form aorystycznych typu bylef i bylek jest ponadto uwa-runkowane geograficznie. Po czwarte, dane korpusowe ujawniaj^, že wymowa wyglosowego -ch jako -k typu bylek, bylak rozprzestrzenia si$ na obszar, w ktorym wyst^puje realizacja -f, czyli bylef, bylaf. Nie stwierdzono odwrotnych przypadkow. Po pi^te, analiza czasu przeszlego pokazuje szereg dynamicznych zmian m.in. przechodzenie od form analitycznych do syntetycznych. Formy analityczne oraz ruchome koncowki z innymi cz^sciami mowy užywane s^ tylko w znikomym stop-niu przez mlodych respondentow. Aglutynanty wolnostojqce w ogole nie wystqpujX w tej grupie pokoleniowej. Formy te powolnie b^d^ zanikaly w kodzie gwarowym. Po szoste, dane korpusowe stanowi^ dobre zrodlo do badan zmian morfolo-gicznych. Cz^stsze zjawiska gramatyczne s^ dobrze reprezentowane w bazie, co pozwala na analiz^ ilosciow^ i odrožnienie zjawisk marginalnych od typowych. Po siodme, podczas wyszukiwania wynikow zwiqzanych z czasem przeszlym zauwažano takže zmiany morfologiczne w innych czasownikach. Material mogl-by stac si$ podstaw^ do opracowania fleksji czasownikow w gwarze spiskiej. Literatura AJPP 1934 = Mieczyslaw Malecki - Kazimierz Nitsch, Atlas j^zykowy polskiego Podkarpacia 1: 500 map, 2: wstqp, objasnienia, wykazy wyrazow, Krakow: PAU, 1934. Ananieva 1995 = Natalia Ananiewa, Fleksja czasownika w gwarze wsi Mackowce i Szaroweczka na Podolu, Studia polszczyzny kresowej 8 (1995), 51-61. Cechosz 2001 = Iwona Cechosz, Polska gwara wsi Oleszkowiec na Podolu: fleksja imienna i wer- balna, Krakow: DWN, 2001. Czarnecka 2014 = Katarzyna Czarnecka, Slowotworstwo gwarpolskich na Ukrainie: czasownik, Krakow: Libron - Filip Lohner, 2014. Dzi^giel 2001 = Ewa DziQgiel, Polska gwara wsi Zielonej na Podolu na tle innych gwarpoludnio- wokresowych: fleksja imienna i werbalna, Krakow: DWN, 2001. Fadecka 2010 = Anna Fadecka, Slowotworstwo czasownika w gwarze, Lodz: Wydawnictwo Akade-mii Humanistyczno-Ekonomicznej w Lodzi, 2010. 142 _ Helena Grochola-Szczepanek • Osobliwosci CZASU przeszlego GWAROWEGO ... Grochola-Szczepanek 2012 = Helena Grochola-Szczepanek, J^zyk mieszkancow Spisza: pleč jako czynnik roznicujqcy, Krakow: IJP PAN, 2012 (Prace IJP PAN 139), http://rcin.org.pl/Content/49559/J%C3%84%E2%84%A2zyk%20miesz-ka%C4%B9%E2%80%9Ec%C4%82%C5%82w%20Spisza%20(18%20IX0/o202014).pdf (21.09.2019). Grochola-Szczepanek i in. 2019 = Helena Grochola-Szczepanek - Rafal L. Gorski - Ruprecht von Waldenfels - Michal Wozniak, Korpus jQzyka mowionego mieszkancow Spisza, LingVaria 55.1 (2019), 165-180, https://spisz-wew.ijp.pan.pl/pliki/lv_spisz.pdf (21.09.2019). Klemensiewicz i in. 1955 = Zenon Klemensiewicz - Tadeusz Lehr-Splawinski - Stanislaw Urban-czyk, Gramatyka historyczna jazykapolskiego, Warszawa: PWN, 1955. Korpus Spiski = Jqzyk mieszkancow Spisza: korpus tekstow i nagran gwarowych, https://www.spisz. ijp.pan.pl (21.09.2019). Kurzowa 1985 = Zofia Kurzowa, Polszczyzna Lwowa ikresowpoludniowo-wschodnich, Warszawa: PWN, 21985. Laskowski 1998 = Roman Laskowski, Paradygmatyka, [w:] Gramatyka wspolczesnego jazyka polskiego: morfologia, red. Renata Grzegorczykowa - Roman Laskowski - Henryk Wrobel, Warszawa: PWN, 1998, 21998, 151-221. Matecki 1928 = Mieczyslaw Malecki, Spiskie -%, [w:] Symbolae grammaticae in honorem Ioannis Rozwadowski 2, Krakow: Gebethener & Wolff, 1928, 443-449. Manczak 1975 = Witold Manczak, Polska fonetyka i morfologia historyczna, Warszawa: PWN, 21975. NKJP = Narodowy Korpus Jazyka Polskiego, http://nkjp.pl (21.09.2019). Pospiszylowa 1999 = Anna Pospiszylowa, Osobliwosci w odmianie czasownika byč w gwarze istebnianskiej, Slavia Occidentalis 56 (1999), 77-82. SGP 1989 = Slownik gwar polskich 3, red. Jerzy Reichan - Stanislaw Urbanczyk, Wroclaw: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, 1989. Sobierajski 1966—1977 = Zenon Sobierajski, Atlas polskich gwar spiskich na terenie Polski i Cze-choslowacji I-IV, Warszawa: PWN, 1966-1977. pOVZETEK Značilnosti preteklika spiškega narečnega glagola bye 'biti' na osnovi korpusnih podatkov Korpusni podatki kažejo, da ima kategorija preteklika glagola v narečnem kodu veliko posebnosti. Mednje mdr. spadajo ohranjene arhaične oblike tipa bylech, velika pogostnost oblik s premičnim vrhom tipa tam.em byl, pojav prosto stoječih aglutinantov tipa em byl in analitične oblike tipa ja byl. Ti pojavi so povezani s stoletnim razvojem poljskega jezika. Značilne so tudi spremembe v rabi spola moških in nemoških osebnih oblik tipa babka byli, chlopy byly. Preteklik glagola byč 'biti' je močno razčlenjen. Prva oseba ednine obsega kar sedem tipov oblik, ki trenutno obstajajo v govoru prebivalcev spiških vasi. Uporaba določene vrste konstrukcije je odvisna predvsem od starosti. Starejši anketiranci pogosteje uporabljajo analitične oblike in premične končnice, mlajši pa sintetične oblike. Oblika aorista bylef se pojavlja v vaseh, kjer izglasni -x izgovarjajo kot -f, oblika bylek pa v vaseh, kjer se -x izgovarja kot -k. Korpusni podatki so pokazali, da se oblike z izglasnim -k širijo tudi v vaseh, v katerih so se prvotno pojavljale oblike z izglasnim -f. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 143 Elwira Kaczynska - Krzysztof Tomasz Wltczak sLOWIANIE na kRECIE W swietle faktow J^ZYKOWYCH CoBiss: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.25.2.9 Slovani na Kreti v luči jezikovnih dejstev Pandelis Haralambakis v nedavno izdani monografiji (2016) analizira zgodovinska poročila in dokumente o Slovanih na Kreti ter posreduje leksikalne in onomastične podatke, ki dokumentirajo sledove davnih slovanskih naselbin na otoku. Avtorja preverjata nekatere raziskovalne hipoteze in podajata sedanje stanje vprašanja prisotnosti Slovanov na Kreti. Ključne besede: Kreta, leksika, onomastika, naselbine, Slovani, izposoje Slavs in Crete in the Light of Linguistic Facts In his recently published volume (2016), Pandelis Charalambakis analyzes historical references to and documents about the Slavs in Crete. He also presents lexical and onomastic data that document traces of old Slavic settlements on the island. This article verifies selected research hypotheses and presents the current state of research on the Slavs' presence in Crete. Keywords: Crete, vocabulary, onomastics, settlement, Slavs, borrowings 1 W roku 2016 ukazala si$ monografia Pandelisa Charalambakisa pt. Zkafioi axnv Kp^rn Kara xov ¡ieaaimva Kai xovg nprni^ovg veoxepovg xP°vovg: iaxopma, Kai yXmaama xsK^^pia, ktora stanowi podsumowanie wieloletnich badan nad zagad-nieniem pobytu Slowian na Krecie, a takže nad slowianskimi wplywami leksykal-nymi na dialekt kretenski j^zyka nowogreckiego oraz na toponimi^ Krety (Xa-pa^apnaKng 2016). Monografia dzieli si$ wyraznie na dwie partie. W pierwszej cz^sci (s. 15-85) autor dyskutuje historyczne dane poczqwszy od VII wieku n.e. až do podboju wyspy przez imperium osmanskie (w latach 1645-1667). Omawia tež hipotezy badawcze dotycz^ce domniemanego pobytu Slowian na Krecie, zgla-szane zarowno przez badaczy greckich, jak i zagranicznych. W drugiej cz^sci (s. 87-238) Charalambakis przedstawia swiadectwa j^zykowe zarowno leksykalne (zapožyczenia slowianskie), jak i onomastyczne (tj. toponimi^ kretensk^ podej-rzan^ o pochodzenie slowianskie). Monografia zawiera (oprocz wst^pu i wpro-wadzenia, s. 5-14) dose obszerne podsumowanie (s. 239-251), grecki przeklad relacji czeskiego podrožnika Jana Hasisteinskyego dotyczqcej wyspy Krety z roku 1493 (s. 253-266), bogat^ literatur^ przedmiotu (s. 267-290), ilustracje (s. 291297), streszczenie angielskie (s. 299-305), indeksy (s. 307-337) oraz spis tresci (s. 339-340). Juž sam przegl^d zawartosci dowodzi, že autor poswi^ca dokumentacji i argumentacji j^zykowej dwukrotnie wi^cej uwagi niž danym historycznym. 144 _ Elwira Kaczynska - Krzysztof Tomasz Witczak • StowiANlE NA Krecie w SWIETLE ... Czytelnikom polskim oraz slawistom wszystkich nacji chcielibysmy przybli-žyč aktualny stan badan nad ogromnie trudnym i wielce dyskusyjnym zagadnieniem pobytu Slowian na wyspie Krecie. Czynimy tak z czterech powodow: po pierwsze, kontakty slowiansko-greckie (zarowno sredniowieczne, jak i nowožytne) budz^ wciqž ogromne zainteresowanie badaczy (zob. Skach 2008; MaA,iyKou5n<; 2013); po drugie, j^zyk nowogrecki jest dla wielu slawistow polskich i obcych znaczn^ barier^;1 po trzecie, dostop do slownikow dialektalnych (w danym przypadku do kretenskich opracowan) jest z rožnych powodow utrudniony;2 po czwarte, argu-menty slawistow dotycz^ce slowianskosci niektorych kretenskich apelatywow lub onimow warto skonfrontowač z wypowiedziami specjalistow od j^zyka i na-zewnictwa (nowo)greckiego.3 Kolejnym czynnikiem, ktory wplynql na krytyczne opracowanie wzmiankowanego w tytule tematu, byl fakt prowadzenia przez nas badan w zakresie stosunkow j^zykowych grecko-slowianskich (Kaczynska - Witczak 2008: 129-146; Kaczynska 2016: 31-50). Problem pobytu ludnosci slowianskiej na Krecie byl poruszany wielokrot-nie zarowno przez autorow greckich (zwlaszcza Nikolaosa Tomadhakisa4), jak i przez zagranicznych badaczy (np. Vasmer 1941; 3auMOB 1967). Najwczesniejsze prace mowiqce o slowianskim osadnictwie na wyspie Krecie wyszly spod piora bulgarskich historykow (fflnmMaHOB 1897: 90-126; CaKA30B 1932: 1-62). Nie-stety, okres sredniowiecza nie dostarcza wyczerpujqcych danych w tej kwestii. W zasadzie musimy uwzgl$dniač každe zachowane zrodlo. Zwykle pierwsze poja-wienie si$ Slowian na Krecie wiqže si$ z relaj Tomasza Prezbitera, informujqc^ o najezdzie Slowian na wysp$ Kret^ w 623 roku. Oryginalny tekst zachowal si$ w j^zyku syryjskim. Ponižej cytujemy go w doslownym lacinskim przekladzie, przygotowanym przez Jana Landa (1862: 115): Anno 934 Slavi Cretam caeterasque insulas invasere; atque illic pii viri Kenes'rinenses comprehensi sunt, quorum fere viginti interfecti. („W roku 934 [tj. 623 r. n. e.] Slowianie najechali KretQ i inne wyspy; i tam pochwycili pobožnych mQžow z Qenneshre, z ktorych prawie dwudziestu zabili.")5 1 W literaturze polskiej wplywy slowianskie na j^zyk nowogrecki badala przede wszystkim Wanda Budziszewska (1990; 1991). 2 Liczba slownikow dialektu kretenskiego (lub niektorychjego gwar)jest wyjqtkowo obfita i obejmuje kilkanascie publikacji rožnej wartosci, por. ndyKaXoi; 1955-1975; nixuKaKT|<; 1983; KovSuMkt|<; 1990; nepiaiEpaKn^ 1991; rEpmvu^dicr|<; 1999; Hav0ivaKr|<; 2001; 2009; TaipiymxaKr|<; 2001; rape^aXaKn^ 2002; PoSaKr|<; 2005; KovxoaonouXo^ 2006. Wiele imponuj^cych dokonan ukazalo siQ w ostatnim dziesi^cioleciu, por. AnoaxoMKT|<; 2008; TaipiymxdKT|<; 2008; AapiPiavaKr|<; 2009; KpixamxaKn^ 2012; ISo^Evemi; 2006-2013; Op^avoi; 2014; KovxoaonouXo^ 2015. 3 Warto odnotowač, že w ostatnim dziesi^cioleciu ukazaly siQ slowniki etymologiczne zarowno dotycz^ce leksyki, jak i ojkonimii nowogreckiej, por. Mna^nivimxr|<; 2011; £u^EmviSr|<; 2010; 2015. 4 Zob. Tm^aSdKrn; 1938: 425-431; 1939: 7-19; 1953: 105-111; 1989: 363-365. 5 Ukazalo siQ tlumaczenie angielskie syryjskiej relacji Tomasza Prezbitera. Brzmi ono: „The Slavs invaded Crete and the other islands. There some blessed men of Qenneshre were taken captive and some twenty of them were killed" (Palmer 1993: 18). Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 145 Informacja ta nie posiada niezaležnego potwierdzenia, ale taka sytuacja w przypadku wczesnego sredniowiecza nikogo nie dziwi. Wi$kszosč historykow uznaje swiadectwo Tomasza Prezbitera za wiarygodne, ale Pandelis Charalamba-kis dowodzi, že zawiera ono wiele sprzecznosci. Po pierwsze, na Krecie nie istnie-je miejscowosč zwana Qenneshre. Tak^ nazw$ nosila osada na terenie Syrii polo-žona w pobližu rzeki Eufrat, gdzie znajdowal si$ dawniej monastyr wczesnochrze-scijanski. Po drugie, skoro mnisi mieszkali na obszarze Syrii, to wiadomosč o ich tragicznej smierci nie može odnosič si$ do Krety lub innych wysp egejskich. Po trzecie, informacja nie ma niezaležnego potwierdzenia. W siodmym wieku sly-szymy glownie o napadach arabskich. Co wi^cej, Arabowie lupili klasztory i nie wahali si$ przed zabijaniem chrzescijanskich mnichow. Charalambakis zatem su-geruje, že Tomasz Prezbiter pomylil Slowian z Arabami (Xapa^apnaKng 2016: 18-22). Slab^ strong tej argumentacji jest powszechnie znany fakt, že podboje arabskie rozpocz^ly si$ dopiero po smierci Mahometa (632 r. n.e.), a bizantynska Syria zostala opanowana przez Arabow w latach 634-640. Tymczasem mnisi z Qenneshre poniesli smierč w roku 623 na wyspie Krecie, ktora w tym czasie byla cz^sci^ Cesarstwa Bizantynskiego. Oczywiscie, možemy založyč, že Tomasz Prezbiter znacz^co (tj. o kilkanascie lat) pomylil si$ w datowaniu wydarzenia i nawet založyč, že mnisi z Qenneshre uciekli na wysp$ Kret$ w obawie przed terrorem arabskim. Jednak kronikarz wyraznie obsadzil Slowian w roli agresorow i zaboj-cow syryjskich mnichow, a trudno uwierzyč, že autor pochodzqcy z Syrii moglby pomylič Arabow ze Slowianami. Z tego powodu ufamy w rzetelnosč relacji Tomasza Prezbitera. Jego przekaz jest wiarygodny, gdyž nie skupia si$ na samym najez-dzie, tylko na losie dwudziestu syryjskich mnichow, ktory zostali pojmani i zabici przez Slowian podczas najazdu na Kret$ i pobliskie wyspy. Tomasz Prezbiter nie podaje, z jakiego powodu syryjscy mnisi przebywali na wyspie Krecie, ani tež nie informuje, czy Slowianie opanowali wysp$ Kret$, czy tylko j^ zlupili. Jedy-nie w przypadku pierwszej alternatywy možemy mowič o pocz^tkach osadnictwa slowianskiego na Krecie juž w VII wieku. Data najazdu Slowian na Kret$ w 623 roku nie ma niezaležnego potwierdzenia i teoretycznie može byč kwestionowana, ale nie wolno poddawač w wqtpliwosč opisywanych zdarzen, tj. ataku Slowian na Kret$ i inne wyspy w VII wieku, a takže okrutn^ smierč syryjskich mnichow z rqk slowianskich napastnikow. Wi$kszosč badaczy uwaža, že osadnictwo Slowian na Krecie rozpocz^lo si$ dopiero w 961 roku. Jak wiadomo, wyspa zostala opanowana przez Arabow okolo roku 824. Cesarstwo Bizantynskie kilkakrotnie podejmowalo proby od-zyskania Krety, ale wiele akcji militarnych zakonczylo si$ fiaskiem (Detorakis 1994: 126-128). Dopiero w roku 961 wybitny wodz bizantynski Nicefor Fokas i przyszly cesarz (panuj^cy w latach 963-969) przeprowadzil udan^ rekonkwi-st$, przyl^czaj^c ponownie Kret$ do Cesarstwa Bizantynskiego. Nast^pnie dla zabezpieczenia Krety przed kolejnym podbojem arabskim wladze bizantynskie osiedlily na wyspie weteranow wojennych. Poniewaž w armii bizantynskiej, 146 _ Elwira Kaczynska - Krzysztof Tomasz Witczak • StowiANlE NA Krecie w SWIETLE ... dowodzonej przez Nicefora Fokasa, braly udzial zaci^žne oddzialy ruskie, bul-garskie i inne slowianskie, historycy greccy przypuszczaj^, že pierwsze osa-dy slowianskie na wyspie Krecie zostaly založone po roku 961 pod patronatem wladz bizantynskich na wzór obozów wojskowych. Slowianska ludnosc tych osad po kilku wiekach funkcjonowania w srodowisku greckim ulegla calkowitej hellenizacji. Przypuszcza si$, že nazwisko kretenskie Sclavo (= ngr. ekmpoi;), odnotowane w zródlach weneckich, dowodzi slowianskiego pochodzenia przod-ków. Charalambakis kwestionuje hipotez^ o osadzeniu slowianskich weteranów na Krecie, podkreslajqc, že slowianskie nazwy miejscowe na Krecie s^ odnotowane dopiero w dokumentach weneckich powstalych w XIII-XVII wieku. Za-pomina przy tym, že zródla greckie z drugiego okresu bizantynskiego (tj. z lat 961-1204) odnotowuj^ jedynie bardzo niewielk^ liczb^ ojkonimów kretenskich. S^ to glównie nazwy dawnych osad, w których miescily si$ siedziby dostoj-ników koscielnych (biskupów), a nie nowe wsie zakladane przez kolonistów lub weteranów wojennych. Autor omawia ponadto pózniejsze dane z czasów weneckich (lata 1204-1667) mówiqce o slowianskim pochodzeniu niektórych Kretenczyków. Poniewaž te jednostkowe zagadnienia nie budz^ kontrowersji, w naszym opracowaniu ich nie omawiamy. Po przedstawieniu danych historycznych Charalambakis omawia dialektaln^ leksyk^ kretensk^ podejrzewan^ o pochodzenie slowianskie i dzieli caly material na cztery cz^sci: Grupa A: apelatywy slowianskiego pochodzenia w dialek-cie kretenskim (Xapa^a(rcáKn<; 2016: 89-127): Pepa f. 'przymierze; rozejm, czasowe pogodzenie si$, pojednanie' (< psl. *véra f. 'wiara, zaufanie'); P^áxog m. 'bagno, bloto' (< psl. *bolto n. 'ts.'); (x)Zoúp.nepo n. 'zwierz^ hodowlane, zwlaszcza owca, koza, krowa' (< psl. *zgbrb m. 'žubr'); KanÍKi n. 'kopiejka; na-zwa dawnej rosyjskiej monety' (< ros. KoneÜKa); ^éoKa f. 'miejsce przebywania dzikich kóz; miejsce strome, gdzie zwykle lapie si$ zwierz^ta'; oPapvág m. 'lekko wykrzywiony n0ž ogrodniczy z zibkami', takže oPápva f. 'narz^dzie rolnicze w postaci deski z metalowymi z^bami, užywane do wyrównywania powierzchni ora-nej; brona' (< psl. *borna f.); OK^érca f. 'jakas choroba, zaraza atakujqca konie'. Charalambakis wyr0žnia zatem siedem pewnych zapožyczen ze zródla slowian-skiego. Grupa B: kretenskie apelatywy o prawdopodobnej genezie slowianskiej (Xapa^a^náK^? 2016: 127-132): KpouoéPa 'towarzystwo, kompania, spólka'; Mora 'przywolanie kóz przez pasterzy'; oiaA^ra 'prowadzic zwierz^ta do miejsca cienistego w skwarnej porze'. Grupa C: wyrazy bl^dnie uznane za slowianskie (XapaXapná-k^<; 2016: 133-146): Pioxipá f. 'cierpienie, choroba przypisywana wplywom de-monicznym'; ZáKa f. 'dlugoletnie zmartwienia, które nie s^ ujawniane', ZaKravra 'zamykac zmartwienia w sobie, ukrywac cierpienia'; KápaPog m. 'maly strumien wody; kanal, sciek; odplyw nieczystosci'; Kooapiá f. 'dochód z bacówki; zagroda Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 147 dla owiec'; KÓKKopa; lub KÓKKoxac; m. 'kogut'; KoúpPa f. 'prostytutka'; Koupoúna f. 'dzban na wod$; gliniane naczynie'; poúoo; adi. 'bardzo jasny, plowy, jasno-wlosy'; xoépya f. 'welniany koc'; xoepyóvra 'poprawic cos'. Grupa D: wyrazy slowianskie wyst^puj^ce w j^zyku nowo-greckim (XapaA,apMxn; 2016: 146-166): Pá^To; n. 'bloto, bagno'; PapiKÓ; adi. 'wilgotny, blotnisty'; PéSoupa f. 'drewniane wiadro na mleko lub zsiadle mleko'; PepPepíxoa f. 'wiewiórka'; Píxoa f. 'rózga'; PMoaxa n. pl. 'owce lub inne zwierz^ta, które maj^ dlugi wlos'; PoupKÓ^aKa; m. 'zmarly, którego cialo nie rozklada si$, wstaje z grobu i pije krew'; yKMPa f. 'glowa'; youoxepíxoa f. 'jaszczurka zielona, Lacerta viridis Laurenti'; ypavíxoa f. 'dqb omszony, Quercuspubescens Willd.'; Sópnpoc; lub vxópnpoc; adi. 'szczery, wiarygodny'; Zápna f. 'žaba'; Kaviá; m. 'dužy ptak drapiežny'; (y)K^íxoa f. 'kij pasterski'; KoiA,ioPé5oupa n. pl. 'wn^trznosci zwierz^cia'; KÓKKopéxoi n. 'pistacja, Pistacia terebinthus L.; szaszlyk z podróbek'; Koxéxoi n. 'kurnik'; ^ayKáSi n. 'dolina, wqwóz'; ^opnoSiá f. 'lebioda, komosa'; pnépne^n f. 'odra'; p.apKá^a f. 'okres parzenia si$ owiec'; p.ópa f. 'zmora; choroba epidemiczna'; p.oxóc; m. 'mech užywany do rozpalania ognia'; pníoipo; adi. 'o sokolim wzroku; m^dry'; rcéoxpo^a f. 'pstr^g'; rcíoipo; adi. 'pstry, jarz^biaty (o kurze)'; payá^i n. 'gatu-nek trawy z kwiatostanem w ksztalcie palki, Imperata cylindrica (L.) Beauv.'; poúoo; adi. 'bardzo jasny, plowy, jasnowlosy'; poúxo n. 'ubranie'; oPápva f. 'brona'; o^xa f. 'sitko do mqki'; oxoupníZra 'tluc kamieniem'; xoavxí^a f. 'rzadka tkanina užywana do cedzenia mleka; woreczek na odcedzania twarogu'; Toína f. 'kožuch na powierzchni wody lub mleka; pet'; xoina^iSiá^ra 'tworzyc kožuch na powierzchni mleka'. W zestawieniu Pandelisa Charalambakisa znajdziemy 16 nowych wyra-zów, których nie omówilismy w naszym artykule (Kaczynska - Witczak 2008). Wprowadzony przezen podzial slownictwa na poszczególne grupy jest zasad-niczo przejrzysty, chociaž przypisanie wyrazów do grupy A i D nie zostalo w pelni przemyslane, poniewaž nie zawsze wiadomo, które wyrazy ogólnogreckie s^ w powszechnym užyciu na Krecie, a które nie. Przykladowo, wyraz xoavxí^a f. 'rzadka tkanina služ^ca do odcedzania twarogu' zostal odnotowany na Krecie jedynie w eparchii Apokoronu (SavOiváKn; 2001: 523; 2009: 667). Ostatecz-nym žr0dlem zapožyczenia s^ bez wqtpienia j^zyki poludniowoslowianskie, por. csl. ^i^mo n. 'przyrz^d do przecedzania', bulg. dial. ^ómo 'cedzidlo; rzadka tkanina služ^ca do przecedzania', takže 'plachta welniana užywana do noszenia dzieci lub ladunków', maced. ^óuno 'przyrz^d do przecedzania mleka i innych plynów', takže 'plachta do przykrywania bochenków chleba na desce', sle. cedilo 'sitko, naczynie do przecedzania', sch. cjédilo n. 'przyrz^d do przecedzenia wody, mleka, wina', pol. cedzidlo 'przyrzqd do cedzenia, filtr, s^czek' (< psl. *cédidlo n. 'przyrz^d do cedzenia plynów; kawal tkaniny užywany do cedzenia mleka'; Slawski 1976: 66; Budziszewska 1991: 55; narcaKupiáKou-Arcépyn -nanaKupiáKou 2000: 469). 148 _ Elwira Kaczynska - Krzysztof Tomasz Witczak • StowiANlE NA Krecie w SWIETLE ... Autor probuje udowodnic slowianski charakter omawianego slownictwa kretenskiego, ale nie zawsze mu si$ to udaje. Rozpatrzmy dwa nowe przyklady, uznane przez niego za ewidentne slawizmy (bqdz ogolnogreckie, b^dž wyl^cznie kretenskie). Kretenski wyraz xoirca f. 'kožuch na powierzchni wody lub mleka', takže 'niespalona cz^sc papierosa, pet' (SavOivaKq^ 2009: 675-676) ma odpowiednik w literackim j^zyku nowogreckim w sensie 'cienka skorka, membrana, kožuch na powierzchni czegos; nakrycie glowy kobiet', metaforycznie 'wstyd' (Xophkob - ManeB 1980: 761; Stavropoulos 1992: 902; Mnapmvimn«; 2002: 1811; Xapa-XapnaKng 2014: 1636). Slowniki nowogreckie zgodnie wskazuj^, že wyraz nowo-grecki kontynuuje srgr. xoirca f. 'welon, woalka, chusta na glow^' (OXrapog 1980: 663; AvSpiraxn? 2001: 382) i z reguly opowiadaj^ si$ za slowiansk^ genez^ tego ostatniego apelatywu.6 Bliskie odpowiedniki pojawiaj^ si$ w kilku j^zykach bal-kanskich, por. alb. cipe f. 'cienka skorka jaj, cebuli; kožuch na stoj^cej wodzie lub mleku; lyko', takže cipal, cipalle adi. 'bardzo cienki, delikatny, wychudly', cipull m. 'cienki welon panny mlodej / thin bride veil', demin. cipez f. 'blona, kobieca chusta na glow$ / membrana; women's headscarf (Newmark 1999: 122-123), rum. tipla f. 'blona', tipa f. 'siatkowka oka', cyg. cipa 'skora'; bulg. ^na 'skora' (Meyer 1891: 441; Orel 1998: 47). Trudno jednak odnaležc podobne wyrazy w innych j^zykach slowianskich. Charalambakis odsyla do apelatywu ros. nuna f. 'MernHH HaHOCHMH nec Ha Boge', nie podaj^c, že Max Vasmer uznaje ten wyraz za etymologicznie niejasny.7 Wyraz praslowianski *cipa f. (o zdecydowanie ono-matopeicznej genezie) oznacza zasadniczo 'piskl^ kury, kurcz^, kur^' i nawi^zuje do džwi^konasladowczego okrzyku *cip!, užywanego do wabienia kurcz^t i kur (Slawski 1976: 90). W niektorych j^zykach slowianskich pojawily si$ wtorne zna-czenia 'dziewcz^, mloda kobieta', takže 'ženski narzqd plciowy, vulva' (Grochow-ski 2003: 61-62), ale trudno je utožsamic ze znaczeniami nowogreckimi (sens me-taforyczny 'wstyd' nie ma nic wspolnego z przenosnym znaczeniem 'vulva'). O wiele latwiej wywodzic wyraz nowogrecki ze žrodla albanskiego, gdzie wyst^puje wiele formacji ze znaczeniami identycznymi jak w j^zyku greckim. Malo prawdopodobna jest tež slowianska geneza dialektyzmu kret. OKXena f. 'jakas choroba, zaraza atakujqca zwierz^ta hodowlane, zwlaszcza konie', ktory zostal poswiadczony wyl^cznie na kretenskich inskrypcjach z XIII-XV wieku. Charalambakis (XapaXapnaKng 2016: 123-127) odwoluje si$ do obfitego materialu epigraficznego odnoszqcego si$ do kultu sw. Romana (nosz^cego przydo- 6 Hav0ivaKT|<; 2009: 675-676 („< oXap. tsipa"); Mna^nmmxr|<; 2011: 1472 („< oXap. tsipa"). Za nimi pod^žyl Charalambakis (XapaXa^naKr|<; 2016: 166), mowi^c: „npoKEixai yia xr|v ^e-oaimviK^ eXX^vik^ Xe^t| xoina (= nenXo^) < oXap. chipa". Inaczej jednak postQpuje Andriotis (AvSpimxr|<; 2001: 382), ktory preferuje genezQ rodzim^, z odeslaniem do glosy Hesychiosa: oi^a^ x^pia. Z kolei Paparizos (nanapi^o^ 2014: 314-315), wywodzi wyraz grecki ze srlac. zipo 'kobiece okrycie glowy', chociaž przytacza takže alternatywny wywod ze žrodla slowian-skiego i albanskiego. 7 Zob. OacMep 1987: 364: „TeMHoe cnoBo". Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 149 mek SK^ercoSiraKrn? 'odganiaj^cy choroby') i proponuje utožsamič grecki termin OK^ena z wyrazami slowianskimi oznaczaj^cymi 'grobowiec, krypt^' (por. ros. CKuen m. 'grobowiec, krypta', stpol. klep m. 'sklepienie'). Autor tlumaczy zesta-wienie w ten sposob, že choroba kojarzy si$ ze smierci^ i grobowiec takže z ni^ si$ l^czy. Badacz nie przytacza žadnego apelatywu slowianskiego, ktory odno-silby si$ do choroby lub jej objawow (takie znaczenie pokazuje wyl^cznie wyraz baltycki, por. lot. klqpus m. 'kaszel'). Tymczasem w j^zyku albanskim odnaj-dujemy dokladny odpowiednik kret. OK^ena f. 'jakas choroba, zaraza (koni)' = alb. sklepe f. 'žolty sluz wyplywaj^cy z oczu / yellow mucus discharged from the eyes' (Newmark 1999: 775; Orel 1998: 398). Wyraz ten ma liczne warianty dialektalne: shklepe, sklube, skerlepe f., demin. skerlepke f. 'žolty sluz wyply-waj^cy z oczu', glepe, gelepe, dial. glebe (= sklepe) f. 'wydzielina w oczach / rheum in the eyes', a ponadto formacje o podobnej strukturze: alb. skerlute f., skerloq m., gloq m. 'ts.' (Newmark 1999: 775, 275, 811; Meyer 1891: 125; Orel 1998: 118, 398). W niektorych przypadkach pojawiajc si$ nawi^zania do chorob zwierz^cych: skerc m. 'kozie zapalenie stawow / caprine arthrisis', skerc m. 'choroba atakujqca kolana koz i powodujqca kulawizn^; kulawka / laming disease that affects goats in the knees' (Newmark 1999: 775). W tej sytuacji nie ulega wqt-pliwosci, že apelatyw alb. sklepe f. 'žolty sluz wyplywajqcy z oczu' odnosil si$ pierwotnie do choroby koni. Nowogrecki leksem oK^erca zostal poswiadczony w XIII wieku na Krecie i Peloponezie w znaczeniu 'jakas choroba, zaraza atakuj^ca konie'. Charalambakis nie informuje, že ten sam wyraz byl takže zarejestrowany w Trapezuncie jako OK^erca f. 'Kopfgrind / grzybica woszczynowa' i w Arkadii jako 'Aussatz / tr^d' (Meyer 1891: 125). W dialekcie pontyjskim j^zyka nowo-greckiego funkcjonuje apelatyw OK^erca f. 'liszaj, grzybica woszczynowa glowy, ropiej^ca rana / KaoiSa tou Ke^aA,iou, rc^nyn nuoppoouoa', a takže jego dwa derywaty: OK^ena^ra 'chorowač na liszaj, grzybic^ woszczynowa / KaOiSia^ra' oraz OK^enapn? adi. 'parszywy, pokryty liszajem; chory, ktory jest caly w ranach / KaOiSiapn?, auTO? nou eivai rc^npn? p.e rc^nye?'.8 Za etymologic albanska opowiada si$ grecki j^zykoznawca Athanasios Floros, ktory nie ma wqtpliwosci, že nazwisko SK^enapn? zawiera slowo pochodzenia albanskiego.9 W tej sytuacji geneza slowianska ngr. OK^erca, postulowana przez P. Charalambakisa, nie ma žadnego uzasadnienia. W trzeciej partii monografii Charalambakis podejmuje dyskusj^ nad kreten-skimi nazwami miejscowymi,10 dziel^c material onomastyczny na trzy cz^sci: Grupa A: kretenskie ojkonimy o slowianskiej genezie: bMto?; BopaSra; Bopi (dwie miejscowosci); Bopoi; Bopou (dwie miejscowo- 8 Zob. http://www.pontos-news.gr/lexicon/words/aKA.8na (14. 8. 2018). 9 Floros stwierdza: „H Aé^n EÍvai aApavucf|: shklepe (= Af|m raí^nAa)" (OArápoi; 1980: 595). 10 Wczesniej ten sam autor dokonal obszernego omówienia zagadnienia slowianskiej toponimii na wyspie Krecie, por. XapaAa^náK|<; 2010: 179-204. Do tego artykulu nie mielismy dostopu w trakcie pisania naszego opracowania. 150 _ Elwira Kaczynska - Krzysztof Tomasz Witczak • StowiANlE NA Krecie w SWIETLE ... sci); Zivia; NxouA,iavá; Záxowro; AéoKa; Po8oßávl; Eepnpróva«;; EK^aßoMoi; TonóXia; ToercéXi (oraz ToerceXáKi); XapßáTa. Grupa B: kretenskie toponimy o prawdopodobnej genezie slowianskiej: AKapávou; BoXiápeg; Boupyápa; rapá^o; rXapné oraz rXa-pné«;; rXapniaváv; rpávxog; Káveßa; Kpánn; MixaXivoKi; Moúvxpog; Nißyopi-xn?; npeße^n; ^peßeA,lavá; EK^aßouvou Eáxrapo; EKXaßovvou (dwa razy); Exá-Xo?; TonXoú; Tooúxooupo?; XouSéxoi. Grupa C: kretenskie toponimy bl^dnie uznane za slowian-skie lub greckie nazwy miejscowe zawieraj3.ce elementy slowianskie: A^nx^av^; BáßeA.ol; BáXxo?; Bapßápol; Bapßápo(;; Bapßápra; BóiXa; BouA,yápa> (dwa ojkonimy); Taßpavou; Apayaoavá; Zayoupiávoi; AayKá; AayKé?; MaXeßiZi; Moxó?; nXep.évn? AayKÓ?; nXep.eviavá; nXep.évo; nXep.évou; Poúoa EKK^noá; PouoaKiavá; PouoavauXfi; PouoarcíSia; PouooA,ip.evápi; Pouoo-onÍTi; Pouooég; Pouoooxrapia; Eepßo; EK^aßeSraKo; EK^aßepoxrapi; EKXaßlavá (dwie nazwy); EKXaßoßá0ela; ExMßoi; EKXaß0Kap.nog; EK^aßorcouXa; EKMßou to Moupí; EK^aßoxrapi; EK^aßoxrapi0; E^nvápi; Xapaoó. Nalezy jednak uwydatnic, ze Pandelis Charalambakis nigdzie nie odwolu-je si$ do dwutomowego opracowania ojkonimii nowogreckiej autorstwa Chara-lambosa Simeonidhisa (Eu^eraviSn? 2010), swietnego j^zykoznawcy i onomasty, emerytowanego profesora Uniwersytetu Arystotelesa w Salonikach. Autor opracowania nie odnotowuje nawet tego cennego slownika w zamieszczonej przezen bibliografii. Warto zatem zweryfikowac decyzje kretenskiego badacza z opiniami niezaleznego badacza greckiego.11 Nazwa miejscowa BXáTO? (Kisamos, Chania), pojawiajqca si$ w zródlach we-neckich jako Vlatos (1583; 1630), jest - zdaniem Simeonidhisa (EuperaviSnc; 2010: 363, nr 3218) - motywowana dialektalnym apelatywem kretenskim ßAmog n. 'blot-niste miejsce' (identycznym co do genezy z ngr. ßáXTO n. lub ßáA,TO(; n. 'ts.'), por. tez ap. kret. ßXaT0Tono? 'ts.' (= ngr. ßaXT0Tono?). Jego zdaniem, ojkonim ma czysto greck^ genezy. Fakt, ze apelatyw kretenski ßAmog, funduj^cy nazw$ miejscow^, jest zapozyczeniem slowianskim, nie dowodzi slowianskiego osadnictwa w tej wiosce. Dwa ojkonimy na Krecie nosz^ nazw$ Bopi ([1] Kisamos, Chania; [2] Sitia, Lasithi). Pierwszy z nich ma dokumentaj zródlow^ z czasów weneckich (1583), drugi z XIX wieku (Vuriá 1834; Bopi 1881). Simeonidhis uwaza, ze nazwa miejscowa powstala w wyniku onimizacji greckiego apelatywu *ßopi, b^dqcego fiarme zdrobnial^ wyrazu ngr. ßop0? 'pomieszczenie dla zwierz^t' (< slow. oborb) (Eu^eraviSn? 2010: 371, nr 3297). Przytacza takze opinis N.G. Katapotisa, zgod-nie z któr^ podstawa nazwotwórcza pochodzi od nazwiska *Bop|?. W obu przy-padkach geneza wsi jest czysto grecka, choc apelatyw stanowiqcy baz$ zostal za-pozyczony ze zródla poludniowoslowianskiego. 11 Nalezy zauwazyc, ze Simeonidhis nie uwzgl^dnia niektórych toponimów kretenskich, np. BopáSm, Bopoú; Záxowro. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 151 Nazwa miejscowa Bópoi (Pirjotisa, Iraklio), któr^ Simeonidhis zapisuje jako Brapoi, ma jakoby oznaczac 'cmentarz' i wywodzic si$ ze zródla albanskiego, por. alb. (gegijskie) vorri 'grób, nagrobek', (toskijskie) varri 'ts.' (Eup.eraví8n<; 2010: 396-397, nr 3583). Motywaj dla postulowania albanskiej genezy kretenskiego ojkonimu s^zapewne zapisy z okresu weneckiego: Vari (1394) oraz Vorus (1583), pokazuj^ce dialektalne warianty typu albanskiego. Ojkonim Zívxa (Monofatsi, Iraklio) pojawia si$ w zródlach weneckich jako Sinda (1380), Sida (1583), Sinda (1630), a w dokumentach tureckich jako Zide (1671), Zidá (1834). Simeonidhis przypuszcza, powoljc si$ na prac$ K. Aman-dosa, že kretenska nazwa miejscowa kontynuuje doryckie miano *Eí5a, por. ape-latyw stgr. oíSn f. 'drzewo lub owoc granatu, Púnica granatum L.' (Eup.eraví5n? 2010: 549, nr 5550). Cytuje takže odmienne stanowisko S. Ksanthudhidhisa (Sav0ou5í8n? 1903: 114), že ojkonim pochodzi od weneckiego nazwiska Zinta, które jest žr0dlowo poswiadczone na Krecie w 1475 roku (Alexandro Zinta).12 Slownik etymologiczny greckich ojkonimów nie zawiera hasla AéoKa. Simeonidhis omawia jednak epirocki ojkonim Aeoráxoi (Konitsa, Janina), poswiad-czony jako Leskac (1551) w dokumencie tureckim, który kojarzy z serbochorwac-k^ nazw^ *Leskac 'miejsce porosni^te leszczyn^' (< psl. *leska f. 'leszczyna') (Eu^eravíSn? 2010: 814-815, nr 9408). Odwoluje si$ przy tej okazji do apelatywu kretenskiego ^éoKa f. 'miejsce gl^bokie i strome' (náyKa^og 1960: 35), które wy-wodzi ze stgr. dor. ^éoKa (= jon. ^éoxn f. 'otwór w skale'). Toponim AéoKeg, po-swiadczony na wyspach Dodekanezu, np. na Rodos i Chalki (narcaxpioTo5oúA.ou 1960: 37; 1996: 121), istotnie swiadczy o doryckim charakterze tamtejszej ludno-sci greckiej. W innym hasle Simeonidhis sygnalizuje historyczny toponim Aeorá (1311) z pólnocnej Grecji, który kojarzy z apelatywem bulg. necm 'leszczyna pospolita, Corylus avellana L.' (Eup.eraví8n<; 2010: 815, s.v. AeoKoPkoi, nr 9409).13 Nazwa ta posiada jednak akcent oksytoniczny (zgodny z apelatywem bulgarskim), podczas gdy apelatyw kretenski ^éoKa oraz zwi^zany z nim toponim AéoKa po-kazuj^ opozycyjny akcent barytoniczny. Innymi slowy, kretenski toponim AéoKa zostal uznany przez Simeonidhisa za czysto greck^ fundacj^, opart^ na rodzimym apelatywie doryckiego pochodzenia. Kretenski ojkonim NxouA,iavá (Apokoronu, Chania) pojawia si$ w žr0dlach historycznych dopiero w XIX wieku (Dulianá 1834, Aou^iavá 1881; NxouA,iavá 1920). Zdaniem Simeonidhisa, nazwa ma niejasn^ genezy („áyvraoxn? apx^?", zob. Eup.eraví5n<; 2010: 488, nr 4761). Autor przytacza takže (ale bez sladu ak-ceptacji) wywód Zaimowa (3auMOB 1967: 129), zgodnie z którym kretenska osa- 12 Wywod nazwy miejscowej od antroponimu Zinta preferuj^ takže inni badacze: Ale^iou 19721973: 454; TaiKpixaf|-KaTaiavaKr| 1975: 51. 13 Naležy zwrocic uwagQ, že w j$zyku bulgarskim spotykamy takže dialektalny apelatyw necKa2 'plaska skala; skala w rzece lub w pobližu rzeki; popokana skala / n^o^ecTa CKara Schistus; CKa^a b peKa h^h KpaH peKa; ^n^HBa CKa^a', zob. EEP 3, 1986: 371. Por. tež cytowany tam apelatyw alb. leskere 'popokana skala'. 152 _ Elwira Kaczynska - Krzysztof Tomasz Witczak • StowiANlE NA Krecie w SWIETLE ... da otrzymala miano slow. *Duljane lub *Duljana (por. toponim bulg. flynnHa), utworzone od jakiegos apelatywu poludniowoslowianskiego, por. sch. dial. dulo, dulo n. 'rurka w miechu, przez ktore powietrze dmucha w ogien; jama w ziemi, z ktorej wyplywa zrodlo; duže zaglçbienie, jama w ziemi; dno drewnianego naczy-nia', bulg. dyno 'rurka, z ktorej wyplywa woda do podlewania ogrodu; dužy otwor dzbana', takže 'lufa broni palnej' (< psl. *dudlo n. 'otwor, wylot czegos, rurka'; Slawski 1984: 77). W slad za Zaimowem Simeonidhis porownuje kretenski oj-konim z nazwe albanskiej wsi pochodzenia slowianskiego Dulyani. Wetpliwosci Simeonidhisa w stosunku do hipotezy Zaimowa wydaje siç sluszne. Na Krecie spotykamy bardzo wiele ojkonimow zakonczonych na -lava (n. pl.). Wszystkie jednostki onimiczne tego typu maje w podstawie nazwç wlasne i prezentuje sens dzieržawczy, wskazujecy na czyjes wlasnosc. Teoretycznie, nazwa moglaby byc urobiona od imienia slowianskiego, por. staroruske nazwç osobowe flyno (XV-XVI w.), ale naležy pamiçtac, že w jçzyku greckim poswiadczone se liczne na-zwiska Nxou^nç, Nxou^aç, Nxou^iaç, Nxou^oç, wywodzece siç od apelatywu tu-reckiego dul 'wdowa, wdowiec' (Boyiax^oy^ou 1992: 77; TÇép.oç 2003: 171).14 Co wiçcej, na Krecie funkcjonuje tež rodzime nazwisko Aou^rÇ (od apelatywu ngr. ôou^oç m. 'sluga, niewolnik' < stgr. 5oùÀ.oç m. 'ts.'), poswiadczone w epoce weneckiej (1390) w miejscowosci Pefko (Wianos, Iraklio).15 W tej sytuacji trudno opowiadac siç za slowianske geneze kretenskiej nazwy miejscowej NxouÀ,iava (vel AouÀ,iava), ktore latwiej objasnic na bazie czysto greckiej jako posesywne, wskazujece na wlasnosc jakiegos czlowieka noszecego nazwisko D(h)ulis (ngr. Nxou^nÇ lub Aou^nç). Simeonidhis daje przegled rozmaitych etymologii nazwy miejscowej PoôoPavi (Selino, Chania), przychylajec siç zasadniczo do hipotezy badawczej, že podstawe derywacyjne jest slowianskie imiç Radovan lub Rodovan, a toponim zostal utworzony (przez Slowian) za pomoce przyrostka psl. *-jb, por. sch. NM Radovan, Radovanci, Radovanje (Eup.eraviônç 2010: 1223, nr 13335).16 Omawiajec nazwç miejscowe Eepnpravaç (Kydonia, Chania), poswiadczone juž w XVI w. (Sembrona 1577, Sembronas 1834) Simeonidhis odsyla do apelatywu ngr. oépnpoç 'chlop, ktory w ramach pomocy sesiedzkiej uprawia cudze pola' (< psl. *sçbrb), por. sch. sember XIV w. 'rolnik, chlop, osoba niskiego stanu', slowen. seber 'ts.', brus. sjabr 'sesiad' (Eup.eraviôrç 2010: 1257, nr 13335). Grec-ki onomasta nie precyzuje, czy jego zdaniem morfem -ravaç jest czysto greckim przyrostkiem slowotworczym, czy tež sufiksem zapožyczonym ze slowianskiego. Za druge opcje opowiada siç P. Charalambakis, ktory uwaža onim za slowianski 14 Naležy odnotowac, že Wojadzoghlu zalicza tu takže nazwiska AoûArç, AouAiSrç, AoUXoyXou, AouXônouXoç (BoyiaxÇôyXou 1992: 77), co jest wysoce dyskusyjne, skoro dla nich možemy wskazac rodzime motywacjç (od stgr. SoûXoç m. 'niewolnik'). 15 Por. TaiKpixa^-KaxaiavaKn 1975: 50; Snavacrç 1991: 253, s.v. AoûXi. 16 Podobnie postçpowal Vasmer 1941: 175 (z restytucje *Radovanjb). Odantroponimiczne genezç kretenskiego ojkonimu zaklada tež Tsikritsi-Katsianaki (TaiKpixaf|-KaxaiavaKr 1975: 73-74). Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 153 (Xapa^ap.naKng 2016: 177-179). Inaczej s^dzi Chrisula Tsikritsi-Katsianaki, kto-ra uwaža, že ojkonim Eepnprava«; zostal urobiony od greckiego nazwiska Eepnpo«; (TciKpixCTq-KaiciavdKn 1975: 77). Simeonidhis nie dyskutuje toponimu EKXaßoMai, ale omawia kretenskie oj-konimy zawierajqce czlon EKXaßo-, dajqc obszerny przeglqd rozmaitych pogl^-dow badawczych.17 Wi^kszosc uczonych uwaža, že toponimy sygnalizuj^ obec-nosc Slowian na wyspie, wzgl^dnie greckich mieszkancow nosz^cych nazwisko rodowe EK^aßog (doslownie 'Slowianin').18 Onim powstal w srodowisku hellenskim, gdyž zawiera typowo greck^ nazw$ Slowian. Autor wskazuje tež na daw-ny sens wyrazu srgr. CK^aßog 'niewolnik' (pierwotnie 'niewolnik slowianskiego pochodzenia' < 'Slowianin'). Notuje tež odosobniony pogled K. Amandosa, ktory dostrzega podstaw^ nazwotworcz^ w apelatywie ngr. CK^aßog 'gatunek winorosli lub winogron (o jasnej, žoltawej barwie)'. Kretenski ojkonim TonoXia (Kisamos, Chania), poswiadczony w žrodlach weneckich jako Topolia (1577), Topogla (1583, 1630), jest zwykle wywodzony od apelatywu ngr. xorcoXi n. 'topola biala, Populus alba L.' (< psl. *topolb f. 'ts.').19 Podstawowa rožnica tkwi jednak w uj^ciu problemu. Sziszmanow, Tomadha-kis i Vasmer opowiadaj^ si$ za czysto slowiansk^ genez^ kretenskiego ojkoni-mu (ostatni z nich preferuje wywod od slowianskiej nazwy zbiorowej *Topolbje 'zbiorowisko topol; lasek topolowy / Pappelort'; Vasmer 1941: 175), podczas gdy Simeonidhis zaklada fundaj czysto greck^ opart^ na apelatywie nowogreckim zapožyczonym ze žrodla slowianskiego. Naležy jednak dodac, že wspolczesne slowniki dialektu kretenskiego nie odnotowuj^ ludowego apelatywu xorcoXi. Simeonidhis nie omawia kretenskich toponimow TaerceA,i (oraz TaerceMKi), ale dyskutuje dwa inne ojkonimy greckie o podobnym brzmieniu.20 W pierwszym przypadku (s.v. TaeneX, Nea Kisani, Ksanthi) odwoluje si$ do apelatywu turec-kiego qepel 'brudny, powalany, zbrukany, zablocony', w drugim zas przypadku (s.v. TaeneXoßov, Dhodhoni, Janina) odsyla do nazwiska Tcene^n? lub Taerce^i; o tureckich korzeniach, por. takže kretenski ojkonim TaerceX^ Mexoxi(ov). Badacz przytacza alternatywn^ opj slowiansk^ (nazwa miejscowa zawiera slowianski przyrostek nazwotworczy *-ovo i byc može pochodzi od antroponimu *Cepelb21), a ponadto sygnalizuje možliwosc wywodu albanskiego (alb. *Qepelove 'miejsce wielu dzwonkow, tj. miejsce z wieloma zwierz^tami', por. alb. qepele 'trzonek noža', dial. 'dzwonek zawieszony na szyi zwierz^t hodowlanych'. Warto w tym miejscu uwydatnic, že kretenskie toponimy TaerceA,i oraz TaerceXaKi okreslaj^ dwa 17 Por. Eu^emviSr|<; 2010: 1278-1279, s.v. EKÄaßepoxräpiov, EK-aßoi, EK-aßonotiXa (nr 16014, 16027, 16028). 18 TaiKpixa^-KaxaiavaKn 1975: 78-81. 19 Zob. fflarnMaHOB 1897: 90; Trn^aSdKT|<; 1939: 10; Vasmer 1941: 175; Eu^emviSr|<; 2010: 13511352, s.v. TorcöXia (nr 16987). 20 Su^emviSng 2010: 1337-1338, s.v. TaerceA,, TaerceXoßov (nr 17327, 17328). 21 Por. slowianskie imiona osobowe - stpol. Czepiel (1413), stcz. Cepel, a takže apelatyw bulg. dial. (Rodopy) nenen 'czlowiek klotliwy', zob. Slawski 1976: 141; Bankowski 2000: 224. 154 _ Elwira Kaczynska - Krzysztof Tomasz Witczak • StowiANlE NA Krecie w SWIETLE ... mitata, czyli letnie chaty pasterskie, položone na wysokosci ok. 1150 m n.p.m. na poludnie od Ghurnes (Apokoronu) (XapaXapnáKn; 2016: 181). W tej sytuacji etymologia albanska, nawi^zuj^ca do letniego wypasu owiec w górach, zyskuje znacznie na wiarygodnosci. Kretenski ojkonim XapPáxa (od roku 1957 przemianowany na nepioxépiov, w demotyku nepioxépi, Kisamos, Chania) zostal odnotowany przez Simeonidhi-sa pod haslem XapPáxi (Argos, Argolida).22 Nazwa miejscowa XapPáxi pocho-dzi albo od nazwy etnicznej Chorwatów (psl. *Ch^rvati, ch. Hrvati),23 albo od greckiego nazwiska XapPáxn? (doslownie 'Chorwat'). W pierwszym przypadku nazwa miejscowa sygnalizuje osadnictwo slowianskie na Krecie, w drugim juž niekoniecznie. W niniejszej pracy dokonalismy krótkiego przeglqdu kretenskich toponimów uznanych za czysto slowianskie przez Pandelisa Charalambakisa. Okazalo si$, že Charalambos Simeonidhis, autor etymologicznego slownika greckich ojkonimów, w wielu przypadkach opowiada si$ za odmiennymi objasnieniami kretenskich nazw miejscowych. Widzimy zatem, že badania kretenskiej leksyki i toponimii trzeba w dalszym ci^gu kontynuowac. 2 pODSUMOWANIE W niniejszej pracy przedstawiono aktualny stan badan nad zagadnieniem osad-nictwa Slowian na Krecie, Wskazano szereg kwestii dwuznacznych lub nie-rozstrzygni^tych. Chronologia pojawienia si$ pierwszych osadników slowian-skich na wyspie budzi powažne wqtpliwosci, a zdania badaczy w tej kwestii s^ podzielone (proponuje si$ datowanie poczqtków slowianskiego osadnictwa na VII w., X w. lub na pierwsze stulecia panowania weneckiego na wyspie, czyli XIII-XIV w.). Takže liczba kretenskich slawizmów nie zostala do tej pory usta-lona. Charalambakis dyskutuje ogólem 57 jednostek leksykalnych, stanowczo odrzucaj^c 12 z nich. W artykule podwažono slowianskosc dwóch kretenskich apelatywów (ngr. OK^érca f. 'jakas choroba, zaraza koni' ^ alb. sklepe f. 'ž0l-ty sluz wyplywaj^cy z oczu'; ngr. xoína f. 'kožuch na powierzchni wody lub mleka' ^ alb. cipe f. 'cienka skórka jaj, cebuli; kožuch na stoj^cej wodzie lub mleku; lyko'), a takže wskazano na ograniczon^ dystrybuj wyrazu gwarowe-go Toavxí^a f. 'rzadka tkanina služ^ca do odcedzania twarogu' (na Krecie jest on užywany tylko w eparchii Apokoronu) ^ pd.slow. cedilo (< psl. *cedidlo n. 'przyrz^d do cedzenia plynów; kawal tkaniny užywany do cedzenia mleka'). Badacze wskazuj^ takže na slowianskosc niektórych toponimów Krety. Do-tychczasowe propozycje nie zyskaly jednak powszechnej akceptacji. W artykule omówiono 13 wybranych toponimów, uznanych przez P. Charalambakisa 22 Por. Su^emvíSní 2010: 1433, s.v. XapPáxi (nr 18037). 23 Zob. M. Vasmer 1941: 123, 175. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 155 za slowianskie (BMiog; Bopi; Bopoi; Zivia; NxouA,iava; AecKa; PoSoßavi; Eepnprova«;; EK^aßoMci; Torco^ia; Tcerce^i; TcerceMKi; Xapßaxa). Przegl^d kretenskich nazw miejscowych dokonany pod kqtem onomastycznym pokazal wszakže znacz^ce kontrowersje wsrod badaczy co do genezy i etymologii kretenskich nazw miejscowych. llTERATURA Bankowski 2000 = A. Bankowski, Slownik etymologiczny j^zyka polskiego 1, Warszawa: Wydaw-nictwo Naukowe PWN, 2000. Budziszewska 1990 = W. Budziszewska, Die Widerspiegelung der Kultur der Slawen in den slawischen Lehnwörtern in neugriechischen Dialekten, Linguistique Balkanique 33.3-4 (1990), 119-126. Budziszewska 1991 = W. Budziszewska, Zapozyczenia slowianskie w dialektach nowogreckich, Warszawa: Slawistyczny Osrodek Wydawniczy, 1991. Detorakis 1994 = T. E. Detorakis, History of Crete, translated by J. C. Davis, Iraklion: [nakladem autora], 1994. Grochowski 2003 = M. Grochowski, Slownik polskich przeklenstw i wulgaryzmow, Warszawa: Wy-dawnictwo Naukowe PWN, 2003. Kaczynska 2016 = E. Kaczynska, Rozwazania o domniemanym slawizmie w dialekcie kretenskim jQzyka nowogreckiego, Roczniki Humanistyczne 64.6 (2016), 31-50. Kaczynska - Witczak 2008 = E. Kaczynska - K. T. Witczak, Elementy slowianskie w leksyce kretenskiej, Rozprawy Komisji Jqzykowej LTN 53 (2008), 129-146. Land 1862 = J. P. N. Land (ed.), Anecdota Syriaca 1, Lugduni Batavorum: E. J. Brill, 1862. Meyer 1891 = G. Meyer, Etymologisches Wörterbuch der albanesischen Sprache, Strassburg: Trübner, 1891. [Przedruk: Leipzig: Zentralantiquariat der DDR, 1982.] Newmark 1999 = L. Newmark, Albanian-English Dictionary, Oxford: Oxford University Press, 1999. Orel 1998 = V. E. Orel, Albanian Etymological Dictionary, Leiden: Brill, 1998. Palmer 1993 = A. Palmer, The Seventh Century in the West-Syrian Chronicles, Liverpool: Liverpool University Press, 1993. Skach 2008 = E. Skach, Die Lautgeschichte des frühen Slavischen in Griechenland im Lichte der Lehnbeziehungen, Wien: Universität, 2008. Stawski 1976, 1984 = F. Slawski (red.), Slownikpraslowianski 2, 5, Wroclaw et al.: Zaklad Narodowy imienia Ossolinskich, Wydawnictwo PAN, 1976, 1984. Stavropoulos 1992 = D. N. Stavropoulos, Oxford Greek-English Learner's Dictionary, Oxford: Oxford University Press, 41992. Vasmer 1941 = M. Vasmer, Die Slaven in Griechenland, Berlin: Verlag der Akademie der Wissenschaften, 1941. [Przedruk: Leipzig: Zentralantiquariat der DDR, 1970.] AAc^iou 1972-1973 = E. AXe^iou, XpiaxiaviKai eniypa^ai Kai xonmvü^ia ek Kpfxr|<; [Chrzescijanskie inskrypcje i toponimy z Krety], Ensinpig Eiaipsiag BvZavrivmv ZnovSmv 39-40 (1972-1973), 451-456. [S. Alexiou, Christianikai epigraphai kai topönymia ek Kretes, Epeteris Etaireias Byzantinon Spoudon 39-40 (1972-1973), 451-456.] AvöpiÜTnc 2001 = N. n. AvSpimxr|<;, EivßoXoyiKo xe^iko ing Koivtfg vsosXXnviK^g [Etymologiczny slownik jQzyka nowogreckiego], ©EaaaÄ,oviKT|: ApigtoteXeio navEmaxf^io @EaaaÄ,oviKT|<; -Ivaxixoüxo NEOEÄA/r|viKmv EnouSmv, 32001. [N. P. Andriotes, Etymologiko lexiko tes koines neoellenikes, Thessalonike: Aristoteleio Panepistemio Thessalonikes - Institouto Neoellenikon Spoudon, 32001.] 156 _ Elwira Kaczynska - Krzysztof Tomasz Witczak • StowiANlE NA Krecie w SWIETLE ... AnooToAáKnc 2008 = r. E. AnoaxoA,áKT|<;, naXaiívé? KpnziKÉ? adißoXs?: xe^ikó: xé^ei?, fpáosi? Kai /avziváSs? tov KptfziKov yXmooiKov iSim/azo? [Dawne dialogi kretenskie: slownik: wyrazy, frazy i ludowe przyspiewki kretenskiej gwary], HpáK„Eio: TunoKpéxa, 2008. [G. A. Apostolákes, Palaii'nés kretikés athibolés: lexikó: léxeis, phráseis kai mantinádes tou kretikoú glossikoú idiomatos, Erákleio: Typokréta, 2008.] BoyiaTZóyAou 1992 = B. H. BoyiaxZóyXou, Enww/a zn? MiKpaoía?: zovpKiKá Kai zovpKoysvtf snévo/a oznv EXXáSa [Nazwiska Azji Mniejszej: tureckie i tureckojQzyczne nazwiska Grecji], AÖfva: EKS0aEii;-BißÄ,ionmÄ,Eio £xpáxr|<; r. OiA,innonóxr|<;, 1992. [B. E. Bogiatzóglou, Eponyma tes Mikrasías: tourkiká kai tourkogene eponyma sten Elláda, Athena: Ekdóseis-Bibliopoleío Strátes G. Philippopótes, 1992.] rapc^aXáKnc 2002 = N. rape^aXáKn^, ae^ikó iSim/azio/mv KpnziKq? SiaXÉKzov (nspioxtf Znzsí-a?) [Slownik idiomów dialektu kretenskiego (Okolice miasta Sitia)], Sr|X£Ía: Af^oi; S^xeía^, 2002. [N. Garephalákes, Lexikó idiomatismon kretikes dialéktou (Perioche Seteías), Seteía: Demos Seteías, 2002.] rcpuvupáKnc 1999 = K. I. repmvu^áKn^, AaoypapiKÓ oyaKiavó Xs^iXóyio [Etnograficzne slownictwo Sfakii], Xaviá: [nakladem autora], 1999. [K. I. Geronymákes, Laographikó sphakianó lexilógio, Chaniá: [nakladem autora], 1999.] Aap^iaváKnc 2009 = A. Aap^iaváKr|<;, H favzavrf KpnziKr¡ SiáXsKzo? 1: xe^ikó [Zywy dialekt kretenski 1: slownik], HpáK^Eio: AEXopáKr|<; AEBE, 2009. [A. Daribianákes, Ezontane kretike diálektos 1: lexikó, Erákleio: Detorákes AEBE, 2009.] ISo^evéuq 2006—2013 = M. I. ISo^Evémi;, KpnziKÓ yXmooápio [Kretenski glosariusz] 1-2, Hpá-kXeio: BiKEÄaia Armoxucf BißA,io0fKT|, 2006-2013. [M. I. Idomenéos, Kretikó glossário 1-2, Erákleio: Bikelaía Demotike Bibliotheke, 20062013.] KovSuAáKnc 1990 = I. A. KovSuMkt|<;, KpnziKÓv Xs^iXóyiov [Slownictwo kretenskie], HpáK^Eiov Kpfxr|<;: Af^oi; HpaKXeíou - BiKE^aía BißÄ,io0fKT|, 1990. [I. D. Kondylákes, Kretikón lexilógion, Erákleion Kretes: Demos Eraklíou - Bikelaía Bibliotheke, 1990.] KovToaónouAoQ 2006 = N. r. KovxoaónouXo^, Avzíozpoyo xe^ikó zn? KpnziK^? SiaXÉKzov [Slownik odwrotny dialektu kretenskiego], A0f|va: BißÄaoEKSoxucf A.E., 2006. [N. G. Kontosópoulos, Antístropho lexikó tes kretikes dialéktou, Athena: Biblioekdotike A. E., 2006.] KovToaónouAoQ 2015 = N. r. KovxoaónouXo^, H KpnziK^ SiáXsKzo? [Dialekt kretenski], AÖfva: „BißXioEniXoyf", 2015. [N. G. Kontosópoulos, E kretike diálektos, Athena: „Biblioepiloge", 2015.] KpiTawTáKnc 2012 = r. KpixamxáKn^, ZzsiaKÓ Xs^iKoXóyio [Slownictwo Sitii], Mapmviá SnxEÍa^: TunoKpéxa, 2012. [G. Kritsotákes, Steiakó lexikológio, Maroniá Seteías: Typokréta, 2012.] MaAiyKOÚSnc 2013 = yHKuuoHa.bHoe npegcraBneHue». fla.ee aBTop gaeT «cBoe o6tacHeHue npo6ne-mw MHoroo6pa3UH u eguHCTBa h3mkob»: «HenoBenecKue H3MKH o6nagaror nopa3u-TenbH^iM pa3Hoo6pa3ueM, KoTopoe npoHBnaeTca 6yKBanbHo Ha Bcex ypoBHHx H3W-koboh cucreMw. B to ®e BpeMH, cKo.b 6w pa3.uHHWMu hu 6bmu h3wku, Bcerga Bo3Mo®eH nepeBog c ogHoro H3WKa Ha gpyroH. KpoMe Toro, xopomo u3BecTHo, hto HenoBenecKHH MnageHe^ nonaBmufi b coBepmeHHo uHyro ^THUHecKyro cpegy, c neraocrbro oBnageBaeT h3wkom hoboh cpegw. ^Tu <|>aKTbi cBugeTenbcrayeT [cBuge- 1 OHeBHgHo, aBTop HMen b BHgy $opMy uenobekom, HHaHe nonyHaeTca, hto MHp HenoBeKa npeg-cTaBnaeT kto-to gpyroH - TaKoBW peanHH pyccKoro cHHTaKcaca. CEPrEM nonOB [Sergej Popov] Ob OEbflCHflro^EH ME^bfl3MKOBME PA3^HHHH H OBfcEgHHflro^EH PA3HOOBPA3HE A3MKOB MHPA yHHBEPCA^bHOH nEP^nTHBHOH MOgE^H: gETA^H3A^Hfl 162 _ CepreÑ nonOB • Ob oblflchflro^eh me^1h3mk0bme pa3.hhhhh h obleflhhflro^eh ... TenbcTByroT - C. n.j o höcomhöhhom eguHcTBe HenoBenecKux a3MKOB. flna oötac-HeHHH OÖpHcOBaHHOH KO.MH3HH (MHOTOoöpa3Ue H egUHcTBO a3MKOB) ecTecTBeHHO npegnono^HTb, hto b ocHOBe HenoBenecKoro a3MKa ne®uT HeKOTopaa yHUBepcanb-Haa cTpyKTypa, u3 KOTopoH nopo®gaeTca Bce MHo^ecTBo KOHKpeTHMx a3MKOB. no-^TOMy ogHa u3 ^HTpanbHMx npoöneM oö^en Teopuu a3MKa 3aKnronaeTca b oTBeTe Ha Bonpoc oö yHUBepcanbHoñ cTpyKType, npugaro^eñ eguHcTBo pa3nuHHMM a3M-KaM, u o nyrax ee Bonno^eHua b KOHKpeTHOM a3MKe» (KomeneB 2G17: 1G6). 3aTeM aBTop, oTMe®eBaBmucb ot ugeu H. XoMcKoro o reHeTUHecKu 3agaH-hoh yHHBepca.bHOH rpaMMaTHKe, ho He oTöpacMBaa ugero ApucTOTena oö ogu-HaKOBOM npegcTaB.eHuu Mupa BceMu nrogbMu nnaHeTM He3aBucuMo ot a3MKo-bmx pa3nuHuñ, numeT: npoBegeHHMe BMme paccy®geHua no3BonaroT yTBep^gaTb, hto TOHKa 3peHHa Apu-cTOTena o6 yHHBepcanbHocTu HenoBeHecKoro npegcTaBneHua geHcTBHTenbHocTH Bep-Ha TonbKo b oTHomeHHH nep^nTHBHOH cocTaBnaro^eñ, KOTopyro mm Ha3MBaeM nep-^nTHBHOH Mogenbro MHpa, cm. (14). [...] B paMKax gaHHoro nogxoga a3MKOBoe pa3Hoo-6pa3He MHo^ecTBa KOHKpeTHMx a3MKOB nonyHaer npocToe oôtacHeHue. Oho oôycnoB-neHo pa3Hoo6pa3HeM hx ceHcopHMx a3MKOB,2 npegcraBnaro^ux co6oñ pa3HMe cnocoÔM KogupoBaHua yHHBepcanbHOH nep^nruBHOH Mogenu MHpa. [...] cnocoÔHocTb MnageH^ ycBauBaTb nroôoH a3MK oôycnoBneHa onepe:»aro^HM ^opMupoBaHueM y Hero yHHBep-canbHOH nep^nTHBHOH Mogenu. ^Ta ®e Mogenb oôecneHHBaeT BO3Mo®HocTb nepeBoga c ogHoro a3MKa Ha gpyroH (KomeneB 2G17: 1G6-1G7). KaK mo®ho yöeguTbca, hckomoh yHUBepcanbHoñ crpyKTypoH, npugaro^eñ eguH-ctbo pa3nuHHMM a3MKaM, aBTop npu3HaeT «yHUBepcanbHyro nep^nruBHyro mo-genb», ogHaKo HUKaKoro oötacHeHua Toro, KaK oHa ^yH^uoHupyeT, ^Ta Mogenb He nonynaeT, nocKonbKy oötacHeHue «pa3Hooöpa3ua MHo®ecTBa KOHKpeTHMx a3MKOB» oöycnoBneHHocTbro «pa3Hooöpa3ueM hx ceHcopHMx a3MKOB, npegcraB-naro^ux coöoh pa3HMe cnocoÖM KogupoBaHua yHUBepcanbHoñ nep^nTHBHoñ Mogenu Mupa», He gaeT oTBeTa Ha Bonpoc o npuHUHe yKa3aHHMx aBTopoM «pa3-hmx cnocoöoB KogupoBaHua». nonaraTb, hto pa3Hooöpa3ue Hero-To oöycnoBneHo pa3Hooöpa3ueM ero Hacreñ, Bce paBHo hto HacTauBaTb Ha tom, öygTo pa3nuHua Me^gy pacaMu oöycnoBneHM pa3HMM ^eTOM ko®h ux npegcraBUTeneñ, b to Bpe-Ma KaK ucTUHHaa npuHUHa Me®pacoBMx pa3nuHuñ, b kotopmx pa3HMH ^eT ko®h aBnaeTca ux He npuHUHOH, a cnegcTBueM, KpoeTca b KnuMaTUHecKux u naHgma^T-hmx ycnoBuax ^opMupoBaHua pac. Hto ®e KacaeTca cnocoÖHocTu Mnagem;a yc-BauBaTb a3MK ^THOca, b KOTopoM oh oKa3anca, to 3gecb Bpag nu mo®ho roBopuTb oö yHUBepcanbHOH nep^nTHBHoñ Mogenu Mnagem;a, nocKonbKy b gaHHOM cnynae oh npegcTaBnaeT coöoh crepunbHoe b a3MKOBOM oTHomeHuu cy^ecTBo, KOTopoe, KaK co cc^mKOH Ha fl®. Xep^opga goKa3MBaeT C. nuHKep, oönagaeT gaHHOH eMy go mecTuneTHero BO3pacra (He öonee, ^To Ba®Ho) cnocoöHocrbro ycBouTb a3MK b HeBa®Ho KaKOH HenoBenecKoñ cpege (nuHKep 2GG4: 281). 2 KoTopMe b KOH^e^^HH aBTopa cocy^ecTByroT c $yHK^HOHagbHMMH a3MKaMH, ho noaBnaroTca paHbme. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 163 ^nbro Hacrofl^eñ craTbu ABnaeTcfl oötacHeHue $yHKu;uoHupoBaHufl yHu-BepcanbHoñ nepnenTuBHoñ Mogenu, He TonbKo npugaro^eñ eguHcTBo pa3nuHHbiM fl3MKaM, ho u no3Bonaro^eñ oötacHHTb npuHuHy Me®i>fl3biK0Bbix pa3nuHuñ. 1 nOHHMAHHfl BOCnPHflTHfl: OT CPEgHErO 3BEHA go KATErOPH3HPyro^ErO HAHA^A nocKonbKy 0T cy^ecTBUTenbHoro eocnpunmue npunaraTenbHoe He oöpa3yeTcfl, ero nonHou;eHHbiM cyöcTuTyroM ABnaeTca npunaraTenbHoe nep^nmmHbiù, oö-pa30BaHH0e ot 3auMcTB0BaHHoro cuH0HUMa cnoBa eocnpunmue cnoBa nep^n-^UH. CnegoBaTenbHo, nocrynupoBaHHafl A. g. KomeneBbiM yHUBepcanbHafl nep-nenTUBHaa Mogenb ecTb, gpyruMu cnoBaMu, yHUBepcanbHafl Mogenb BocnpuflTUfl. gonroe BpeMfl BocnpuflTue cnuTanocb BnonHe aBT0H0MHbiM cpegHUM 3BeH0M Me®gy o^y^eHueM u npegcraBneHueM. nog BocnpuflTueM noHUMancfl HyBcTBeH-Hbñ oöpa3, KoTopMñ ^opMupyeTca Ha 0cH0Be omy^eHuñ u ABnaeTca 6a3oñ npeg-cTaBneHufl, a TaK®e caM nponecc yKa3aHHoro ^opMupoBaHua (K0HgaK0B 1975: 92-93, 429, 475). CoBpeMeHHoe BugeHue Koppenanuñ omy^eHua, BocnpuflTua u npegcraBneHHfl oTnuHaeTcfl ot yKa3aHHoro u 3aKnronaeTcfl b tom, hto ecnu coot-HomeHue omy^eHua u BocnpuflTufl BbinraguT npocrpaHcTBeHHbiM, pacnono®eH-hmm no BepTuKanu (b ^Toñ cxeMe BocnpuflTue HaxoguTcfl Bbime omy^eHuñ), to oTnuHue BocnpuflTufl ot npegcraBneHufl He ABnaeTca npocTpaHcTBeHHMM u, KaK cnegcTBue, pacnono®eHHbiM no BepTuKanu - ^To oTnuHue BpeMeHHoe: npegcraB-neHue HacTynaeT no3®e BocnpuflTufl, TaK KaK, «Bocnpou3Bogfl b Hameñ naMflTu npe®Hue BocnpuflTufl, mm uMeeM npeócmaeneHue o npegMeTax» (BoñmBunno -gerrapeB 1994: 7). «BocnpuflTue - ^To „^opnocr" ®u3HeHHoro, no3Haro^ero onbiTa HenoBeKa, xpaHuMoro b naMflTu», - MeTa^opuHecKu 3aMeTun b cBoe BpeMfl oguH u3 ocHoBaTeneñ ncuxonuHrBucTuKu H. H. ^uhkuh (1982: 52). no eguH0gymH0My MHeHuro npegcTaBuTeneñ coBpeMeHHoñ KorHuTuBHoñ ncuxonoruu, ocHoBHoñ ^yHKnueñ BocnpuflTufl ABnaeTca KaTeroproanua no-3HaBaeMoro. HanpuMep, P. Conco gu^^epeHnupyeT o^y^eHue u BocnpuflTue cnegyro^uM 0Öpa30M: «O^y^eHue cBfl3aHo c HaHanbHbiM oÖHapy®eHueM ctu-MynoB. BocnpuflTue - c uHTepnpeTanueñ o^y^aeMbix flBneHuñ. Korga mm HuTa-eM KHury, cnymaeM KoHnepT, nonyHaeM ceaHc Macca®a, HroxaeM ogeKonoH unu eguM uKpy, mm ,nepe®uBaeM' HeHTo ropa3go öonbmee, HeM HenocpegcTBeHHyro ceHcopHyro cruMyranuro. Ka®goe u3 ^Tux ceHcopHMx coóbrruñ oöpaöaTMBaeT-cfl b KoHTeKcTe Hamux 3HaHuñ o Mupe; Ham npegmecTByro^uñ oïïmt npugaeT cMMcn npocTMM o^y^eHuflM» (Conco 2011: 95). TaK ®e cnuTaeT g®. AHgep-coh: «BocnpuflTue npegnonaraeT öonbme, HeM npocTo perucrpanuro uH^op-Manuu, K0T0pafl gocTuraeT Hamux rna3 u ymeñ. rnaBHafl npoöneMa cBfl3aHa c uHTepnpeTanueñ ^Toñ uH^opManuu» (AHgepcoH 2GG2: 44). Xopomo u3BecTeH u a$opu3M A. H. ^eoHTbeBa: «BocnpuHuMaroT He opraHbi HyBcTB, a HenoBeK npu noMo^u 0praH0B HyBcTB» (.HeoHTbeB 1975: 59). g®. BpyHep nonaraeT, hto 164 CepreÑ nonOB • Ob oblflchflro^eh me^1h3mk0bme pa3.hhhhh h obleflhhflro^eh ... «BocnpHHTHe - ^To npo^cc KaTe^opu3a^uu, b xoge KoToporo opraHu3M ocy-mecTBnaeT noruHecKuñ BbiBog, othoca curaanbi k onpegeneHHoñ KaTeropuu...» (BpyHep 1977: 23-26). no yöe®geHuro fl®. AHgepcoHa, «Bocnpu^rue - ^To npo-^cc, b 3HaHHTenbHoñ creneHu ocHoBaHHbiñ Ha BbiBegeHuu 3aKnroHeHHH» (Ah-gepcoH 2002: 69). O BocnpuaTuu KaK o KaTe^opu3a^uu, c npuMeHeHueM noHATua 'pacno3HaBaHue' numeT B. M. BenuHKoBcKuñ: «Ba®Heñmeñ ^yH^ueñ boc-npHHTHH aBnaeTca pacno3HaBaHue 3puTenbHbix u aKycru^ecKux KOH$u^ypa^uH, Begymee, b HacraocTu, k y3HaBaHuro npegMeToB u ux KaTe^opu3a^uu, to ecTb oTHeceHuro k toh unu uhoh ceMaHTuHecKoñ KaTeropuu» (BenuHKoBcKuñ 2006: 208). fl®. fl®. ruÖcoH o cBA3H BocnpHHTHH u MbimneHHH BbicKa3biBaeTCfl eme pemHTenbHee, nocKonbKy oTo®gecTB.raeT noHHTHH BocnpuaTHH u no3HaHHa: «H npu BocnpHHTuu, u npu no3HaHuu npoucxog^T ogHu u Te ®e npo^ccbi - ^Kc-TparupoBaHue u aöcrparupoBaHue uHBapuaHToB. Pa3nuHue Me®gy BocnpHHTueM oKpy®aromero Mupa u ero nocTu®eHueM - Konu^ecTBeHHoe, a He Ka^ecTBeHHoe. [...] no3HaHue - ^To pacmupeHue npo^cca BocnpuaTHH» (ruöcoH 1988: 366). Ho ecnu npu3HaTb, hto BocnpHHTue ecTb HacTHbiñ cny^añ no3HaHua, a coraacHo onpegeneHuro y. Hañccepa «no3HaBaTenbHaa aKTuBHocTb» u «KorauTuBHaa aK-TuBHocTb» - aöconroTHbie cuhohumm, to HerpygHo coraacuTbca c ero BbiBogoM, hto KorHuTuBHaa aKTuBHocTb - ^To npe®ge Bcero BocnpHHTue: «[...] BocnpuaTue npegcraB.raeT coöoh ocHoBHyro KorauTuBHyro aKTuBHocTb, nopo®garomyro Bce ocranbHbie Bugbi...» (Hañccep 1981: 23, 30). 2 TPygHOCTH nOHHMAHHfl OyH^HOHHPOBAHHfl KATE^OPH3A^HH Hecno®Ho noH^Tb, hto Ba®Hoe g.ra noHATua BocnpuaTHH noHATue KaTeropu3a-^uu no3HaBaeMoro Bno.He pacnpocrpaHfleTca Ha cuTya^uu, Korga HocuTeraM a3MKa HeoöxoguMo HoMuHupoBaTb HoBMe no3HaBaeMMe cymHocTu. KaTeropu-3a^HH npoucxoguT u b cuTya^HHx noaBneHHH ^oHeTunecKux u rpaMMaTu^ecKux uHHOBa^uH. Bot KaK A. fl. KomeneB npegcraB.raeT ceöe npo^cc nopo®geHua hobmx ctob: «Bcrpe^aa HoBoe ABneHue, KoTopoe Hy®Ho KaK-To Ha3BaTb, hocu-Tenb A3biKa BbigeraeT b HeM xapaKTepHyro nepTy, cmotput, k KaKoMy 3Ha^eHuro -3BeHy b ^TOM MHo®ecTBe ctbo.ob u BeTBeñ - oHa 6nu®e, u Ha3biBaeT gaHHoe aBneHue uMeHeM ^To^o 3HaneHHH, nopo®gaa onepegHoe y3yanbHoe unu oKKa-3uoHa.bHoe ynorpeöneHue» (KomeneB 2017: 104-105). Ho KaK öbiTb b BecbMa HacToTHMx cnynaax, Korga 6hu3ko HaxogaTca «3BeHbfl» He ogHoro «cTBona» u He ogHoñ «BeTBu»? KaK KaTe^opu3a^HH u cnegyromee 3a Heñ HoMuHupoBaHue npoucxoguT b cnynaax, Korga oguH npu3HaK npegMeTa BocnpuHuMaeTca, a gpyroñ HeT? Ha ^Tu BonpocM, KoTopMe KomeneB He craBuT u, KaK cnegcTBue, oTBeToB Ha Hux He gaeT, no HameMy ocHoBaHHoMy Ha MHoronucneHHMx KorHuTuBHoncu-xonorunecKux cBegeHuax yöe®geHuro, no3BonaeT oTBeTuTb no3HaHue cTeneHeñ BocnpHHTHH. jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 165 3 CTEnEHH BOCnPHflTHfl KAK K^MH K nOHHMAHHTO CTPYKTYPM KATE^OPH3A^HH OómupHaa KorHUTUBHoncuxonoruHecKaa nuTepaTypa, nocBa^eHHaa Bocnpua-Turo, no3BonaeT 3a^uKcupoBaTb Tpu ero cTeneHu, KoTopbie npegcraBnaroT coóoñ cryneHu ero ^Bo.^ro^uu b ohto- u $unoreHe3e:3 (1) npaBononymapHoe cuHKpe-TUHHoe BocnpuaTue, npu kotopom no3HaBaeMbie cy^HocTu BbiraagaT ^nbHbi-mh, u3 HacTeñ He cocroa^uMu u npu3HaKOB He HMeroqHMH; (2) npaBononymap-Hoe (npegnpuHUMaro^ee nepByro nonbiTKy KaTe^opu3a^uu) noBepxHocTHoe BocnpuaTue, npu kotopom b no3HaBaeMoñ cy^Hocru BbigenaroTca TonbKo caMbie 3aMeTHbie HacTu, a u3 ee npu3HaKoB BbigenaroTca inmb Hauóonee 3aMeTHbie, KaTe^opu3a^ua no KoTopbiM Ha^e Bcero óbreaeT HeBepHoñ; u - HopMaTUBHoe -(3) neBononymapHoe anbTepHaTUBHoe BocnpuaTue, npu kotopom b no3HaBaeMoñ cy^Hocru BbigenaroTca Bce HeoóxoguMbie HacTu u npu3HaKu, hto oóecneHUBaeT KoppeKTHocTb ee KaTe^opu3a^uu4. KaK mo^ho BugeTb, u3 Tpex cTeneHeñ boc-npuaTua KaTe^opu3a^ua ocy^ecTBnaeTca TonbKo npu noBepxHocraoM u a.bTep-HaTUBHoM BocnpuaTuax, ogHaKo npoóneMHoñ KaTe^opu3a^ua aBnaeTca TonbKo npu noBepxHocTHoM BocnpuaTuu, ^0^T0My uMeHHo Ha HeM mm cocpegoToHUM CBoe BHUMaHue. He uMea bo3mo®hoctu b paMKax cTaTbu npuBecTu óonbmoe ko-.uHecTBo geMoHcrpupyro^ux noBepxHocTHoe BocnpuaTue npuMepoB, orpaHu-HUMca HeKoTopMMu, gocraToHHo noKa3aTenbHbiMu. 4 nOBEPXHOCTHOE BOCnPHHTHE B OHTO- H ®H^OrEHE3E: HEKOTOPME nPHMEPW KorHuTuBHMM u oHToncuxonoraM xopomo u3BecTeH onbiT, npoBegeHHbiñ u3-BecTHMM mBeñ^pcKUM oHToncuxo.oroM nua^e coBMecTHo c ero noMo^-Hu^ñ A. ffleMUHcKoñ. ,2,Ba oguHaKoBbix cocyga geTu 4-5 neT gByMa pyKaMu ogHoBpeMeHHo HanonHaroT paBHbiM KonuHecTBoM óycuHoK ^to npu3BaHo no-3Bo.uTb geTaM yóeguTbca b tom, hto KonuHecTBo óycuHoK b cocygax oguHaKo-Boe). Korga cogep^uMoe ogHoro u3 ^Tux cocygoB (gpyroñ ocTaBnaeTca b KaHe-cTBe KoHTponbHoro o6pa3^) Ha raa3ax y ^Tux geTeñ nepecbinaeTca b TpeTuñ cocyg gpyroñ ^opMbi, 6onee bmcokuh u tohkuh, ucnbrryeMbix cnpamuBaroT, u3MeHunocb nu KonuHecTBo óycuHoK nocne nepecbmaHua ux b ^T0T gpyroñ cocyg. AóconroTHo Bce ucnbrryeMbie oTBenaroT, hto KonuHecTBo óycuHoK b hobom cocyge u3MeHunocb: no yóe^geHuro ogHux, óycuHoK crano 6onbme (KaK mo^ho goragaTbca, noToMy hto gpyroñ cocyg Bbime), no yóe^geHuro gpyrux, - MeHb-me (noToMy hto gpyroñ cocyg ToHbme) (nua^e 1969: 183-184). To ecTb geTu, runoTe3a o KorHHTHBHoñ ugeHTHHHocTu ohto- h $H.oreHe3a, BMcKa3aHHaa b cBoe BpeMa H. C. BMroTcKHM, b HacToa^ee BpeMa HaxogHT Bce 6o.bme nogTBep^geHHñ (Bapy.HH 2008: 52). nogpoÓHee o cTeneHax BocnpaaTHa b ohto- h $H.oreHe3e - cm. nonoB 2013: 5-105. 3 4 166 _ CepreÑ nonOB • OE OEtHCHAro^EH ME^tfl3MKOBME PA3.HHHHH H OEEEflHHflromEH ... óygyHu eme He b cunax MbicneHHo oTgenuTb óycuHKu ot cocyga u n0T0My ga^e He nogyMaB o tom, hto KonuHecTBo 6ycuH0K npu nepecbmaHuu u3MeHuTbca He Mo^eT, npu KaTe^opu3a^uu ^To^o - y^e HOBoro gna hux - KonuHecTBa 6ycuH0K opueHTupoBanucb b gpyroM cocyge nu6o Ha ero BbicoTy (óonbmyro, HeM y croa-mero pagoM KoHTponbHoro o6pa3^) - u Torga ohu cHuTanu, hto 6ycuH0K cTano 6onbme, nu6o Ha ero mupuHy (MeHbmyro, HeM y KoHTponbHoro o6pa3^) - u Torga ohu cHuTanu, hto 6ycuH0K crano MeHbme. KaK mo^ho yóeguTbca, geTu paccy^ganu BnonHe noruHHo, ho ux cunnoru3Mbi ocHoBbiBanucb Ha no^Hoñ no-cbime, o6ycnoBneHHoñ ux BocnpuaTueM numb ogHoro u3 B03M0®Hbix npu3Ha-kob cocyga, cnyHañHo oKa3aBmeroca b none 3peHua Toro unu uHoro peóeHKa, to ecTb o6ycnoBneHHoñ BocnpuaTueM noBepxHocrabiM. CKa3aHHoe nogTBep^gaeT-ca gaHHMMu 3puTenbHoro BocnpuaTua y gomKonbHuKoB: oho oTnuHaeTca Hey-CToñnuBocTbro, ^parneHTapHocTbro, a TaK^e TaKuMu aBneHuaMu, KaK óernocTb u óny^gaHue B3opa, o6ycnoBnuBaromuMu cnyHañHocTb BocnpuaTua (BbiroT-ckuh - Hypua 1993; 3uHHeHKo - Beprunec 1969: 27, 189; ^nbK0HUH 2005: 205; 3a^opo®e^ 1986: 95). npu nepBoÓMTHoM BocnpuaTuu, b nogTBep^geHue runoTe3bi BbiroTcKoro o6 ugeHTuHHocru ohto- u $unoHeHe3a, HaónrogaeTca TaKaa ®e opueHTa^ua Ha ónu^anmuñ, Hame Bcero cnyHañHbiñ npu3HaK. H3BecTHbiñ ^TH0^pa$ u ncuxo-nor H. HeBu-Bpronb npuBoguT MHo^ecrao TaKux $aKT0B, bot HeKoTopbie u3 hux: Ty3eM^i pemunu, hto ocoóbiñ ronoBHoñ y6op u cyraHa cBameHHuKa-MuccuoHe-pa aBnarorca npuHuHoñ 3acyxu, a nopTpeT KoponeBbi BuKTopuu aBnaeTca npuHuHoñ ^^ugeMuu nneBpuTa; yBugeB noKa3aHHoe yHeHbiM rooópa^eHue nru^i b Buge TeHu Ha creHe u ygaHHo cxoguB nocne ^T0^0 Ha oxoTy, Ty3eM^i 3aTeM nocroaHHo npocunu yHeHoro noKa3biBaTb ^Ty ^Tu^y HaKaHyHe oxoTbi; Ty3eMe^ HeygaHHo cxoguBmuñ Ha oxoTy unu pbióanKy, B03Bpamaacb goMoñ u MynuTenb-ho pa3Mbimnaa Hag TeM, kto oKongoBan ero nyK u ceTu, BuguT cnyHañHo npoxo-gamero mumo conneMeHHuKa u 6e3anenfl^uoHHo pemaeT, hto KongoBCTBo npu-MeHun uMeHHo ^T0T conneMeHHuK; Bce nepBo6brrabie nrogu cHuTaroT, hto ecnu MpeT ckot, HaónrogaeTca nnoxoñ ypo^añ unu b xu^uHy ygapuna MonHua, to ^To pe3ynbTaT KongoBcTBa Hegoópo^enaTeneñ (HeBu-Bpronb 1994: 58-59, 488). CymecTByeT MHo^ecTBo nogTBep^geHuñ Toro, hto gpeBHue 6onee unu MeHee ^uBunu30BaHHbIe nrogu Hame npoaBnanu cuHKpeTuHHoe unu noBepx-HocTHoe BocnpuaTue, HeM BocnpuaTue anbTepHaTuBHoe (HanpuMep, B. B. Ko-necoB Ha3MBaeT «MupoBocnpuaTue gpeBHepyccKoro HenoBeKa» «cuHKpeTuH-hmm» (KonecoB 1986: 7)). CooTBeTcTBeHHo He Mo^eT 6biTb coMHeHuñ u b tom, hto noBepxHocTHoe BocnpuaTue ohu geMoHcTpupoBanu u npu co3gaHuu hobmx H0MUHa^uH, a TaK^e, KoHeHHo He TaK HacTo, KaK npu co3gaHuu neKcuHecKux uHH0Ba^uH, npu co3gaHuu ^oHeTuHecKux u rpaMMaTuHecKux uHH0Ba^uñ. Mbi oTgaeM ce6e oTHeT b tom, hto He Bce a3biK0Bbie uHH0Ba^uu, ocoóeHHo b nocnegHue gecaTuneTua, ocHoBbiBaroTca Ha noBepxHocTHoM BocnpuaTuu - c B3pocneHueM HenoBeHecTBa anbTepHaTuBHocTb BocnpuaTua nocTeneHHo 6epeT jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 167 CBoe, hto oTpa^aeTca b no^U3a^uu, HanpuMep pyccKou, rpaMMaTuKu. TaK, oc-HOBaHHwe Ha n0BepxH0CTH0M BocnpuaTuu coHeTaHua Tuna noexan Mawmucm u noMo^HUK Bcë Ha^e cMeHaroTca b y3yce Ha oôecneHeHHbie anbTepHaTuBHo-cTbro BocnpuaTua 6onee noruHHbie coHeTaHua Tuna noexanu MawuHucm u no-Mow,HUK.5 Ho HMeHHo Ha n0BepxH0CTH0M BocnpuaTuu ocHOBMBaroTca gocra-tohho paHHue a3biKoBbie ycTaHoBneHua, nocKonbKy HMeHHo TaKUM BocnpuaTu-eM pacnonaranu b cooTBeTCTByro^ee BpeMa HocuTenu a3biKoB u uMeHHo Torga ctuxuhho co3gaBanucb ocHoBHbie a3biKoBbie crpyKTypbi, ocraro^eeca Heu3-MeHHMMu u cerogHa. KaK cnpaBegnuBo 3aMeTun b cBoe BpeMa B. $oh ryM-ôonbgT, Ha onpegeneHHoM ^Ta^e pa3BuTua a3biKu oôpeTaroT «HeKuu npegen 3aKoHHeHHocTu op^aHU3a^uu, nocne KoToporo y^e He nogBepraroTca HuKaKuM u3MeHeHuaM hu ero opraHuHecKoe cTpoeHue, hu ero cTpyKTypa. 3aTo uMeHHo b hux KaK »bbhx co3gaHuax gyxa Mo^eT go ôecKoHeHHocru npoucxoguTb 6onee ToHKoe coBepmeHcTBoBaHue a3biKa» (ryMÔonbgT 1964: 73). 5 nOBEPXHOCTHOE BOCTPHflTHE B CHTyA^HflX BBIBOPA BHYTPEHHEH OOPMBI C^OBA H BWBOPA nPH3HAKA g^fl METOHHMHHECKOrO H^H METAOOPHHECKOrO nEPEHOCA noBepxHocTHoe BocnpuaTue bo3mo®hoctu co3gaTb HoBoe cnoBo unu ero nepe-HocHoe 3HaHeHue npogeMoHcTpupyeM b KoMnapaTuBHoM acneKTe b cuTya^uu Bbiôopa npu3HaKa, nono^eHHoro b ocHoBy HOMUHa^uu, to ecTb b cuTya^uu Bbi-6opa BHyrpeHHeu ^opMbi cnoBa, u b cuTya^uu Bbiôopa npu3HaKa gna MeToHuMu-HecKoro unu MeTa^opuHecKoro nepeHoca. BHyTpeHHaa ^opMa pyccKoro cnoBa okho - oko (rna3), a BHyTpeHHaa ^op-Ma aHrnuñcKoro cnoBa window - wind (BeTep). ®pamy3cKoe cy^ecTBurenbHoe fenêtre (okho) BocxoguT k naTuHcKoMy fenestra (okho), ho $paHuy3cKuñ rna-ron fenêtrer (npopyôuTb (oTBepcTue, gbipy u t. n.)) uMeeT BHyrpeHHroro ^opMy fenêtre, b to BpeMa KaK pyccKuu rnaron npopyôumb uMeeT BHyrpeHHroro $opMy pyôumb. npuMepM mo^ho MHo^uTb, ho b cTaTbe orpaHuHuMca ^TUMU. noHaTHo, hto ^TU BHyrpeHHue ^opMbi Bbiôupanucb He KonneKTuBHo u He Ha anbTepHaTuBHoñ ocHoBe - o6 ^TOM ygaHHo BbicKa3anca M. H. ^^mTeHH: «.Hroôoe HoBoe cnoBo Bo3HuKaeT b co3HaHuu u peHu uHguBuga, a 3aTeM y^e npuHuMaeTca unu oTTopraeTca a3biKoBbiM cooô^ctbom. Hapog KaK eguHoe ^noe He Mo^eT caM HuHero HanucaTb unu npou3HecTu, y Hero HeT pyKu unu pTa»6 ^nmTeñH 5 ropa3go 6onbme u nogpoÔHee o nogoÔHbix rpaMMaTuHecKux no^H3a^Hax b pyccKou rpaMMaTu-Ke mo^ho npoHMTaTb b nonoB 2013: 106-131; nonoB 2015. 6 H3BecTHbi ucKnroHeHua u3 3Toro npaBuna y coBpeMeHHbix uHgeu^B, KoTopbie, no3HaB HoBoe aBneHue, uMeHHo KonneKTuBHo, Ha nneMeHHoM coBeTe, npuHuMaroT pemeHue, KaK 3to aBne-Hue Ha3BaTb, ho 3to pegHaumee ucKnroHeHue u3 Bcë eqe nepBoôbiTHou ®u3Hu coBpeMeHHbix uHgeu^B, KaK yTBep^garoT uccnegoBaTenu - noaBuBmeeca oTHocurenbHo HegaBHo, numb nogTBep^gaeT npaBuno co3gaHua HHHOBa^HH uHguBugaMu. 168 _ CepreÑ nonOB • Ob oblflchflro^eh me^1h3mk0bme pa3.hhhhh h obleflhhflro^eh ... 2016: 7). ^0^T0My, ynoTpeönaa coneTaHue Hocumenb H3UKa, mm uMeeM b Bugy KpeaTuBHoro uHguBuga, Bbiöop K0Toporo öbin K0HBem;uanu3up0BaH a3MK0BbiM cooömeoTBoM. KaK mo^ho yöeguTbca, gna Ha3MBaHua 0KHa HocuTenb pyccKoro a3MKa Boc-npuHan noHaTue rna3a (okho b goMe, 0HeBugH0 cHapy^u, HanoMHuno eMy uMeH-Ho rna3), HocuTenb aHrnuñcKoro a3MKa BocnpuHan noHaTue BeTpa (gna Hero 0Ka-3anocb Ba^HMM to, hto b ^To MecTo BneTaeT BeTep), a HocuTenu $paHuy3cKoro u pyccKoro a3MK0B BocnpuHanu pa3HMe BHyrpeHHue ^opMbi gna H0MuHup0BaHua ogHoro geñcTBua. Ecnu BcnoMHuTb npuBegeHHoe Bbime nono^eHue o öny^gaHuu geTcKoro B3opa u 0cH0BaHH0H Ha ^T0M öny^gaHuu cnyHañHocTu KaTe^opu3a^uu, to cTa-HeT oneBugHMM, hto ^Tu BHyTpeHHue ^opMbi öbinu co3gaHM b pe3ynbTaTe no-BepxHocTHoro BocnpuaTua bo3mo®hoctu ux co3gaHua. Eme gBa BeKa Ha3ag ^T0T ^puH^u^ onucan H. C. pu^ckuh: «npegcraBuM ceöe, hto HecKonbKo HenoBeK cM0TpaT b ogHo BpeMa Ha oguH orpoMHMñ npegMeT. noenuKy hukto u3 hux He b cocToaHuu oötaTb ero BceM cboum B3opoM, to oguH BuguT TonbKo ogHy, gpyroñ gpyryro, u TaK ganee, npuT0M uhoh caMyro Ba^Hyro, uhoh, HanpoTuB, Mano3Ha-Hamyro ero HacTb. nogoÖHo ceMy nepB0HaHanbH0 geñcTByeT Ha yMM pa3HMx Ha-pogoB BcaKuñ npegMeT»7 (pu^ckuh 1973: 37). Co3gaHue MeToHuMuñ u MeTa^op npoucxoguT To®e Ha 0cH0BaHuu noBepx-HocTHoro BocnpuaTua. TaK, MeT0HuMua co cBoñcTBeHHMM eñ nepeHocoM no cMe^HocTu aBnaeTca Hauöonee npocTMM cnyHaeM noBepxHocTHoro BocnpuaTua bo3mo®hoctu co-3gaTb nepeHocHoe 3HaHeHue, a uMeHHo bo3mo®hoctu npucBouTb toh ®e $op-Me 3HaHeHue Toro, hto HaxoguTca coBceM pagoM, rpaHuHuT c Ha3BaHHMM toh ®e ^opMoñ b 0gH0M ceMaHTuHecK0M npocTpaHcTBe (HanpuMep, 'geñcTBue -MecTo geñcTBua': cdenamb ocmaHoeKy - noötexamb k ocmaHoeKe; 'BMecTunu-me - ero cogep^uMoe': eoöa e naÙHUKe - ecKunnmumb naÙHUK) unu BpeMeHu (HanpuMep, 'geñcTBue - pe3ynbTaT geñcTBua': conuHeHue paccKa3a - WKonbHoe conuHeHue; 'MaTepuan - u3genue u3 MaTepuana': àoômeamb cepeôpo - cmono-eoe cepeôpo). TaKaa npocTpaHcTBeHHaa unu BpeMeHHaa 6nu3ocTb npaMoro u MeT0HuMuHecKoro 3HaHeHuñ, to ecTb He oneHb K0HTpacTH0e ux npoTuBono-cTaBneHue, genaeT oTnuHue MeT0HuMuHecK0r0 3HaHeHua ot npaMoro 3HaHe-Hua He BnonHe 3aMeTHbiM, ^0^T0My He^unonoru TaKyro nepeHocHocTb HacTo He 3aMenaroT. B oTnuHue ot MeT0HuMuu, MeTa^opa co cBoñcTBeHHMM eñ nepeHocoM no cxogcTBy npegcTaBnaeT co6oñ cnyHañ noBepxHocTHoro BocnpuaTua bo3mo®ho-ctu npucBouTb Toñ ®e ^opMe 3HaHeHue He Toro, hto HaxoguTca coBceM pagoM 7 noHaTHo, hto pacoMaTpHBaeMoe HaMH okho ganeKo He Bcerga mo®ho Ha3BaTb «orpoMHMM npeg-MeToM», ho uMeromee gByxcoTneTHroro gaBHocTb onucaHue noBepxHocTHoro BocnpuaTua 3gecb BnonHe 6e3ynpeHH0. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 169 b npoeTpaHeTBe unu BpeMeHu, KaK b cnyHae c MeToHUMueH, a Toro, hto npo-TUBonocTaBneHo npaMoMy 3HaHeHuro 6onee 3aMeTHo, HeM npu MeToHUMuu. no-BepxHocTHocTb TaKoro BocnpuaTua bo3mo®hocth co3gaTb nepeHocHoe 3HaHeHue npoaBnaeTca b tom, hto ocHoBaHueM gna nepeHoca 3gecb aBnaeTca, KaK npaBuno, numb ogHa - oKa3aBmaaca «Ha noBepxHocTu» BocnpuHUMaeMoro - cpaBHUTenb-Haa no cBoeH $yH^uu ceMa, o6maa gna gByx aBneHUH, HanpuMep 'ynpaMcTBo' u/unu 'rnynocTb': Ocen He 3axomen ma^umb n0B03Ky - KaKou mm, Konn, ocen; 'nepeMemeHue BBepx, to ecTb Ha 6onee 3aMeTHoe u nogo6aromee MecTo': nodHnmb ynaemyw Ha non ^a3emy - nodHnmb eonpoc o nneHcmee b HATO; 'bo3-geHcTBue Ha opraHu3M u ncuxuKy HenoBeKa': ^opH^uu, mennmu unu xonodHmu nau - ^opH^uu, mennmu unu xonodHuu npueM. CpaBHeHue o6pa3oBaHua MeTa^op b pa3Hbix a3biKax eme HarnagHee ge-MoHCTpupyeT noBepxHocTHocTb BocnpuaTua bo3mo®hocth co3gaTb nepeHocHoe 3HaHeHue. HanpuMep, MeTa^opa 3aH^ b pyccKoM a3biKe o3HaHaeT TpycnuBoro HenoBeKa, a b aMepuKaHCKoM aHrnuHcKoM - Bce ycneBaromero u noToMy ycnem-Horo HenoBeKa, MeTa^opa ew b pyccKoM a3biKe o3HaHaeT KonroHecTb, a b aHrnuHcKoM - HecroBopnuBocTb, MeTa^opa nepenaxa b pyccKoM a3biKe aBnaeTca cuMBonoM MegnuTenbHocTu, a b KUTaHcKoM - MygpocTu, MeTa^opa cnoH b pyc-ckom a3MKe - cuMBon rpoMo3gKoH HeyKnro®ecru, a b xuHgu - cuMBon ^pa^uo3-hoctu ^hckoh noxogKu.8 Ctout nocTaBuTb Bonpoc u uHaHe: noneMy HocuTenu yKa3aHHbix a3biKoB Bbi6panu uMeHHo ^Tu npu3HaKu Ha3BaHHbix ®hbothmx gna ocymecTBneHua Me-Ta^opuHecKux nepeHocoB, ecnu y ^Tux ®hbothmx uMerorca u gpyrue, npuHeM uHorga BecbMa 3aMeTHbie, npu3HaKu? OTBeT oHeBugeH: KpeaTuBHoMy HocuTenro pyccKoro a3biKa b KaKoH-To MoMeHT cnyHaHHo 6pocunca b rna3a TaKoH Hera-thbhmh npu3HaK 3afi^, KaK TpycocTb, kotopmh npu noMo^u HOMUHa^uu 3a^ mo^ho npuMeHaTb k HenoBeKy, a KpeaTuBHoMy HocuTenro aHrnuHcKoro a3biKa 6pocunca b rna3a gpyroH npu3HaK 3afi^ - no3UTUBHbifi: 3Bepb, kotopmh 6na-rogapa cBoeH ckopoctu Bce ycneBaeT, u Ha3BaHue 3afi^ b aHrnuHcKoM cTano MeTa^opuHecKu npuMeHaTbca uMeHHo k TaKuM nrogaM. y 3afi^ ecTb u gpyrue npu3HaKu: cnoco6HocTb npbiraTb, gnuHHbie ymu, KoTopbie oh Mo^eT nogHu-MaTb, npucnymuBaacb, Hecnoco6HocTb cBepHyTb c goporu bo BpeMa 6era Bne-pegu egymero aBToMo6una b cBeTe ero $ap b TeMHoe BpeMa cyToK, kopotkhh xboct, gocTaToHHo ^hhmh Mex, cnoco6HocTb MeHaTb ^eT mKypbi 3hmoh Ha 6enbifi u gpyrue, ogHaKo HocuTenu pyccKoro u aHrnuHcKoro a3biKoB gna co3ga-Hua MeTa^op BocnpuHanu uMeHHo yKa3aHHbie npu3HaKu. 06tacHuTb, noHeMy KpeaTuBHbie HocuTenu a3biKoB He Bbi6panu gna MeTa$opu3a^uu TaKue BecbMa 3aMeTHMe npu3HaKu, KaK gnuHHbe ymu 3afi^, namupb Hepenaxu, ^bipKaHbe e^a, xo6ot cnoHa, mo^ho TonbKo TeM, hto ^Tu BecbMa 3aMeTHbie npu3HaKu He 8 nogpo6Hee o mctohhmhh h Meraijiope KaK KoppenaTax gByx 3TanoB BMHy®geHHo noBepxHocT-Horo BocnpuaTua bo3mo®hocth co3gaTb nepeHocHoe 3HaHeHue - cm. nonoB 2016. 170 CepreÑ nonOB • Ob oblflchflro^eh ME^1H3MK0BME pa3.hhhhh h obleflhhflro^eh ... nonaiu b 3oHy Bocnpuaxua Bo3Mo®Hocxeñ Hxo-Huöygb uiu Roro-Huöygb no ^xuM npu3HaRaM Mexa^opu3upoBaxb. HeBo3Mo®Ho ceöe npegcxaBuxb, hxoöm ^xu Hocuxeiu Bbiöupanu gaHHbie npu3HaRu u3 ux MHo^ecxBa, cpaBHUBaa u nepeöupaa ux uiu pa3Mbimnaa Hag xeM, RaRyro 6m Mexa^opy npugyMaxb co ciobom 3cwm, y Roxoporo cxoibRo pa3HMX npu3HaRoB. TaRoe pa3MbimneHue 6bino 6m bo3mo®ho npu aibxepHa-xubhom Bocnpuaxuu, ho ucciegoBaHue T. B. HepHuroBcRoñ, npoBegeHHoe c npuMeHeHueM pa3paöoxaHHoro B. .H. flerauHbiM Mexoga ^^eRxpocygopo®Ho-ro npunagRa, Roxopbiñ no3Boiaex BpeMeHHo oxRnronaxb ogHo u3 noiymapuñ Mo3ra, yöeguxenbHo goRa3MBaex, hxo Mexa^opbi co3garoxca u pacno3Haroxca npaBMM mo3TObmm noiymapueM (HepHuroBcRaa 2013). H3 ^xo^o ^M^upuHecRu Bepu^u^upoBaHHo^o goRa3axejbcxBa ciegyex, hxo, nocRoibRy npaBoe noiy-mapue He cnocoÖHo BocnpuHUMaxb aibxepHaxuBM, co3gaHue ^xuM noiyma-pueM Mexa^op He Mo^ex 6a3upoBaxbca Ha aibxepHaxuBHoM Bocnpuaxuu, hxo b cbom onepegb o3Haqaex ogHo: Mexa^opbi co3garoxca Ha ocHoBaHuu noBepx-HocxHoro Bocnpuaxua.9 6 gHCKYCCHH C ^HHrBOKY^bTYPO^OrAMH O nOBEPXHOCTHOM BOCnPHHTHH nPH BMEOPE BHYTPEHHHX ®OPM H nPH3HAKOB METAOOPHHECKHX nEPEHOCOB: KOMMYHHKATHBHME HEY^AHH O noBepxHocxHoM Bocnpuaxuu npu Bbiöope BHyxpeHHux ^opM u npu3Ha-rob Mexa^opuHecRux nepeHocoB HaM He pa3 npuxoguiocb gucRyxupoBaxb c nuHrBoRynbxyponoraMu, ucciegoBaHua Roxopbix cBogaxca r ROHcxaxa^uu ox-pa^eHHMX b a3MRax RyjbxypHMX pa3JUHUH öe3 nonbixoR oötacHeHua npuHUH ^xux pa3JUHUH.10 ^xu nuHrBucxbi ocnapuBarox oötacHeHue Me^t^MRoBbix pa3JUHUH BHyxpeHHux ^opM u nepeHocHbix npu3HaRoB Mexa^op noBepxHocx-Hocxbro Bocnpuaxua, apryMeHxupya cBoe Hecoriacue xeM, hxo Me^t^biRoBbie pa3iuHua oötacHaroxca pa3iuHueM cno^uBmuxca Ryjbxyp. Ham öonee riy-öoruh apryMeHx o xom, hxo pa3iuHua Ryjbxyp xo^e oöycnoBneHM noBepx-HocxHocxbro Bocnpuaxua xex uiu hhmx Bo3Mo®Hocxeñ RyibxypHoro pa3Buxua, ^xu nuHrBucxM He BocnpuHUMarox, noxoMy hxo, cyga no BceMy, cnuxarox nyxu pa3Buxua Ryjbxyp öo^ecxBeHHo HeucnoBeguMMMu, hxo npoxuBopenux BbigBu-HyxoMy b 19B2 rogy A. E. KuöpuRoM riaBHoMy npumuny RorHuxuBU3Ma - 9 Ba^Ho xaR^e noHHMaxb, qxo, eciu Mexai^opti co3garoxca npaBMM noiymapueM, hx HeBo3-mo^ho hih, no RpaHHeH Mepe, oqeHb xpygHo co3gaBaxb ^leHanpaBieHHo. Xopomo u3Becx-ho, qxo apRue aBxopcKue Mexa^opM, Koxoptie Moryx cxaxb gocxoaHueM a3MRa hih ocxaxbca oRKa3uoHajH3MaMH, co3garoxca irogbMH juxepaxypM h ucKyccxBa, xo ecxb jrogbMu npaBo-nojymapHMMu, y Roxop^ix Mexa^opM Bo3HUKarox b pe3yjbxaxe HeKoHxpojupyeMoro hmh, BHe3anHoro o3apeHua. 10 Hamy KpuxuRy xaRoro 6e3o6tacHuxejbHoro jiuHrBoRygbxypojoruqecKoro nogxoga - cm. b no-noB 201B. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 171 oötacHUTenbHocTu: «[...] ecnu nuHraucTUKa HegaBHero npomnoro gonycKana numb BonpocM Tuna „KaK?" u u3Öerana BonpocoB „no^eMy?", to Tenepb cu-Tya^ua gon^Ha KopeHHMM 0Öpa30M u3MeHUTbca: Hy^HM uMeHHo oTBeTM Ha BonpocM Tuna „no^eMy?", nocKonbKy TonbKo ohh MoryT HTo-nuöo oötacHUTb» (KuöpuK 1992: 25).11 B gaHHoñ cuTya^uu HaM ocTaeTca onaTb-TaKU npuBecTu Heöonbmoe KonunecTBo npuMepoB u oötacHUTb npuHUHy HaönrogaeMbix b hhx ocoöeHHocTen. 7 nOBEPXHOCTHOE BOCnPHflTHE B03M0^H0CTEH nporPECCHBHoro Ky^bTYPHoro pa3bhthh TaK, ecnu b CpegHeñ A3uu, HanpuMep b y3ÖeKucTaHe, He3BaH0My rocTro npeg-nararoT ecTb gMHro, ^T0 03Ha^aeT, hto oh Mo^eT e^e ocTaBaTbca, n0T0My hto b cba3h c ero npuxogoM xo3aeBa HaHUHaroT r0T0BUTb nnoB. Ecnu ®e TaK0My rocTro cpa3y nogaroT nnoB (He TonbKo hto npuroToBneHHbiñ), ^T0 03Ha^aeT, hto rocTb HeKcTaTu u eMy Hago yxoguTb. KaK mo^ho BugeTb, b gaHHoñ KynbTypHoñ Tpagu^uu xo3aeBaM npuxoguTca b KaKoñ-To Mepe cTpagaTb b o^ugaHuu yxo-ga He3BaHoro rocra, ocoöeHHo b cnynae, ecnu oh Bcë ®e B03HaMepuTca ctecTb npegno^eHHMH eMy HecBe^ecBapeHHbiñ nnoB. B eBponeñcKoñ ®e Tpagu^uu, KaK npaBuno, He ko BpeMeHu npumegmeMy rocTro xo3aeBa Be^nuBo, ho TBepgo cKa^yT, HT0 ceñnac ohh oneHb 3aHaTM u He MoryT ero npuHaTb. B nocnegHue ®e gecaTuneTua b EBpone u B0Bce cno^unacb Tpagu^ua b rocTu 6e3 npuraame-Hua unu npegBapuTenbHoñ goroBopeHHocTu (HanpuMep, Tene$0HH0ñ) He npu-xoguTb (u3BecTHoe pyccKoe He3eaHuü ^ocmb xywe mamapuHa KpacHopenuBoe T0My nogTBep^geHue). TaKue Tpagu^uu npueMa He3BaHbix rocTeñ b yKa3aHHbix KynbTypax cno^unucb önarogapa T0My, hto b A3uu kto-to ogHa^gbi pemun, hto HenoBeKy Henb3a roBopuTb npaMo, hto oh hto-to genaeT He TaK, to ecTb ^T0T ho-BaTop BocnpuHan UMeHHo TaKyro, g0craT0HH0 rp0M03gKyro B03M0®H0cTb oöxo-guTbca c He3BaHMM rocTeM, u ^To pemeHue K0HBeH^ua^u3upoBa^ocb, a b EBpone H0BaT0p BocnpuHan B03M0®H0cTb pemuTb npoöneMy c He3BaHMM rocTeM Kap-guHanbHee u npo^e, hto To®e öbmo npuHaTo KynbTypHMM c00Ö^ecTB0M. One-BugHo, HeT Hy^gM goKa3MBaTb, hto TaKue KynbTypHbie pa3nuHua To®e c^opMU-poBanucb He b pe3ynbTaTe KonneKTUBHoro oöcy^geHua pa3Hbix B03M0®H0cTeñ. Ecnu oöpaTUTbca k npuBegeHHMM Bbime a3MK0BMM npuMepaM MeTa^op b pa3-hmx a3MKax KaK nopo^geHuñ pa3Hbix KynbTyp, to TaKue pa3nuHHbie MeTa^opu-3a^uu 3añ^, Hepenaxu, e^a u cnoHa KaK KynbTypHbie aBneHua To®e He MoryT ÖMTb oötacHeHM KaK pe3ynbTaT KonneKTUBHoro oöcy^geHua. CnegyeT TaK^e 3aMeTUTb, HT0 BMgeneHue HeK0T0pbix U3 ^TUx npu3HaK0B gna MeTa$opu3a^uu BnonHe oötacHUMo ux 3aMeTHocTbro b npucy^eñ um cpege. HanpuMep, b HHguu 11 E^e ApucToTenb roBopun: «3HaTb, ^to ecmb, u 3HaTb, noueMy ecTb, - 3T0 pa3nu^Hoe 3HaHue...» (ApucToTenb 1978: 280). 172 CepreÑ nonOB • Ob oblflchflro^eh me^1H3mk0bme pa3.hhhhh h obleflhhflro^eh ... HMeHHo cnoH, a He gpyroe ^uBoTHoe Mor cTaTb cuMBonoM ^pa^uo3HocTu ®eH-ckoh noxogKu, nocKonbKy uMeHHo b HHguu cnoHoB MHoro u ónarogapa cboum pa3MepaM ohu HaMHoro 3aMeTHee gpyrux ^ubothmx. Ecnu pyccKue u3Óbi gena-roTca u3 6peBeH, to ^T0 noTOMy, hto b Poccuu MHoro oHeHb 3aMeTHbix, garo^ux MHoro gpeBecuHbi necoB, a ^unu^a 6ep6epoB b Caxape genaroTca nog 3eMneñ noToMy, hto ^T0 caMaa 3aMeTHaa Bo3Mo®HocTb yKpbiTbca ot ®apbi u necHaHbix 6ypb nycTbmu. H, KaK mo^ho yóeguTbca, BocnpuaTue Toro, hto 3aMeTHee gpy-rux, ecTb To^e noBepxHocTHoe BocnpuaTue. CnegoBaTenbHo, HeucnoBeguMocTb pa3BUTua KynbTyp BnonHe ucnoBeguMa nocpegcTBoM TaKoñ nep^nruBHoñ xa-paKTepucTuKu, KaK noBepxHocTHocTb BocnpuaTua. HeTpygHo no aHanoruu npegcTaBuTb, hto Me®'ba3biKoBbie pa3nuHua b HeTuKe u rpaMMaTuKe To^e ocHoBbiBaroTca Ha noBepxHocTHoM BocnpuaTuu (rpaMMaTuHecKuM npuMepaM ygenuM 6onbme BHuMaHua). 8 nOBEPXHOCTHOE BOCnPHflTHE BO3MO^HOCTEH nPOrPECCHBHMX OOHETHHECKHX H3MEHEHHH HanpuMep, b pyccKoM a3biKe, b oTnuHue ot yKpauHcKoro, ecTb TonbKo TBepgbiñ fy], a b oTnuHue ot nonbcKoro - TonbKo Marauñ [h']. noaBneHue MarKoro u TBepgoro KoppenaToB ^Tux 3ByKoB, oHeBugHo, cMorno 6bi yBenuHuTb cmmc-nopa3nuHuTenbHyro cnocoÓHocrb pyccKoro a3biKa, ho TaKaa Bo3Mo®HocTb ero HocuTenaMu BocnpuHaTa He 6bina. OTcyTcTBue pegy^uu rnacHbix b pyccKux 6e3ygapHMx ^03u^uax no3Bonuno 6bi u3Óe®aTb MHorux TpygHocreñ npu oóyHe-huu pyccKoñ op^orpa^uu u roóeraTb He^enaTenbHoñ, 3aTpygHaro^eñ KoMMy-HUKa^uro omo^ohuu b npuMepax Tuna KOMnaHun - KaMnaHUH. HocuTenu ^paH-uy3cKoro a3biKa BocnpuHanu BecbMa oHeBugHyro Bo3Mo®HocTb roóaBuTbca ot TpygHoro gna npou3HomeHua 3ByKa [h] u ot nogpoÓHoro, no3ByKoBoro npou3-HeceHua cTeHeHua rnacHbix, He 3agyMaBmucb o pacxo^geHuu npou3HomeHua u HanucaHua gu^ToHroB u Tpu^ToHroB. HanpuMep, cnoBo chaire (cTyn, npecron) b cTapo^paHuy3cKoM npou3Hocunocb KaK [Haüpe], a b coBpeMeHHoM $paHuy3-ckom npou3HocuTca KaK [wep].12 9 nOBEPXHOCTHOE BOCnPHflTHE BO3MO^HOCTEH nPOrPECCHBHMX rPAMMATHHECKHX H3MEHEHHH Korga aHrnuñcKue KpecTbaHe, coxpaHuBmue aHrnuñcKuñ a3biK nocne Hop-MaHHcKoro 3aBoeBaHua,13 HacTonbKo, KoHeHHo nogco3HaTenbHo, yBneKnucb u3-6aBneHueM aHrnuñcKoro ot KaTeropuñ poga, nage^a (c npegycMoTpuTenbHbiM, 12 npHMep H3 KHHrH nnyHraH 2010: 11, b mropoH aBTop, k co^aneHHro, He oTBeHaeT Ha BbiHeceH-HHB b ee Ha3BaHHe Bonpoc «noHeMy a3biKH TaKue pa3Hbie». 13 Korga, KaK H3BecTHo, HecKonbKo noKoneHHH aHrnHHcKoH 3HaTH, coBepmeHHo 3a6biB aHrnHH-ckuh, y®e roBopanH TonbKo Ha HopMaHHcKoM gaaneKTe $paH^3cKoro a3biKa. jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 173 BnponeM, 3aKpenneHueM nopagKa ctob) u Hucna, hto u36aBunu aHrauñcKue agt-eKTUBbl OT 3HaHeHUH HUcna, oHU He BOCnpHHHHH He^enaTenbHOCTb gByCMMCneH-HocTeñ He uMero^ux ^opM Hucna agteKTUBoB npu ogHopogHbix HneHax. ^To npuBeno k TOMy, hto b coHeTaHuax Tuna my mom and dad He coBceM noHHTHO, Heñ dad - TO^e my unu Heñ-To e^e? OguH HocuTenb aHrauñcKoro a3biKa KaK pogHoro (native speaker), ôygyHu o3agaHeH HamuM BonpocoM, BnonHe cepbe3HO nocoBeTOBan HaM gna TaKux cnyHaeB yTOHHeHue: my mom and dad both.14 KaK xopomo u3BecTHo, aHrauñcKuñ HeonpegeneHHbiñ apTUKnb a, npoucxo-ga^uñ, KaK ^TO HaônrogaeTca bo MHorux a3biKax, ot HucnuTenbHoro one, He yno-TpeónaeTca npu cy^ecTBUTenbHbix b ^opMe MHo^ecTBeHHoro Hucna. OôtacHe-Hue ^TOMy 3anpeTy oHeBugHo: oh 3aKpenunca bo BpeMeHa, Korga aôcTpaKTHoe MbimneHue HocuTeneñ aHrauñcKoro a3biKa 6bmo e^e He HacTonbKo pa3BUTbiM, htoôm aôcTparupoBaTbca ot ceMbi 'oguH' b u3HaHanbHoM 3HaHeHuu ^T0^0 ap-TUKna, KoTopaa npoTUBopeHuna HoBoMy 3HaHeHuro 'MHoro'. OgHaKo HocuTenu aHrauñcKoro a3biKa Morau 6bi BocnpuHHTb Bo3Mo®HocTb BbigBUHyTb gpyryro $opMy Ha ponb HeonpegeneHHoro apTUKna MHo^ecTBeHHoro Hucna, KaK ^To cgenanu, HanpuMep, HocuTenu $paHuy3cKoro a3biKa, Korga cTonKHynucb c aHa-noruHHoñ npoóneMoñ ceMaHTUHecKoñ eguHUHHocTu HeonpegeneHHoro apTUKna un - une: ohu co3ganu HeonpegeneHHbiñ apTUKnb MHo^ecTBeHHoro Hucna des. HocuTenu ucnaHcKoro b cBoeM BocnpuaTuu Bo3Mo®HocTeñ co3gaBaTb apTUKnu nomnu e^e ganbme u nocrynunu e^e cMenee: ohu cyMenu aôcTparupoBaTbca ot ceMaHTuHecKoñ eguHUHHocTu uno - una, hto no3Bonuno um co3gaTb Heonpe-geneHHMH apTUKnb MHo^ecTBeHHoro Hucna b oômhhom nopagKe: unos - unas. B cnaBaHcKux a3biKax Bo3Mo®HocTb Bbipa^aTb KoHKpeTHocTb u aôcTpaKT-HocTb - nocTno3UTUBHbiM onpegeneHHbiM apTUKneM u HyneBbiM HeonpegeneH-hmm - BocnpuHanu TonbKo 6nu3Kue ^THocM ôonrap u MaKegorn;eB. B ceBepHbix pyccKux roBopax nocTno3UTUBHbiñ onpegeneHHbiñ apTUKnb u3 yKa3aTenbHoro MecTouMeHua HaMeHanca BnnoTb go XVII BeKa, ho TaK u He cocroanca, to ecTb HocuTenu ^Tux roBopoB He BocnpuHanu Bo3Mo®HocTb co3gaHua TaKoro apTUKna. B to ®e BpeMa HocuTenu óanTuñcKux, cKaHguHaBcKux u 3anagHo-ro®HocnaBaH-ckux a3MKoB, He BocnpuHaB Bo3Mo®HocTb co3gaHua npucyôcTaHTUBHbix apTu-Kneñ, BocnpuHanu Bo3Mo®HocTb oôo3HaHaTb KoHKpeTHocTb u aôcrpaKTHocTb oKoHHaHuaMu MecTouMeHHMX u uMeHHbix npunaraTenbHMX. HocuTenu cKaHguHaBcKux a3biKoB 3aTeM BocnpuHanu Bo3Mo®HocTb co3gaTb npucyôcTaHTuBHMe apTuKnu, KoToprne Tenepb nneoHacruHecKu cocy^ecTByroT b ux a3MKax c MecTo-uMeHHMMu u uMeHHMMu npunaraTenbHbiMu. npomegmue tot ®e nyTb HocuTenu HeMeuKoro nocne co3gaHua npucyôcTaHTuBHMX apTuKneñ BocnpuHanu anbTep-HaTuBy gna BbmonHHBmux paHee apTuKneBbe ^yHKuuu MecTouMeHHbx u uMeH- 14 3gecb yMecTHo BcnoMHHTb, hto HocHTenH $paH^y3CK0^0 a3bKa, Tcœe H36aBHBmHe a3bK ot nage^eñ, gna agteKTHBoB cornacoBaHHe b HHcne, oqeBHgHo nogco3HaTenbHo npegycMoTpH-TenbHo, coxpaHHnH: mes mère et père; ecTb oho h b cnaBaHcKHX a3bKax: cp. pyccK. mou Mamb u ome^. 174 _ CepreÑ nonOB • OE OEtACHAro^EH ME^tfl3MKOBME PA3.HHHHH H QEtEflHHflromEH ... hmx npunaraTenbHMx: ^Tu npunaraTenbHbie cTanu pa3nuHaTbca cuHTaKcuHecKu KaK BbinonHaromue agteKTUBHyro u npeguKaTUBHyro ^yH^uu (KaK b pyccKoM a3MKe nocne npeKpameHua cKnoHeHua uMeHHbix npunaraTenbHMx).!5 Ecnu 6bi HocuTenu pyccKoro a3biKa BocnpuHanu B03M0®H0cTb co3gaTb Ha Tpu npegnora 6onbme, HeM ceñHac uMeeTca, ohu nonynunu 6bi B03M0®H0cTb u36aBUTbca ot nage^eñ, KaK ^T0 cgenanu HocuTenu, k npuMepy, aHrnuñcKoro u ^paHuy3cKoro a3biK0B. TaK, 3HaHeHue poguTenbHoro, HanpuMep npuHagne®-hoctu, nepegaeTca aHrn. of16 u de, 3HaHeHue gaTenbHoro nage^a - aHrn. to u $p. a, 3HaHeHue TBopuTenbHoro, HanpuMep opyguñHoro, - aHrn. by u $p. par. 3HaHeHue pyccKoro npegno^Horo - uMeHHo noToMy, hto oh ynoTpeónaeTca c npegnoraMu u 3agaromuMu 3HaHeHue npegno^Horo nage^a rnaronaMu, - He npuBoguT k KoMMyHuKaTuBHoñ HeygaHe u npu oTcyTcTBuu cnoBou3MeHeHua, cp. Muen e ^mom óom, h nacmo óyMam o moh cecmpa. PyccKue uMeHUTenbHbiñ u BuHuTenbHbñ, ^opMbi KoTopbix coBnagaroT npu HeogymeBneHHbix cymecTBu-TenbHbix (u huhto He HapymaeT noHuMaHue b Hapymaromux npaBuno ogymeB-neHHocru npuMepax Tuna H euwy nenoeeK), mo^ho 6bino 6bi pa3nuHaTb, 3aKpe-nuB npaMoñ nopagoK cnoB, KaK ^T0 npou3omno b aHrnuñcKoM u $paHuy3cK0M, b kotopmx ^KBUBaneHTM $pa3 Tuna Ompnd conpoeowóan Komoü He uMeroT pyc-cKoñ npo6neMbi gBycMbicneHHocru, Korga HenoHaTHo, kto Koro conpoBo®gan. OgHaKo pyccKuMu HocuTenaMu a3biKa bo3mo®hoctu co3gaTb eme Tpu npegnora u 3aKpenuTb nopagoK cnoB BocnpuHaTbi He 6binu. HocuTenu pyccKoro u $paHuy3cKoro a3biK0B Mornu 6bi anbTepHaTUBHo boc-npuHaTb B03M0®H0cTb u36aBUTb rnaronbHoe cnpa^eHue b HacToameM BpeMeHu ot nuHHbix ^opM, KaK ^T0 cgenanu HocuTenu aHrnuñcKoro a3biKa (KpoMe, KaK u3BecTHo, HacToTHoñ ^opMbi 3-ro nu^ eg. h.) Ha tom noruHHoM ocHoBaHuu, hto npu ynacTByromux b TaK0M cnpa^eHuu MecTouMeHuax Bcex Tpex nu^ oóoux Hucen nuHHbie ^neKcuu rnaronoB cTaHoBaTca u3Ómtohhmmu. ,2,eñcTBUTenbH0, ecnu nnoxo Bnageromuñ pyccKoñ rpaMMaTuKoñ uH0CTpaHe^ cKa^eT H udmu e Maea3UH, a eu MeHH noóowóamb ($paHuy3cKuñ ^KBUBaneHT: j'aller au magasin, et vous m'attendre), KoMMyHuKaTuBHoñ HeygaHu He 6ygeT. OgHaKo BMecTo BocnpuaTua ^Toñ bo3mo®hoctu yKa3aHHbie HocuTenu coxpaHunu Ty B03M0®H0cTb, KoTopaa 6bina um npuBbiHHee u, cnegoBaTenbHo, 6nu®e: B03M0®H0cTb uMeTb ceMaHTuHecKu u36biT0HH0e npe3eHTHoe cnpa^eHue. ÁHanoruHHbiM 06pa30M HocuTenu pyccKoro a3biKa Mornu 6bi anbTepHa-tubho BocnpuHaTb B03M0®H0cTb bo u36e®aHue noruHecKux npoTuBopeHuñ ynoTpeónaTb HacTb cBoeñ neKcuKu 6onee a6crpaKTHo, HanpuMep roBopuTb (ganee ucnonb3yeM mupoKo u3BecTHbie npuMepbi B. r. TaKa), hto PeúeHOK nodnox3 k Kpaw o6puea, ho He roBopuTb 3Men nodnon3na k Kpaw o6puea, 15 nogpoÓHee 06 3T0M mm nucanu b nonoB 2017: 235-237. 16 npH coxpaHeHHH, He 3a6biBaeM 06 3T0M, npHTa^aTenbHoro nage^a KaK Hau6onee HacToTHoro h b pyccKoM a3MKe. jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 175 KaK ^To genaroT ^paHKo^oHbi, ynoTpeônaa b TaKux cnyHaax ôonee aôcTpaKT-hmh rnaron s'approcher ^KBuBaneHT rnarona npuônu3umbcn), n0T0My hto, b oTnuHue ot yMero^ero u xoguTb, u ôeraTb, u non3aTb peôeHKa, 3Mea He Mo^eT hu nodxodumb, hu no^6e^amb, a b oTnuHue ot m^ - He Mo^eT noànemamb k Kparo oôpbiBa, - cnegoBaTenbHo, HenoruHHo-roôbrroHHo roBopuTb, hto 3Men k Kparn oôpuea nodnon3na. AHanoruHHo ^paHKo^oHbi roBopaT, hto kto-to ctuxu He nuwem, a fait (= genaer), uôo noHaTHo, hto ctuxu He pucyroTca, He Bb^apanbiBaroTca Ha CTeHe u t. g., u3 Hero cnegyeT, hto rnaron écrire (= nu-caTb) b gaHHoM cnyHae roôbrroHeH. noHaTHo, hto noKa3aHHMe (KaK u MHorue HenoKa3aHHbie) npuMepbi HacTo geMoHCTpupyroT noBepxHocTHoe BocnpuaTue onocpegoBaHHo - Hepe3 HeBoc-npuaTue Hero-To Ba^Horo. TaK, k HeBocnpuaTuro bo3mo®hoctu coxpaHUTb gna agteKTUBoB ^opMbi Hucna npuBeno noBepxHocTHoe BocnpuaTue bo3mo®hoctu u3ÔaBUTb agteKTUBM ot $opM Hucna 6e3 Mbicnu o nonyHaeMon b TaKoM cnyHae npoôneMe c ogHopogHbiMu HneHaMu. 10 BwBogw Ha ocHoBaHuu Bcero cKa3aHHoro mo^ho yraep^gaTb, hto noBepxHocTHoe BocnpuaTue He TonbKo no3BonaeT oôbacHuTb npuHuHbi Me®ba3biKoBbix pa3nuHun, ho u aBnaeTca TeM oôbeguHaro^uM a3biKu Mupa ^puH^u^oM co3gaHua a3biKo-bmx cTpyKTyp, o KoTopoM numeT u KoTopbiH He oôbacHaeT A. fl. KomeneB. mm yôe^geHbi, hto uMeHHo nogco3HaTenbHoe noHuMaHue Toro, hto b a3biKax mho-roe c^opMupoBanocb c opuem^uen Ha HacTo cnyHaHHbie ônu^anmue npu3Ha-ku, oôecneHuBaeT cHucxoguTenbHyro ycTaHoBKy nepeBogHuKa Ha gonycruMocTb cTpaHHocTen b uHocTpaHHMx a3biKax. HMeHHo ^Ta ycTaHoBKa u genaeT nepeBog c ogHoro a3biKa Ha gpyron bo3mo®hmm: nepeBoga^un roToB k ToMy, hto b uho-cTpaHHoM a3biKe MHoroe ôygeT HeoôbiHHbiM, u ^Ty roToBHocTb oôycnoBnuBaeT eguHMH gna HaHanbHbix nepuogoB pa3BuTua a3biKoB npum;un noBepxHocTHoro BocnpuaTua KaK yHuBepcanbHaa nep^nruBHaa Mogenb, KoTopaa He cocy^e-cTByeT c «^THoc^e^u$uHHbIM ^yH^uoHanbHbiM npegcTaBneHueM» (KaK noKa-3aHo b cxeMe A. fl. KomeneBa), a oôycnoBnuBaeT ero. TaKuM oôpa3oM, nocTynupoBaHHaa A. fl. KomeneBbiM, npu3BaHHaa He TonbKo oôbeguHaTb pa3Hooôpa3ue a3biKoB Mupa, ho u oôbacHaTb ux ^THoc^e^-u^uHecKue pa3nuHua yHuBepcanbHaa nep^nruBHaa Mogenb nonyHaeT cBoe oôbacHeHue npu ee geTanu3a^uu cTeneHaMu BocnpuaTua, u3 KoTopbix ageK-BaTHMM gna oôbacHeHua u eguHcTBa, u pa3nuHua a3biKoB aBnaeTca noBepxHocTHoe BocnpuaTue. 176 _ CepreM nonoB • Ob OBlflCHflro^EH ME^1H3MK0BME PA3.HHHHH h OBlEflHHflro^EH . ^HTEPATYPA AHflepcoH 2002 = fl®. AHgepcoH, Ko^HumuBHan ncuxoMo^un, CaHKT-neTep6ypr: nHTep, 2002. -nep. c aHra. [Dž. Anderson, Kognitivnajapsihologija, Sankt-Peterburg: Piter, 2002. - Per. s angl.] ApMCTOTe^b 1978 = ApHCTOTe^t, BTopaa aHagHTHKa, b: ApHCTOTe^t, CouuHeHun b uemmpex mo-Max 2, nog peg. 3. H. MHKegag3e, MocKBa: H3g-Bo c0^HatfbH0-^K0H0MH^ecK0H gHTepaTypti «Mticgt», 1978. [Aristotel', Vtoraja analitika, v: Aristotel', Sočinenija v četyreh tomah 2, pod red. Z. N. Mikeladze, Moskva: Izd-vo social'no-ekonomiceskoj literatury «Mysl'», 1978.] Eapy^HH 2008 = A. H. EapygHH, K apryMern^HH nogHreHe3a, b: Pa3yMHoe noBedeHue u m3uk 1: KOMMyHUKamuBHbie cucmeMbi wuBomHbix u n3bw ueMOBeKa — npo6neMa npoucxowdeHun n.3biKa, cocT. A. fl. KomegeB - T. B. HepHHroBcKaa, MocKBa: ^3mkh egaBaHeKHX KygtTyp, 2008, 41-58. [A. N. Barulin, K argumentacii poligeneza, v: Razumnoepovedenie i jazyk 1: kommunikativnye sistemy zivotnyh i jazyk čeloveka — problema proishoždenija jazyka, sost. A. D. Košelev - T. V. Černigovskaja, Moskva: Jazyki slavjanskih kul'tur, 2008, 41-58] EpyHep 1977 = fl®. EpyHep, ^cuxoMo^un no3HaHun: 3a npedeMaMu HenocpedcmBeHHou uHfiopMa-^uu, nep. K. H. Ea6H^Ko^o, MocKBa: nporpecc, 1977. - nep. c aHra. [Dž. Bruner, Psihologija poznanija: za predelami neposredstvennoj informacii, per. K. I. Babickogo, Moskva: Progress, 1977. - Per. s angl.] BeflMHKOBCKMH 2006 = E. M. BegmKoBcKHH, Ko^HumuBHan HayKa: ochobw ncuxoMo^uu no3HaHun 1, MocKBa: CMticg - H3gaTegtcKHH ^HTp «AKageMHa», 2006. [B. M. Veličkovskij, Kognitivnaja nauka: osnovy psihologii poznanija 1, Moskva: Smysl -Izdatel'skij centr «Akademija», 2006.] bohwbhaao — flerrapeB 1994 = E. K. BoamBHggo - M. r. flerrapeB, Mo^uKa KaK uacmb meopuu no3HaHun u HayHHou Memo^oMo^uu (fiyHdaMeHmaMbHbiu Kypc) I: yue6Hoe noco6ue dnn cmy-deHmoB fyunocofycKux fiaKyMbmemoB u npenodaBameMeu Mo^uKu, MocKBa: HayKa, 1994. [E. K. Vojšvillo - M. G. Degtjarev, Logika kak čast' teorii poznanija i naučnoj metodologii (fundamental'nyj kurs) I: učebnoe posobie dlja studentovfilosofskih fakul'tetov iprepodavatelej logiki, Moskva: Nauka, 1994.] BbiroTCKHH — .ypun 1993 = H. C. BtiroTcKHH - A. P. HypHa, ^mm^u no ucmopuu noBedeHun: 06e3bMHa. npuMumuB. Pe6eHoK, MocKBa: negaroraKa-npecc, 1993. [L. S. Vygotskij - A. R. Lurija, Etjudy po istorii povedenija: Obezjana. Primitiv. Rebenok, Moskva: Pedagogika-Press, 1993.] tm6coh 1988 = fl®. rH6coH, ^K0M0^uHecKuu nodxod k 3pumeMbHoMy Bocnpunmuw, nep. T. M. Co-ko^bckoh, o6^. peg. h BcTyn. ct. A. fl. HorBHHeHKo, MocKBa: nporpecc, 1988. - nep. c aHra. [Dž. Gibson, Ekologičeskij podhod k zritel'nomu vosprijatiju, per. T. M. Sokol'skoj, obšč. red. i vstup. st. A. D. Logvinenko, Moskva: Progress, 1988. - Per. s angl.] TyM6oflbAT 1964 = B. $oh TyM6ogbgT, O cpaBHHTegtHoM H3y^eHHH »3mkob npHMeHHTegtHo k pa3gH^HMM ^^oxaM hx pa3BHTHa, b: B. A. 3BerHH^B, Hcmopun M3biKo.3HaHun XIX-XXBeKoB b ouepKax u u3BMeueHunx I, MocKBa: npocBe^eHHe, 31964, 73-85. [V. fon Gumbol'dt, O sravnitel'nom izučenii jazykov primenitel'no k različnym epoham ih razvitija, v: V. A. Zvegincev, Istorija jazykoznanija XIX—XX vekov v očerkah i izvlečenijah I, Moskva: Prosveščenie, 31964, 73-85.] whhkhh 1982 = H. H. ®hhkhh, Peub KaK npoBodHuK uH^opMa^u, MocKBa: HayKa, 1982. [N. I. Žinkin, Reč' kakprovodnik informacii, Moskva: Nauka, 1982.] 3anopomeu 1986 = A. B. 3anopo®e^ H36paHHbie ncuxoMo^uHecKue mpydbi 1: ncuxuuecKoepa3Bu-muepedeHKa, MocKBa: negarorHKa, 1986. [A. V. Zaporožec, Izbrannye psihologičeskie trudy 1: psihičeskoe razvitie rebenka, Moskva: Pedagogika, 1986.] 3uHHeHKO — Bepruflec 1969 = B. n. 3HH^eHKo - H. ro. Bepragec, OopMupoBaHue 3pumeMbHo^o o6pa3a, MocKBa: H3g-Bo Mry, 1969. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 177 [V. P. Zinčenko - N. Ju. Vergiles, Formirovanie zritel'nogo obraza, Moskva: Izd-vo MGU, 1969.] Ku6puK 1992 = A. E. kh6phk, OnepKU no oó^um u npuKnaÓHbiM BonpocaM H3biK03uauuH (yHUBep-caMbuoe, munoBoe u cne^u$u^Hoe bH3biKe), MocKBa: H3g-Bo Mry, 1992. [A. E. Kibrik, Očerki po obščim i prikladnym voprosam jazykoznanija (universal'noe, tipovoe i specifičnoe v jazyke), Moskva: Izd-vo MGU, 1992.] KoflecoB 1986 = B. B. KonecoB, Mup HenoBeKa b cnoBe flpeBHeü Pycu, HeHHHrpag: H3g-Bo Hry, 1986. [V. V. Kolesov, Mir čeloveka v slove Drevnej Rusi, Leningrad: Izd-vo LGU, 1986.] KoHflaKOB 1975 = H. H. KoHgaKoB, Mo^u^ecKuü cMOBapb-cnpaBOHHUK, MocKBa: HayKa, 21975. [N. I. Kondakov, Logičeskij slovar'-spravočnik, Moskva: Nauka, 21975.] Kome^eB 2017 = A. fl. KomeneB, OnepKU ^BOMw^uoHHo-cuHmemu^ecKoü meopuu M3bwa, MocKBa: H3gaTegtcKHH floM ^CK, 2017. [A. D. Košelev, Očerki evoljucionno-sintetičeskoj teorii jazyka, Moskva: Izdatel'skij Dom JaSK, 2017.] .eBH-6proflb 1994 = HrocteH HeBH-Eprogt, CBepx^ecmecmBeHHoe b nepBoóbimHOM MbimMeHUu, MocKBa: negarorHKa-npecc, 1994. - nep. c $paH^ [Ljus'en Levi-Brjul', Sverh"estestvennoe v pervobytnom myšlenii, Moskva: Pedagogika-Press, 1994. - Per. s franc.] .HeoHTbeB 1975 = A. H. HeoHTteB, flenmenbHocmb. Co3HaHue. MunHocmb, MocKBa: nogHTH3gaT, 1975. [A. N. Leont'ev, Dejatel'nost'. Soznanie. Ličnost', Moskva: Politizdat, 1975.] HaÑccep 1981 = y. HaHccep, no3HaHue u peaMbHocmb: cMbicM u npuH^nbi Ko^HumuBHoü ncuxo-Mo^uu, nep. B. B. Hy^KoBa, o6^. peg. h BcTyn. ct. E. M. BegH^KoBcKoro, MocKBa: nporpecc, 1981. - nep. c aHrg. [U. Najsser, Poznanie i real'nost': smysl iprincipy kognitivnojpsihologii, per. V. V. Lučkova, obšč. red. i vstup. st. B. M. Veličkovskogo, Moskva: Progress, 1981. - Per. s angl.] nuarne 1969 = naa^e, ncaxogoraa HHTeggeKTa, b: naa^e, H36paHHbie ncuxoMo^unecKue mpydbi. ^cuxoMo^UM UHmeMMeKma. reHe3Uc nucMa y peóeHKa. ^.o^UKa u ncuxoMo^UM, MocKBa: npocBe^eHHe, 1969, 55-231. - nep. c $paH^ [Ž. Piaže, Psihologija intellekta, v: Ž. Piaže, Izbrannye psihologičeskie trudy. Psihologija intellekta. Genezis čisla u rebenka. Logika i psihologija, Moskva: Prosveščenie, 1969, 55231. - Per. s franc.] nuHKep 2004 = C. nHHKep, M.3biK KaK uHcmuHKm, MocKBa: EgHTopaag yPCC, 2004. - nep. c aHrg. [S. Pinker, Jazyk kak instinkt, Moskva: Editorial URSS, 2004. - Per. s angl.] n^yHmH 2010 = B. A. ngyHraH, noneMy r3uku maKuepa3Hbie, MocKBa: ACT-nPECC KHHrA, 2010. [V. A. Plungjan, Počemu jazyki takie raznye, Moskva: AST-PRESS KNIGA, 2010.] nonoB 2013 = C. H. nonoB, Ko^HumuBHwe ocHOBaHUH ^BOMW^uu $opM pyccKo^o cuHmaKcunecKo-^o co^MacoBaHUM: M0H0^pa$uH, XaptKoB: HTMT, 2013. [S. L. Popov, Kognitivnye osnovanija évoljucii form russkogo sintaksičeskogo soglasovanija: monografija, Har'kov: NTMT, 2013.] nonoB 2015 = C. H. nonoB, rpaMMamunecKue BapuaHmb b pyccKoM H3biKe: Ko^HumuBHo-^Bonm-ifuoHHbiü acneKm, fluc. ... doKm. $mon. HayK, XaptKoB, 2015. [S. L. Popov, Grammatičeskie varianty v russkom jazyke: kognitivno-évoljucionnyj aspekt, Dis. ... dokt. filol. nauk, Har'kov, 2015.] nonoB 2016 = CepreH nonoB, MeToHHMHa h MeTa^opa KaK KoppegaTti gByx ^Ta^0B BtiHy:»-geHHo noBepxHocTHoro Bocnpaaraa bo3mo®hocth co3gaTt HoBoe geKcmecKoe 3Ha^eHHe, Jazykovedny časopis (Bratislava), 67.1 (2016), 31-44. [Sergej Popov, Metonimija i metafora kak korreljaty dvuh etapov vynuždenno poverhnostnogo vosprijatija vozmožnosti sozdat' novoe leksičeskoe značenie, Jazykovedny časopis (Bratislava), 67.1 (2016), 31-44.] 178 _ CepreM nonOB • Ob OBlflCHflro^EH ME^1H3MK0BME PA3.HHHHH h OBlEflHHflro^EH . nonoB 2017 = CepreH nonoB, KorHHTHBHo^Bog^HoHHoe HccgegoBaHHe noaBgeHHa onpegegeH-Horo h HeonpegegeHHoro apTHKgeH, Jezikoslovni zapiski (Ljubljana) 23.1 (2017), 225-240. [Sergej Popov, Kognitivno-evoljucionnoe issledovanie pojavlenija opredelennogo i neoprede-lennogo artiklej, Jezikoslovni zapiski (Ljubljana) 23.1 (2017), 225-240.] nonoB 2018 = CepreH nonoB, .HHHrBoKygbTypogorHa: ot KOHCTaTa^HH k o6rt.acHHTegbHocTH, Traektoria Nauki 4.4 (2018), 1001-1011, https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfntfabstract_ id=3171636 (02.12.2019). [Sergej Popov, Lingvokul'turologija: ot konstatacij k ob"jasnitel'nosti, Traektoria Nauki 4.4 (2018), 1001-1011.] PumcKHH 1973 = H. C. Ph^ckhh, BBegeHHe b Kpyr cgoBecHocra, b: XpecmoMamun no ucmopuu pyccKo^o R3biK03uauun: yue6. noco6ue dnn $mon. cne^ua^bHocmeu yn-moB u ned. UH-moB, nog peg. O. n. OagHHa, MocKBa: Bticm. mKoga, 1973, 37-39. [I. S. Rižskij, Vvedenie v krug slovesnosti, v: Hrestomatija po istorii russkogo jazykoznanija: učeb. posobie dlja filol. special'nostej un-tov i ped. in-tov, pod red. F. P. Filina, Moskva: Vysš. škola, 1973, 37-39.] Coflco 2011 = P. Cogco, Ko^HumuBHan ncuxoMo^un, CaHKT-neTep6ypr: nrnep, 62011. [R. Solso, Kognitivnajapsihologija, Sankt-Peterburg: Piter, 62011.] HepHuroBCKan 2013 = T. B. HepHHroBCKaa, noHHMaHHe MeTa^op h HgaoM geBMM h npaBMM nogymapaaMH Mo3ra, b: T. B. HepHHroBCKaa, HernupcKanynrn6Ka Koma fflpedu^epa: M3bK u co3HaHue, MocKBa: ^3mkh cgaBaHcmx KygtTyp, 2013, 237-243. [T. V. Černigovskaja, Ponimanie metafor i idiom levym i pravym polušarijami mozga, v: T. V. Černigovskaja, Češirskaja ulybka kota Sredingera: jazyk i soznanie, Moskva: Jazyki slavjanskih kul'tur, 2013, 237-243.] ^flbKOHMH 2005 = fl. B. ^gbKOHHH, flemcKaa ncuxoMo^uM: yue6. noco6ue dnn cmyd. Bbicw. yue6. 3aBedeHuu, peg.-cocT. B. fl. ^gbKOHHH, MocKBa: H3gaTegtcKHH ^HTp «AKageMHa», 22005. [D. B. El'konin, Detskaja psihologija: učeb. posobie dlja stud. vysš. učeb. zavedenij, red.-sost. B. D. El'konin, Moskva: Izdatel'skij centr «Akademija», 22005.] ^^WTeMH 2016 = M. H. ^^mTeHH, Om 3HaHun — k mBopuecmBy: KaK ^yMaHumapHbe HayKu Mo^ym u3MeHnmb Mup, MocKBa - CaHKT-neTep6ypr: ^HTp ryMaHHTapHtix HHH^HaTHB, 2016. [M. N. Epštejn, Ot znanija — k tvorčestvu: kak gumanitarnye nauki mogut izmenjat' mir, Moskva - Sankt-Peterburg: Centr gumanitarnyh iniciativ, 2016.] pOVZETEK Podrobno k univerzalnemu dojemalnemu modelu, ki razlaga medjezikovno razhajanje in enoti raznolikost jezikov sveta Zamisel univerzalnega dojemalnega modela, ki dopušča razlago razhajanja med enotnostjo in raznolikostjo jezikov sveta, je leta 2017 podal A. D. Košeljev kot alternativo ideji generativne zamisli, ki jo je sugeriral N. Chomsky. Nova zamisel je v skladu z Aristotelovimi pogledi, avtor tega članka pa pogreša podrobno razlago delovanja danega modela. Razlaga je dosegljiva tako, da se kognitivno-evolutivna shema stopenj dojemanja pritegne k delovanju miselnega modela, kjer od treh stopenj dojemanja - sinkretične, povrhnje in alternativne - zgodnje jezikoslovno oblikovanje sloni predvsem na povrhnjem dojemanju. Tako dojemanje je bilo v ustreznem času značilno za rojene govorce raznih jezikov in šele z njim so se spontano ustvarile osnovne jezikovne strukture. Isto ostaja relevantno tudi danes. Podano razlago so potrdili leksikalni primeri izbora notranje oblike besed in znakov, vzetih iz ruščine in drugih jezikov, pri katerih je prišlo do metonimičnih in metaforičnih sprememb pomena, pa tudi fonetični in slovnični primeri. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 179 Ocene in poročila Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 181 Silvo Torkar Sedemnajsta mednarodna konferenca oNOMASTIKA pOVOLŽJA (2019) COBiss: 1.19 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.25.2.11 Sedemnajsta mednarodna konferenca Onomastika Povolžja, Veliki Novgorod, 18.—20. september Veliki Novgorod (prilastek Veliki je uradno prejel šele leta 1999) je rojstni kraj ruske državnosti s konca 9. stoletja in središče znamenite srednjeveške Novgorod-ske republike. Znan je tudi kot nahajališče nad tisoč »listin« na brezovem lubju (berestjanyh gramot) iz 11.-15. stoletja, napisanih v staronovgorodskem narečju. V tem mestu je od 18. do 20. septembra 2019 potekala 17. mednarodna znanstvena konferenca Onomastika Povolžja, čeprav skozi mesto sicer teče reka Volhov, do izvira Volge pa je približno tri ure vožnje. Konferenco je organizirala Novgorod-ska državna univerza Jaroslava Modrega oziroma njena Humanistična fakulteta (univerza je bila ustanovljena leta 1993 iz dveh dotedanjih fakultet, Pedagoške in Politehniške). Od 112 referatov, že objavljenih v zborniku konference, jih je bilo na konferenci predstavljenih 70. Zastopani so bili tako veliki univerzitetni centri Rusije (Moskva, Sankt Peterburg, Jekaterinburg, Perm, Voronež, Kazan, Ufa, Samara, Novosibirsk, Irkutsk, Tjumen) kot tudi srednje velika in manjša središča (Petrozavodsk, Pskov, Smolensk, Tver, Kostroma, Jaroslavelj, Vologda, Iževsk, Čeboksari, Kemerovo, Ulan-Ude, Jakutsk, Orenburg, Mahačkala idr.), obenem pa tudi nekaj centrov iz drugih držav (Belorusije, Poljske, Slovenije, Srbije, Ka-zahstana in Turčije, medtem ko so Ukrajinci sodelovali le z objavami). Prvo konferenco pod naslovom Onomastika Povolžja je organiziral leta 1967 v Uljanovsku (nekdanjem Simbirsku) eden od utemeljiteljev sovjetske onomastike, Vladimir Andrejevič Nikonov (1904-1988). Pozneje so konference pod istim naslovom potekale v Nižnem Novgorodu (1969, od 1932 do 1990 se je imenoval Gorki), baškirski prestolnici Ufi (1971), Penzi (1973), mordovski prestolnici Saransku (1974), Volgogradu (1989, 1995, 1998, 2002), ponovno v Ufi (2006), marijski prestolnici Joškar-Oli (2008), tatarski prestolnici Kazanu (2010), Jaroslavlju (2012), Tveru (2014), Arzamasu (2016) in ob 50-letnici ponovno v Uljanovsku (2017). Tokratno konferenco je pripravil odbor na čelu s predsednikom Valerijem Leonidovičem Vasiljevom, profesorjem na katedri za filologijo Humanistične 2019 182 _ Silvo Torkar • Sedemnajsta mednarodna konferenca Onomastika Povolžja (2019) fakultete in sopredsedujočim Vasilijem Ivanovičem Suprunom, profesorjem Vol-gograjske državne socialno-pedagoške univerze, sicer predsednikom stalnega organizacijskega odbora konferenc Onomastika Povolžja. Na konferenci je bila obravnavana zelo raznovrstna onomastična problematika. Prvi dan so potekala plenarna predavanja, drugega dne pa je delo potekalo v sedmih sekcijah: Zgodovinsko-etimološki vidiki regionalne toponimije, Viri in metode proučevanja toponimije in mikrotoponimije, Mestno onomastično okolje, Vprašanja antroponimije, Teorija in metode onomastičnih raziskav, Vidiki onoma-stične periferije ter Literarna in folklorna onomastika. Večina referatov je obravnavala različne imenske kategorije v ruskem jezikovnem okolju, nekateri avtorji (vštevši tiste, ki so prispevali samo pisno objavo) pa so se ukvarjali z onomastično problematiko različnih neslovanskih jezikov severne Rusije, Povolžja, Urala, Sibirije in Japonske, npr. karelščine, ugrofinskega substrata, laponščine, mordvinšči-ne, čuvaščine, tatarščine, baškirščine, burjatščine in jakutščine. Posamezni referati so bili posvečeni vprašanjem jezikovnih stikov in medjezikovnih vzporednic ruščine in različnih neruskih jezikov Rusije, a tudi kitajščine. Tretji dan je bil posvečen poročilom o delu posameznih sekcij in ekskurziji v Ilmensko Pojezerje in Jurjev samostan (iz leta 1119). Tudi drugega dne konference je bilo pozno popoldne namenjeno ekskurziji na Rurikovo gradišče ilmenskih Slovenov (s konca 9. stoletja) in v Hutinski samostan (iz leta 1192). Med vidnejšimi imeni nastopajočih velja omeniti Irmo Mullonen iz Karelije, Sergeja Gorjajeva in Ano Makarovo iz Jekaterinburga, Irino Ganžino iz Tvera, Alekseja Burykina iz Sankt Peterburga (ki se je proslavil z najnovejšo hipotezo o avtorstvu Pesnitve o Igorjevem pohodu), Ano Mezenko in Igorja Kopylova iz Belorusije, Genadija Kovaljova in Sergeja Popova (avtorja spletne strani Onomastika Rossii) iz Voroneža in Ljudmilo Klimkovo iz Arzamasa, med raziskovalci, ki niso utegnili dopotovati, pa naj omenim Sergeja Myznikova iz Sankt Peterburga, Aleksandra Šapošnikova iz Moskve in Viktorja Šulgača iz Kijeva. Podpisani sem predstavil referat o etimologiji zemljepisnih imen Kolezija in Rezija. Naslednja konferenca iz cikla Onomastika Povolžja bo potekala septembra 2020 v Kostromi. l Jubileji Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 183 Andreja Legan Ravnikar sedemdeset let jezikovne zgodovinarke Majde Merše Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 185 Cobiss: 1.04 HTTps:/ / doi.org/ 10.3986/Jz.25.2.12 1 Konec letošnjega avgusta je dolgoletna sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izr. prof. dr. Majda Merše praznovala okrogli jubilej - 70 let, kar je odlična priložnost, da predstavimo njeno bogato znanstvenoraziskovalno delo, ki ga razume pravzaprav kot življenjsko poslanstvo. Po maturi leta 1968 in univerzitetni diplomi leta 1974 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in sicer na študijskih smereh Slovenski jezik in književnost (A) in Primerjalna literarna zgodovina z literarno teorijo (B), se je Majda Merše (z dekliškim priimkom Perne) zaposlila na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Februarja 1975 je kot stažistka raziskovalka začela delati v novoustanovljeni zgodovinski sekciji inštituta, ki se je tedaj imenovala Komisija za historične slovarje slovenskega jezika. Naslednje leto je bila na štirinajstdnevnem izpopolnjevanju na zgodovinskem oddelku Inštituta za češki jezik v Pragi. Leta 1977 je bila izvoljena za asistentko, 1984 pa za raziskovalno asistentko. Leta 1985 je na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani magistrirala z nalogo Besedotvorna in semantična struktura glagola v jeziku Jurija Dalmatina (mentorica prof. dr. Martina Orožen). Naslednje leto (1986) je bila izvoljena v naziv raziskovalna sodelavka, leta 1987 pa je postala višja raziskovalna sodelavka. Leta 1993 je, ponovno pri mentorici prof. dr. Martini Orožen, doktorirala z disertacijo Glagolski vid kot besedotvor-no-oblikoslovna kategorija v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Istega leta je bila imenovana za raziskovalno svetnico, leta 1994 je bila izvoljena v naziv višja znanstvena sodelavka, pet let kasneje (1999) pa je dosegla najvišji znanstveni naziv - znanstvena svetnica. 1.1 Glavna delovna zadolžitev Majde Merše je bila priprava zgodovinskega slovarja najstarejše knjižne slovenščine. Organizirala je izpisovanje iz vseh knjižnih del slovenskih protestantov 16. stoletja in aktivno sodelovala pri zbiranju in urejanju listkovnega gradiva, oblikovanju iztočnic in pripravi alfabetarijev posameznih del. Bila je glavna avtorica koncepta modernega razlagalnega zgodovinskega slovarja, ki je bil z vzorčnimi slovarskimi sestavki objavljen v poskusnem snopiču z naslovom Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (2001): so-avtor koncepta je bil France Novak, sodelovala je tudi Francka Premk. Za objavo 186 _ Andreja Legan Ravnikar • Sedemdeset let jezikovne zgodovinarke Majde Merše v uvodu k poskusnim geslom slovarja je sama pripravila opis zgradbe slovarskega sestavka, posamezne razdelke zaglavja (besedotvorni, pogostnostni, prvopojavit-veni, oblikoslovni), prikaz vezljivosti, pomensko-ponazarjalni del slovarskega sestavka, oblikovanost podiztočnic, navajanje sočasnih sopomenk in protipomenk ter seznam krajšav. Definirala je pravila rabe kazalk in vodilk, prikaz frazemov in drugih stalnih besednih zvez, tujejezičnih navedkov in etimoloških pojasnil. Teoretično zasnovo je dopolnjevala, izpopolnjevala (npr. pravila za ločevanje glagolskih kalkov ter zvez predlogov in glagolov itd.) in objavljala v znanstvenih člankih: Problematika oblikoslovnega zaglavja v Poskusnem snopiču Slovarja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (1999), Popolni izpisi del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in zamisel slovarske predstavitve besedja (2001), Slovnična obvestilnost načrtovanega Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (2003), Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (2004) idr. Po objavi poskusnega snopiča je bila glavna sodelavka pri uresničevanju zamisli o popisu vsega občnoimenskega knjižnega besedišča 16. stoletja v obliki abecednega seznama (kar naj bi bile predvidene iztočnice načrtovanega slovarja) z besednovrstnimi in drugimi slovničnimi podatki. Do izida večavtorske znanstvene monografije Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (K. Ahačič - A. Legan Ravnikar - M. Merše - J. Narat - F. Novak, 2011), za katero je napisala zgoščen uvod, je vodila sestanke, na katerih smo sodelavci sekcije reševali sprotna redakcijska vprašanja in na osnovi na novo odkritih jezikovnih pojavov predlagali spremembe, ki so se upoštevale tudi pri poskusni in redni izdelavi slovarskih sestavkov za prvi zvezek Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (A-D). Največ konstruktivnih in teoretično podprtih predlogov je prispevala prav jubilantka. Tudi po »prisilni Zujfovi« upokojitvi oktobra 2012 je izdelovanje slovarskih sestavkov in reševanje težjih slovaropisnih vprašanj ostalo njena temeljna delovna naloga, ki se po sedmih letih honorarnega dela v sekciji zaključuje s koncem tega leta - pred skorajšnjim izidom prvega zvezka slovarja. 1.2 Poleg dela za zgodovinski slovar je Majda Merše opravljala tudi druge zadolžitve v sekciji. Vodila je končno redakcijo obrnjenega Slovensko-latinskega slovarja (1997), ki ga je izdelal Jože Stabej po Kastelec-Vorenčevem Latinsko-sloven-skem slovarju (1680-1710). Bila je sourednica slovenskih zvezkov mednarodne zbirke Biblia Slavica (s Hansom Rothejem in Jožetom Krašovcem) in soavtorica (s sodelavci sekcije Kozmo Ahačičem, Andrejo Legan Ravnikar, Jožico Narat, Francetom Novakom in Francko Premk) v slovarski obliki predstavljenega popisa občnoimenskega besedja iz vseh slovenskih biblijskih prevodov 16. stoletja Wortschatz der slowenischen Bibelübersetzungen des 16. Jahrhunderts (2006), ki je izšel v zvezku Komentarji (Kommentare). V slednjem je objavila tudi sestavek o pripravah na ponatis faksimilov devetih Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodov v tej mednarodni zbirki: Zu den Druckvorbereitungen der Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 187 ältesten slowenischen Bibelübersetzungen. Knjiga faksimilov je namreč prav tako leta 2006 izšla pri nemški založbi Ferdinand Schöningh. 1.3 V letu 2008 je ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja skupaj s sodelavci Sekcije za zgodovino slovenskega jezika organizirala in vodila mednarodni simpozij Slovenski knjižni jezik 16. stoletja, ki je potekal od 17. do 19. aprila v Ljubljani. Aktivno je sodelovala v vseh fazah: od organizacijskih priprav, oblikovanja programa, pridobitve donacij in drugih sredstev za natis do izvedbe simpozija in objave referatov sodelujočih. Bila je sourednica povzetkov in urednica Trubarjeve številke Slavistične revije, za katero je napisala tudi spremno besedo. 1.4 Zelo vestno in odgovorno je opravljala tudi pedagoško delo na slovenističnih programih dveh slovenskih fakultet. V letih 1997-2009 je predavala na Pedagoški oz. novoustanovljeni Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, najprej kot docentka za slovenski jezik, od leta 2001 kot izredna profesorica. Najdalj je predavala predmet Interpretacija starejših slovenskih jezikovnih spomenikov, občasno pa Izbirne vsebine iz jezikoslovja in Slovensko slovaropisje. Leta 2006 sta s Francetom Novakom sodelovala pri pripravi prenovljenih študijskih programov za Univerzitetni študijski program slovenistike 1. in 2. stopnje na Pedagoški oz. Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. V letu 2009 je en semester predavala predmet Zgodovinska slovnica in dialektologija II na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Sodelovala je pri več individualnih študijskih programih podiplomskih študentov slovenistike z istoimenske fakultete. Bila je inštitut-ska mentorica sodelavcev sekcije - mladih raziskovalcev (A. Legan Ravnikar, K. Ahačič) in somentorica doktorandov (M. Čepar, A. Jelovšek); bila je članica komisij za zagovor doktorske disertacije doktorandov iz drugih sekcij inštituta (A. Perdih, S. Atelšek). Ves čas delovne dobe in še po upokojitvi predava na številnih domačih in mednarodnih znanstvenih sestankih in konferencah (Hrvaška, Makedonija, Rusija, Poljska, Avstrija, Nemčija, Italija) ter na tujih akademijah in univerzah (Paderborn, Dunaj, Gradec). 1.5 Jubilantka Majda Merše je poleg zavzetega raziskovalnega in pedagoškega dela prevzemala tudi vodstvene odgovornosti. Od leta 1985 do upokojitve leta 2012 je bila članica in nekaj časa tudi podpredsednica Znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; v letih 2003-2012 je bila tudi članica Upravnega odbora ZRC SAZU. Formalno vodstvo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika je prevzela novembra 2004 in ga predala nasledniku Kozmi Ahačiču po upokojitvi oktobra 2012. Od leta 1997 je članica uredniškega odbora mednarodne jezikoslovne revije Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies. Leta 1998 je postala predstavnica inštituta v Odboru za ohranjanje spomina in dela Maksa Pleteršnika, od 2003 do 2010 je bila predstavnica v Strokovnem odboru Društva Pleteršnikova domačija Pišece. V letih 2005-2017 je bila članica mednarodne Komisije za leksikologijo in leksikografijo 188 _ Andreja Legan Ravnikar • Sedemdeset let jezikovne zgodovinarke Majde Merše pri Mednarodnem slavističnem komiteju. Leta 2005 je bila članica kolegija ministra za humanistiko pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Od ustanovitve leta 2007 sodeluje v Društvu za preučevanje 18. stoletja, do leta 2013 je bila vodja jezikoslovne sekcije. V letih 2008-2010 je bila sourednica inštitutske zbirke Slovarji. Leta 2014 je bila izbrana za članico Strokovnega sveta Škrabčeve ustanove, od leta 2017 pa je članica uredniškega sveta Novega etimološkega slovarja slovenskega jezika Metke Furlan. 1.6 Majda Merše raziskovalne dosežke redno objavlja v reprezentativnih, predvsem slovenskih jezikoslovnih in humanističnih revijah, v zbornikih objavljenih znanstvenih prispevkov z (mednarodnih) konferenc, kot poglavja v znanstvenih monografijah ter v znanstvenih in strokovnih sestavkih, objavljenih v slovarjih, enciklopedijah in leksikonih. Najpomembnejše so tri samostojne znanstvene monografije: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja (1995), Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu (2009) in Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki (2013). Je soavtorica dveh že omenjenih znanstvenih monografij: Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: poskusni snopič (2001) in Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (2011, spletna verzija 2014). Prek 40 let objavljanja predvsem znanstvenih prispevkov kaže na natančno izoblikovana ciljna zanimanja jubilantke oz. na jezikoslovna in tematska področja raziskovalnega dela, ki jih podajamo v nadaljevanju. 2 Jezikoslovna področja znanstvenoraziskovalnega DELA 2.1 Zgodovinsko jezikoslovje Glavno tematsko področje, raziskovanje jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, napoveduje že prvi objavljeni prispevek Majde Merše Razprava o jeziku Jurija Dalmatina, strokovni članek iz leta 1979 o monografiji Hanne Orzechowske O jeziku Dalmatinove Biblije, ki je v prevodu Marka Kranjca iz poljščine izšla v Razpravah drugega razreda SAZU leta 1978. Izsledke magistrske naloge je leta 1995 na SAZU objavila v prvi samostojni znanstveni monografiji Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Raziskovanje glagola v knjižni slovenščini 16. stoletja, ki ga je jubilantka obravnavala tudi v doktorski disertaciji, je s področja glagolskega vida (npr. dvovidskost, razmerje med leksikalnim in vidskim pomenom) razširila na druge glagolske kategorije: čas (raba predpreteklika v knjižnem jeziku 16. stoletja), glagolski način (glagolski vid v povezavi z načinom) in naklon (raba pogojnega naklona). Poleg oblikoslovne problematike glagola v knjižnem jeziku 16. stoletja je raziskovala tudi glagolsko besedotvorje (npr. predponska in priponska glagolska tvorba, besedotvorni pomeni izsamostalniških in izpridevniških glagolov, glagolski kalki), skladnjo (vpliv Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 189 predponske glagolske tvorbe na skladenjsko okolje), besedoslovje (npr. raba prevzetih besed) in pomenoslovje glagolov (npr. izdelava slovarskega sestavka biti sem, obravnava fraznih glagolov v slovarju najstarejše knjižne slovenščine). Raziskovalna vnema Majde Merše se je za potrebe redakcije knjižnega besedišča 16. stoletja z glagola širila na oblikoslovje drugih besednih vrst in na druge jezikovne ravnine. V soavtorstvu z akademikom Francem Jakopinom in Francetom Novakom je analizirala glasoslovno in besedoslovno ravnino: Fonološki sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov (1992, 1996) in Karakteristika besedišča slovenskih protestantov (1996). Naslednja leta je samostojno raziskovala tudi drugo jezikoslovno problematiko (npr. analiza protestantskega pravopisa, enostavčnih povedi), pri čemer prevladujejo besedoslovna in pomenoslovna vprašanja: značilnosti besedja postil Sebastijana Krelja, Jurija Juričiča in Primoža Trubarja, slovenske ustreznice v večjezičnih slovarjih Hieronima Megiserja, tematsko besedje knjižne slovenščine (poimenovanja poklicev, ženski pari moških poimenovanj), stilno zaznamovano izrazje (tvorba in raba manjšalnic). Raziskave je nadgrajevala z rezultati primerjalnih analiz prevodov in njihovih predlog, s katerimi je prepoznavala tujejezične vplive na slovensko knjižno normo v 16. stoletju, npr. Kongruenz und Divergenz der Übersetzung von Verben in der Dalmatinischen und Lutherschen Bibelübertragung (1995), Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge (2010), Kreljeva Postilla slovenska (1567) v odnosu do Spangenbergove prevodne predloge (2015) idr. Majda Merše je ob različnih zunanjih spodbudah (simpoziji, obletnice itd.) najstarejši slovenski knjižni jezik primerjalno soočala z jezikovnim gradivom iz različnih obdobij jezikovne zgodovine: s srednjeveškim besediščem iz Brižinskih spomenikov, s slovstvom Janeza Čandka, Adama Skalarja, Janeza Ludvika Schön-lebna, Petra Dajnka, Janeza Svetokriškega, Jurija Japlja in Ivana Preglja. S pisanjem znanstvenih in strokovnih slovarskih sestavkov v enciklopedijah se tudi z njeno pomočjo ohranja zgodovinski spomin, npr. v Enciklopediji Slovenije na Marka Pohlina (v soavtorstvu z Marijanom Smolikom) ter na dva sodobnika, Franceta Novaka in Ireno Orel. V Novem slovenskem biografskem leksikonu (2017) je objavila slovarski sestavek o slavistki Antoniji Bernard. V koroški enciklopediji Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroska: von den Anfängen bis 1942 (2016) je pisala o Juriju Dalmatinu, Hieronimu Me-giserju, Marku Pohlinu in Jerneju Kopitarju. Prispevala je opis slovnice Jerneja Kopitarja na spletnem portalu Slovenske slovnice in pravopisi (www.fran.si) in na francoskem portalu Corpus de textes linguistiques fondamentaux. 2.2 Zgodovinsko slovaropisje Zgodovinsko slovaropisje (zgodovinska leksikografija) je na Slovenskem s teoretičnega vidika mlada jezikoslovna disciplina. Za drugimi slovanskimi jeziki očitno zaostajamo, ker še nimamo razlagalnega zgodovinskega slovarja slovenskega jezika, ki bi zajemal besedišče iz vseh znanih, reprezentativnih slovenskih 190 Andreja Legan Ravnikar • Sedemdeset let jezikovne zgodovinarke Majde Merše knjižnih del in rokopisov, od najstarejših srednjeveških rokopisov do najpomembnejših, funkcijskozvrstno in vrstno uravnoteženih besedil z začetka 20. stoletja (morda do ustanovitve slovenske univerze leta 1919). Majda Merše je na podlagi temeljitega poznavanja obstoječih slovenskih zgodovinskih slovarjev kakor tudi teoretičnih opažanj in praktičnih izkušenj ob pripravah na slovar knjižnega jezika 16. stoletja orala ledino. Naj kronološko naštejemo njene glavne znanstvene prispevke: Dosežki in naloge slovenskega zgodovinskega slovaropisja (2000), Vprašanja sodobnega slovenskega zgodovinskega slovaropisja (2002), Slovensko zgodovinsko slovaropisje z razvojno-konceptualnega vidika (2009), Vloga kazalk v slovenskem zgodovinskem slovaropisju (2011), Slovenska leksikologija in lek-sikografija v zgodovinski perspektivi (2013), Slovnična obvestilnost slovenskega zgodovinskega slovaropisja (2015), Slovenska zgodovinska leksikologija - dosežki in problematika (2017). Pomembna znanstvena prispevka, ki po tematskih sklopih prinašata popis in kratko oznako večine slovaropisnih del slovenskega jezika od prvih poskusov do sodobnosti, sta: Slovenska leksikologija in leksikografija v zgodovinski perspektivi (izšel v obsežnem zborniku Slavjanskaja leksikografija, 2008) in Zgodovinsko slovaropisje in zgodovinsko jezikoslovje (Teorija i istorija slavjanskoj leksikografii, 2013). Perečo slovnično in slovaropisno problematiko jezikovnega gradiva iz 16. stoletja je Majda Merše odstirala ob primerjavah s starejšimi slovenskimi slovnicami in starejšimi slovenskimi (večjezičnimi) slovarji, npr. o prikazu glagolov pri Bohoriču, Miklošiču, v slovarjih 18. stoletja (Pohlin) in 19. stoletja (Murko) do Pleteršnika, o glagolih s se (si) v Pleteršnikovem slovarju, o glagolskem vidu v zgodovinskem slovarju knjižne prekmurščine. 2.3 Slovaropisna kritika Jubilantka Majda Merše je ena redkih jezikoslovk, ki zadnja leta opozarja na nujnost utemeljene slovarske kritike, saj ta prinaša številne izboljšave slovarske metodologije, vezane na tip slovarja ali univerzalnega značaja, prispeva pa tudi k širjenju jezikoslovnega vedenja o njih. Zbrala in temeljito pregledala je celotno slovaropisno kritiko, ki se nanaša na vse slovarje, kjer je slovenščina v iztočnični ali ustreznični vlogi, od srede 19. stoletja do vključno prvega desetletja 21. stoletja. Izsledke je objavila kot poglavje Vloga kritike v slovenskem slovaropisju v monografski publikaciji Ukrajins'ka i slov"jans'ka tlumačna ta perekladna leksykograjija (2012) in v znanstvenem članku Slovensko slovaropisje in kritika (2015). Glede na obseg predstavljenih kritičnih odmevov in vzorčnih kritik za različne tipe slovarjev gre za pomemben tipološki oris kritične misli, ki bogati sodobno slovensko jezikoslovje. 2.4 Sekundarno avtorstvo Poleg že omenjenega članstva v uredniških odborih je pomembno uredniško delo Majde Merše pri elektronskih znanstvenokritičnih izdajah slovenskega slovstva, kjer je kot sodelavka ali recenzentka sodelovala z Inštitutom za slovensko literaturo Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 191 in literarne vede in/ali z Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa: Mestna prisežna besedila v slovenskem jeziku do začetka 19. stoletja (2009), Slovenska prisežna besedila trških skupnosti in neagrarnih poklicnih skupin do konca predmarčne dobe (2011), Slovenske oporoke in prisežna besedila o oporokah (1671-1850) (2017). Spletni bibliografski sistem beleži kar 15 recenzij, ki jih je napisala, predvsem kritičnih ocen jezikoslovnih znanstvenih monografij (med novejšimi npr. Medmeti v slovenskem jeziku Irene Stramljič Breznik, 2014; Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja Metoda Čeparja, 2017, itd.), slovarjev (npr. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, 2014), tudi zbornika (Razvoj slovenskega strokovnega jezika, 2007). 2.5 Prizadevanja za višje vrednotenje temeljnih znanstvenih slovarskih del Majda Merše je strokovno in širšo javnost, npr. v prispevku Pomen in vrednotenje slovarjev kot temeljnih slovenističnih del (2004), opozarjala tudi na problematiko razumevanja in vrednotenja temeljnih znanstvenih slovarskih del in si prizadevala za njeno reševanje (npr. kot članica Znanstvenega sveta ZRC SAZU). Tovrstni slovarji so praviloma produkt skupinskega dela, so dolgotrajna in zelo zamudna dela, ki se jim ne priznava značaj znanstvene objave. Podobno nizko točkovno vrednotenje doživljajo znanstvenokritične izdaje starejšega slovenskega slovstva, kar raziskovalce sili, da si točkovni primanjkljaj izravnavajo s pisanjem drugih enot, ki so bolje bibliografsko ovrednotene, zaradi česar jim vedno primanjkuje časa za osnovno dejavnost - slovaropisje. 3 Namesto zaključka Jubilantka je svoje znanstvenoraziskovalno delo, kot je razvidno iz celotne predstavitve, jemala kot poslanstvo. Opravljala ga je z veliko predanostjo, vztrajnostjo in neusahljivo raziskovalno radovednostjo. To ji je priznala tudi ožja in širša strokovna javnost in ji podelila več uglednih priznanj in nagrad. Leta 2011 je postala nagrajenka Škrabčeve ustanove za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja, dobila je nagrado Slavističnega društva Slovenije za posebne dosežke na strokovnem področju (2014), aprila 2019 pa je bila imenovana za zaslužno raziskovalko ZRC SAZU. vIRI Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1976. Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU 2: 1976—1985, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1986. Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU 3: 1986—1995, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1995. Letopisi ZRC SAZU, (https://www.zrc-sazu.si/sl/strani/letna-porocila-o-delu-zrc-sazu). Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 193 I Alenka Porenta - Peter Weiss Majda Merše: slovenistična bibliografija 1979-2019 Cobiss: 1.24 HTTPS:/ / DOI.ORG/10.3986/JZ.25.2.13 Bibliografija Majde Merše za čas do leta 1995 je bila objavljena v knjigah Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (2: 1976—1985, Ljubljana: SAZU, 1988, 26; 3: 1986-1995, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998, 4445). Tukajšnja, izpopolnjena bibliografija zajema avtoričino slovenistično, predvsem jezikoslovno delo in objave o njej. Objavljeni povzetki niso upoštevani, če je delo, na katero se nanašajo, izšlo, predavanje kot govorni nastop pa je upoštevano le, če ni bilo objavljeno ali predstavljeno v objavljenem povzetku. Elektronske objave prvotno natisnjenih del tu niso navedene, dosegljive pa so v vedno znova osveženi bibliografiji na spletnem naslovu https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20191118_150939_06500. html (16. 12. 2019). - Za osnovo so bili uporabljeni podatki iz Cobissa. A knjige, disertacija, magistrsko delo, znanstveni prispevki B strokovni članki, ocene, krajši prispevki C uredniško delo, strokovni pregledi Č predavanja in drugi govorni nastopi D mentorstva E o avtorici in njenem delu 1979 B Razprave o jeziku Dalmatinove Biblije, Jezik in slovstvo 24.5-6 (1978/79), 178-180. Ocena knjige Hanne Orzechowske O jeziku Dalmatinove Biblije, Razprave razreda za filološke in literarne vede SAZU 10, Ljubljana, 1978, 93 str 1981 Č Jezikovni pogovori: Pomenske in besedotvorne zanimivosti kategorije letnih časov, Radio Slovenija, tretji program, Program ARS, Ljubljana, 1981. 1983 A Alfabetarij Kreljeve Postille slovenske iz leta 1567, Ljubljana: Komisija za historične slovarje slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU, 53 str. Soavtorja France Novak in Francka Premk. - Razmnoženo. 1984 A Besedotvorna in semantična struktura glagola v jeziku Jurija Dalmatina, magistrsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1984, 418 f. Razmnoženo. 1 2 3 4 1986 A Konkurenčna razmerja glagolov v Dalmatinovi Bibliji, v: 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: mednarodni simpozij v Ljubljani od 27. do 29. junija 1984, ur. Breda Pogorelec - Jože Koruza, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1986 (Obdobja 6), 375-388. 5 Predponska glagolska tvorba in njen vpliv na skladenjsko okolje v jeziku Dalmatinove Biblije, v: Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije: zbornik razprav, ur. Darko Dolinar, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1986, 87-97. 6 194 Alenka Porenta - Peter Weiss • Majda Merše: slovenistična bibliografija 1979-2019 1987 B Fonološki sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov = Phonologische System in der Schriftspache der slovenischen Protestanten, v: Povzetki referatov = Zusammenfassungen der Referate, ur. Jože Koruza - Primož Simoniti, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1987, 49-51. 7 Soavtorja Franc Jakopin in France Novak. 1988 A Besedotvorni pomeni izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji, Slavistična revija 36.4 (1988), 375-397. 8 E 1989 A 1990 A 1991 A Mag. Majda Merše (roj. Perne), raziskovalna asistentka (Komisija za historične slovarje slovenskega jezika), Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU 2: 1976-1985, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1988, 26. 9 Izpridevniški glagoli v Dalmatinovi Bibliji, Slavistična revija 37.1-3 (1989), 189-200. 10 Raba izsamostalniških glagolov in nadomestnih besednih zvez v Dalmatinovi Bibliji, v: Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja: Tinetu Logarju ob sedemdesetletnici, ur. Franc Jakopin, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1989, 149-162. 11 Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove Zaveze, Razprave razreda za filološke in literarne vede SAZU 13 (1990), 163-179. 12 Razprave, posvečene stoti obletnici rojstva akademika prof. dr. Frana Ramovša. Dvovidskost kot ena od značilnosti vidskega sistema v jeziku slovenskih protestantskih piscev, v: Sedemdeset let slovenske slovenistike: zbornik Slavističnega društva Slovenije, ur. Martina Orožen - Irena Orel, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1991, 110-128. 13 1992 A Glagolski vid kot besedotvorno-oblikoslovna kategorija v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1992, 566 str. 14 Razmnoženo. Fonološki sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov, Slavistična revija 40.4 (1992), 321-340. 15 1993 A Glagolski vid v Dalmatinovi Bibliji ob naslonitvi na Lutrov prevodni zgled, v: Rječnik i društvo: zbornik radova sa znanstvenog skupa o leksikografiji i leksikologiji, održanog 11-13. X. 1989. u Zagrebu, Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 1993 (Znanstveni skupovi razreda za filološke znanosti 2), 227-236. 16 C Ljudsko izročilo v slovenskem slovstvu, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1993, 70 str. 17 Souredniki France Novak, Mojca Klander in Ida Mlakar C Glagolski vid kot besedotvorno-oblikoslovna kategorija v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Ljubljana, 1993. 18 1994 B Besedišče Brižinskih spomenikov v luči protestantskega besedišča 16. stoletja, v: Gradivo, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1994, 2 str. 19 Soavtor France Novak. 1995 A Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja = Aspect and aktionsart in the 16th Century Slovene literary language, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995 (Dela 44), 419 str. 20 Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 195 1995 A Kongruenz und Divergenz der Übersetzung von Verben in der Dalmatinischen und Lutherschen Bibelübertragung, v: Eugenio Coseriu - Rolf-Dieter Kluge, Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen: Primus Truber und seine Zeit: Intentionen, Verlauf und Folgen der Reformation in Württemberg und Innerösterreich, München: O. Sagner, 1995 (Sagners Slavistische Sammlung 24), 492-510. B Ob šestdesetletnici Franceta Novaka, Jezik in slovstvo 40.5 (1994/95), 169-171. Pohlin, Marko, v: Enciklopedija Slovenije 9: Plo-Ps, ur. Marjan Javornik - Dušan Voglar - Alenka Dermastia, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995, 38-39. Soavtor Marijan Smolik. 21 22 23 1996 A Besedišče Brižinskih spomenikov v luči protestantskega besedišča 16. stoletja, v: Zbornik Brižinski spomeniki, ur. Janko Kos - Franc Jakopin - Jože Faganel, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, 1996 (Dela razreda za filološke in literarne vede 45), 289-301. 24 Soavtor France Novak. Fonološki sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov, v: III. Trubarjev zbornik: prispevki z mednarodnega znanstvenega simpozija Reformacija na Slovenskem, Ljubljana, 9.-13. november 1987: ob štiristoletnici smrti Primoža Trubarja, ur. Franc Jakopin - Marko Kerševan - Jože Pogačnik, Ljubljana: Slovenska matica - Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, 1996, 239-255. 25 Soavtorja Franc Jakopin in France Novak. Karakteristika besedišča slovenskih protestantov, v: III. Trubarjev zbornik: prispevki z mednarodnega znanstvenega simpozija Reformacija na Slovenskem, Ljubljana, 9.-13. november 1987: ob štiristoletnici smrti Primoža Trubarja, ur. Franc Jakopin - Marko Kerševan - Jože Pogačnik, Ljubljana: Slovenska matica - Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, 1996, 293-307. 26 Soavtorja France Novak in Franc Jakopin. Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578, v: Kopitarjev zbornik: mednarodni simpozij v Ljubljani, 29. junij do 1. julij 1994: simpozij ob stopetdesetletnici njegove smrti, ur. Jože Toporišič, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti - Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 1996 (Obdobja 15), 93-104. 27 Produktivnost predpon pri tvorbi vidskih parov v jeziku slovenskih protestantskih piscev, Razprave razreda za filološke in literarne vede SAZU 15, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1996, 65-78. 28 1997 A Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji, Jezikoslovni zapiski 3 (1997), 9-24. 29 Slovarski prikazi glagolskega vida: od Bohoriča do Pleteršnika, v: Maks Pleteršnik: zborovanje slavistov, Krško in Pišece, 1994, ur. France Novak - Franc Jakopin, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1997 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 5), 27-41. 30 Škrabčev prikaz protestantskega pravopisa, v: Skrabčeva misel II: zbornik s simpozija '96, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1997, 30-42. 31 B Dajnkov prikaz in raba glagolskega vida: primerjava z osrednjim slovenskim knjižnojezikovnim prostorom, v: Dajnko in njegov čas: povzetki referatov, ur. Marko Jesenšek, Črešnjevci: Slavistično društvo Maribor, 1997, 2 f. 32 196 Alenka Porenta - Peter Weiss • Majda Merše: slovenistična bibliografija 1979-2019 1997 B C Predgovor, v: Jože Stabej, Slovensko-latinski slovar: po: Matija Kastelec — Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680-1710), Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 1997 (Slovarji), 5-8. 33 Soavtor France Novak. Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, v: Stodvajsetletnica Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja, ur. Zoltan Jan, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1997 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 7), 146-148. 34 Predstavitev knjige. Jože Stabej, Slovensko-latinski slovar: po: Matija Kastelec — Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680-1710), Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 1997 (Zbirka Slovarji), 599 str. 35 Redakcija spremnih besedil, računalniški vnos podatkov in korekture. Jože Stabej, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelic - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1600-1710), Kranj, 1997. 36 Prispevek na konferenci brez natisa. Razmerje med leksičnim in vidskim pomenom glagola (ob enovidskih glagolih v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja), Skopje, 1997. 37 1998 A B C E Dajnkov prikaz in raba glagolskega vida v primerjavi z osrednjim slovenskim knjižnojezikovnim prostorom, v: Dajnkov zbornik: referati s simpozija v Črešnjevcih, ur. Marko Jesenšek - Bernard Rajh, Maribor: Slavistično društvo, 1998 (Zora 3), 143-158. 38 Primerjava besedja Kreljeve in Juričičeve Postile, v: Vatroslav Oblak, ur. Alenka Šivic-Dular, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 1998 (Obdobja 17), 217-231. 39 Sootnošenie meždu leksičeskim i vidovym značeniem glagola (na primere odnovidovyh glagolov v slovenskom literaturnom jazyke 16 veka), v: Semantika i struktura na slovenskiot vid III, ur. Stanislav Karolak - Ljudmil Spasov, Skopje: Filološki fakultet Blaže Koneski, Katedra za makedonski jazik i južnoslovenski jazici, 1998, 181-196. 40 Vidsko soodnosni glagoli v Pleteršnikovem slovarju, v: Pleteršnikov slovensko-nemški slovar: zbornik s simpozija '96 v Pišecah, ur. Jože Toporišič, Pišece: Komisija Maks Pleteršnik - Novo mesto: Tiskarna Novo mesto - Dolenjska založba, 1998, 17-31. 41 Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in tuje prevodne predloge, v: Streszczenia referatow i komunikatow: jqzykoznawstwo, ur. Jerzy Rusek - Janusz Siatkowski - Zbigniew Rusek, Warszawa: Wydawnictwo Energeia, 1998, 247. 42 Vrste glagolskega dejanja v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in tuje prevodne predloge, Slavistična revija 46.1-2 (1998), 55-71. 43 Jože Stabej, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelic - Gregor Vorenc, Dictionarium latino-carniolicum (1600-1710), Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1997 (Slovarji), v: Janko Kersnik in njegov čas, ur. Zoltan Jan, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1998 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 8), 154-158. 44 Ocena knjige. Glagolski vid v slovenščini, Gradec, 1998. 45 Dr. Majda Merše, višja znanstvena sodelavka (Sekcija za zgodovino slovenskega jezika), Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU 3: 1986-1995, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998, 44-45. 46 Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 197 1999 A Murkov slovarski prikaz glagolov, v: Murkov zbornik: referati s simpozija Anton Murko in njegov čas, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 1999 (Zora 9), 259-276. 47 Problematika oblikoslovnega zaglavja v Poskusnem snopiču Slovarja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Jezikoslovni zapiski 5 (1999), 19-31. 48 Protestantsko besedje v Pregljevem Bogovcu Jerneju, v: Ivan Pregelj, ur. Marjan Dolgan - Bazilija Pregelj, Ljubljana: Nova revija (Interpretacije 9), 1999, 275-296. 49 Škrabčev prikaz slovenskih slovničarjev, v: Skrabčeva misel III: zbornik s simpozija '98, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1999, 65-77. 50 C Dober dan, slovenščina: Zgodovina slovenskega jezika v predknjižnem obdobju, Radio Slovenija, prvi program, Program ARS, Ljubljana, 1999. 51 D Jožica Narat, Semantika samostalnika v jeziku Jurija Dalmatina in Jurija Japlja: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1999, 233 str. 52 Članica komisije za zagovor E Slovenski protestanti na poti v besednjak, Delo 41 (1999), št. 197, 13, fotogr. 53 Intervju. 2000 A Dosežki in naloge slovenskega zgodovinskega slovaropisja, v: Slovensko jezikoslovje danes in jutri, ur. Zoltan Jan, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2000 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 10), 155-165. 54 Primerjava glagolov pri slovenskih protestantskih piscih in Svetokriškem, v: Zbornik o Janezu Svetokriškem: prispevki s simpozija v Vipavskem Križu, 22.-24. aprila 1999, ur. Jože Pogačnik - Jože Faganel, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2000 (Dela 49/6), 209-227. 55 Vid in čas v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 36, ur. Irena Orel, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 2000, 21-34. 56 B Semantika i struktura na slovenskiot vid III, Filološki fakultet Blaže Koneski, Katedra za makedonski jazik i južnoslovenski jazici, Skopje 1998, Jezikoslovni zapiski 6 (2000), 189-197. 57 Ocena knjige. 2001 A Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: poskusni snopič, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001, 131 str. 58 Soavtor France Novak, sodelovala Francka Premk. Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih, Jezikoslovni zapiski 7.1-2 (2001), 113-128. 59 Popolni izpisi del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in zamisel slovarske predstavitve besedja, v: 450-letnica slovenske knjige in slovenskiprotestantizem: prispevki s posvetovanja ob 450. obletnici izida Trubarjevega Catechisma in Abecedaria, Ljubljana, 23. in 24. november 2000, ur. Marko Kerševan, Ljubljana: Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar - Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001, 128-150. 60 D Andreja Legan Ravnikar, Obredna terminologija v razvoju slovenskega knjižnega jezika: (od Brižinskih spomenikov do ustalitve enotne knjižne norme sredi 19. stoletja): doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2001, 342 str. 61 Članica komisije za zagovor. 198 Alenka Porenta - Peter Weiss • Majda Merše: slovenistična bibliografija 1979-2019 2002 A B 2003 Raba pogojnika v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, v: Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika: ob življenjskem in strokovnem jubileju prof. dr. Martine Orožen, ur. Marko Jesenšek - Bernard Rajh - Zinka Zorko, Maribor: Slavistično društvo, 2002 (Zora 18), 285-305. 62 Upoštevanje glagolskega oblikoslovja 16. stoletja v jezikoslovnih delih 19. in prve polovice 20. stoletja, v: Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture: ob 80-letnici Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 2002 (Obdobja 18), 165-179. 63 Vprašanja sodobnega slovenskega zgodovinskega slovaropisja, v: Evropsko leto jezikov -Sodobna slovenska književnost — Matija Murko: Slovenski slavistični kongres, Nova Gorica in Gorica, 5.-7. oktober 2001, ur. Marko Jesenšek, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2002 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 12), 253-256. 64 Novak, France, v: Enciklopedija Slovenije 16: dodatek A—Ž, ur. Marjan Javomik - Dušan Voglar - Alenka Dermastia, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002, 144. Orel, Irena, v: Enciklopedija Slovenije 16: dodatek A—Ž, ur. Marjan Javornik - Dušan Voglar - Alenka Dermastia, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002, 147. A Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika: prevzemanje, raba in primerjava s stanjem v slovanskih jezikih, Slavistična revija 51 (2003), kongresna št., 81-103. Slovnična obvestilnost načrtovanega Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, v: Slovenski knjižni jezik — aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje: ob 450-letnici izida prve slovenske knjige, ur. Ada Vidovič-Muha, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003 (Obdobja 20), 581-596. Škrabec o razmerju med nemščino in slovenščino, v: Skrabčeva misel IV: zbornik s simpozija 2002: države, pokrajine, narodi, ljudstva in njih kulture ter znanosti v Skrabčevih delih, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2003, 43-60. B Verbale Lehnübersetzungen in der Geschichte der slowenischen Standardsprache (Übernehmen, Gebrauch und Vergleich mit der Situation in den anderen slawischen Sprachen), v: Zbornik povzetkov: 13. mednarodni slavistični kongres, Ljubljana, 15.-21. avgusta 2003, ur. France Novak - Andreja Žele, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2003, prvi del, 238. 2004 A Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Jezikoslovni zapiski 10.1 (2004), 7-32. Ob sedemdesetletnici Franceta Novaka, Jezikoslovni zapiski 10.2 (2004), 7-16. Pomen in vrednotenje slovarjev kot temeljnih slovenističnih del v sodobni družbi, v: Za odprto znanost, ur. Oto Luthar idr., Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, 122-131. Prikaz glagolov in oblik s se (si) v Pleteršnikovem slovarju, v: Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena, ur. Marko Jesenšek, Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija - Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2004, 253-271. B France Novak, Poslovno in uradovalno komuniciranje, Ljubljana: Fakulteta za upravo, 2004, 103 str. Recenzentka. 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 199 2005 A Glagolski priponi -ova- in -ava- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, v: Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2005 (Zora 32), 353-379. 76 Glagolski vid v stari knjižni prekmurščini in v osrednjem knjižnem jeziku, v: Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost: zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003, ur. Jože Vugrinec, Petanjci: Ustanova dr. Siftaijeva fundacija, 2005, 140-157. 77 Portret slovenskogo literaturnogo jazyka vtoroj poloviny XVI. veka v slovarjah Megisera, v: Istorija i kul'tura slavjan v zerkale jazyka: slavjanskaja leksikografija: tezisy dokladov i vystuplenij: meždunarodnaja konferencija i III čtenija pamjati akademika O. N. Trubačeva, iz cikla Slavjane: jazyk, istorija, 21.-25. oktjabrja 2005 g., Moskva, ur. Galina Aleksandrovna Bogatova, Moskva: Institut russkogo jazyka RAN, 2005, 80-82. 78 B Marija Stanonik, Hišna imena v Žireh, Maribor: Slavistično društvo, 2005 (Zora 37), 181 str. 79 Recenzentka. C Razvitie slovenskoj leksikografii do slovarja slovenskogo literaturnogo jazika (1970-1991), zasedanje mednarodne komisije, Moskva, 2005. 80 2006 A B C Glagolski vid v povezavi z drugimi glagolskimi kategorijami v knjižnem jeziku 16. stoletja = Verbal aspect in correlation with other verbal categories in the 16th-century Slovenian literary language, v: Slovensko jezikoslovje danes = Slovenian linguistics today, ur. Ada Vidovič-Muha, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije = Slavistična revija 54.4, posebna št. (2006), 177-191, 545-560. 81 Megiserjeva slovarja in oblikujoča se knjižnojezikovna norma v 16. stoletju, Stati inu obstati 2.3-4 (2006), 123-137. 82 Slovensko besedje v Megiseijevih slovarjih (1592, 1603) in knjižnojezikovna raba v 16. stoletju, v: Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, ur. Mihaela Koletnik -Vera Smole, Maribor: Slavistično društvo, 2006 (Zora 41), 485-493. 83 Trubar v Škrabčevem jezikoslovju, v: Jezikoslovci in njihova dela v Skrabčevih očeh: Skrabčeva misel V: zbornik s simpozija 2005, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2006, 49-69. 84 Wortschatz der slowenischen Bibelübersetzungen des 16. Jahrhunderts, v: Kommentare 3.2, ur. Jože Krašovec - Majda Merše - Hans Rothe, Paderborn - München - Wien -Zürich: Ferdinand Schöningh, 2006 (Biblia Slavica, Ser. 4, Südslavische Bibeln, Bd. 3), 99-325. 85 Soavtorji Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Jožica Narat, France Novak in Francka Premk. Zu den Druckvorbereitungen der ältesten slowenischen Bibelübersetzungen, v: Kommentare 3.2, ur. Jože Krašovec - Majda Merše - Hans Rothe, Paderborn - München -Wien - Zürich: Ferdinand Schöningh, 2006 (Biblia Slavica, Ser. 4, Südslavische Bibeln, Bd. 3), 5-8. 86 Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, transliterirana izd., ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006 (Slovarji), 2 zv., 878 str., 967 str. 87 Korektorica. Biblia Slavica, Ser. 4: Südslavische Bibeln, Bd. 3, 1042 str. (faksimili) - Kommentare, Bd 3.2, 397 str. (komentarji). Südslavische Bibeln, Bd. 3, vsebuje: Matthäus-Evangelium (1555); Paulus, Römerbrief (1560); Paulus-Briefe (1561, 1567); Psalter (1566); Neues Testament (1581-1582); Pentateuch (1578); Proverbia (1580). - Sourednika Jože Krašovec in Hans Rothe. 88 200 Alenka Porenta - Peter Weiss • Majda Merše: slovenistična bibliografija 1979-2019 2006 C Kratka zgodovina slovenskega jezika, TV Slovenija, prvi program, Ljubljana, 2006. 89 Soavtorji Breda Pogorelec, Igor Grdina, Jože Toporišič, Zinka Zorko, Alenka Šivic-Dular, France Novak, Marko Jesenšek, Marko Stabej in Kozma Ahačič. Dokumentarna serija v štirih nadaljevanjih je izšla tudi na dveh el. optičnih diskih (DVD-ROM). 2007 A Prepoznavnost in značilnosti besedja slovenskih protestantskih postil 16. stoletja, Slavistična revija 55.1-2 (2007), 65-84. 90 Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, v: Besedje slovenskega jezika, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2007 (Zora 50), 99-126. 91 Slovnične in pomenske značilnosti izpridevniških glagolov na -eti in -iti v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Razprave razreda za filološke in literarne vede SAZU 20 (2007), 149-168. 92 Tiskovna konferenca ob izidu faksimilov najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma in ob pripravi kongresa IOSOT, Bogoslovni vestnik 67.1 (2007), 133-148. 93 Soavtor Jože Krašovec. B Kozma Ahačič, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Linguistica et philologica 18), 416 str. 94 Recenzentka. Razvoj slovenskega strokovnega jezika, ur. Irena Orel, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2007 (Obdobja 24), 758 str. 95 Recenzentka. C Faksimileausgabe und Wortschatz der slowenischen Bibelüberzetzungen des 16. Jhdt.: Biblia Slavica, Slowenische Bibelüberzetzungen im 16. Jahrhundert, Slovenski znanstveni inštitut, Dunaj, 2007. 96 Faksimileausgabe und Wortschatz der slowenischen Bibelübersetzungen des 16. Jahrhunderts, predavanje na 19. kongresu IOSOT (International Organization for the Study of the Old Testament), 15.-20. 7. 2007, Ljubljana, 2007. 97 Faksimili najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma v mednarodni zbirki Biblia Slavica, predstavitev na SAZU, Ljubljana, 2007. 98 Oddaja Omizje, Perspektive Slovenije: O Svetem pismu, TV Slovenija, prvi program, Ljubljana, 2007. 99 Sodelovali so še Jože Krašovec, Jože Plevnik, Irena Avsenik Nabergoj in Boštjan Veselič. Predstavitev zbirke Biblia Slavica, ob razstavi o Svetem pismu To je dobra beseda! (1 Kr 18,24), Celje, 2007. 100 Sodelovala sta še Jože Krašovec in Mihael Glavan. Slovenski biblijski prevodi s komentarji v mednarodni zbirki Biblia Slavica: predavanje na Slovenskem slavističnem kongresu Živeti mejo, Trst, 2007. 101 Studio ob sedemnajstih: Faksimili najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma v mednarodni zbirki Biblia Slavica, Radio Slovenija, prvi program, Program ARS, Ljubljana, 2007. 100 E Barbara Kramžar, Predstavitev Biblie Slavice: dr. Jože Krašovec in dr. Majda Merše sta predstavila obsežno delo prvih prevodov Jurija Dalmatina in Primoža Trubarja, Delo 49 (2007), št. 290, 10. 103 Svetopisemska oddaja: Biblia Slavica, Radio Ognjišče, Ljubljana, 2007. 104 Intervju. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 201 2008 A B C E Gradivska problematika zgodovinskega slovaropisja ob Kreljevem in Jurčičevem besedju v Pleteršnikovem slovarju, v: Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008 (Zora 56), 307-325. 105 Slovenska leksikografija in leksikologija v zgodovinski perspektivi, v: Teorija i istorija slavjanskoj leksikografii: naučnye materialy kXIVs"ezdu slavistov, ur. M. I. Černyševa, Moskva: Institut russkogo jazyka im. V. V. Vinogradova RAN, 2008, 150-180. 106 Ženski pari moških poimenovanj v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Slavia Centralis 1.2 (2008), 30-52. 107 Andreja Legan Ravnikar, Slovenska krščanska terminologija: od Brižinskih spomenikov do srede 19. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Lingua Slovenica 4), 229 str. 108 Recenzentka. Oblikoslovje v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, v: Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju: zbornik povzetkov, ur. Kozma Ahačič - Jožica Narat - Andreja Legan Ravnikar, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2008, 22-23. 109 Prim. enoto 119. Sekcija za zgodovino slovenskega jezika, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2008, zgibanka, 8 str., ilustr. 110 Soavtorji France Novak, Francka Premk, Jožica Narat, Andreja Legan Ravnikar in Kozma Ahačič. Spoštovani udeleženci simpozija!, v: Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju: zbornik povzetkov, ur. Kozma Ahačič - Jožica Narat - Andreja Legan Ravnikar, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2008, 1. 111 Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju: zbornik povzetkov, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2008, 44 str. 112 Souredniki Kozma Ahačič, Jožica Narat in Andreja Legan Ravnikar Faksimili najstarejših slovenskih biblijskih prevodov s komentarji v mednarodni zbirki Biblia Slavica: v počastitev petstoletnice Trubarjevega rojstva, Maribor: Slavistično društvo, 2008. 113 Arsov forum: Jezik Primoža Trubarja, ur. Jasna Potočnik Topler, Radio Slovenija, tretji program, Program ARS, Ljubljana, 2008. 114 Sodeloval je tudi Kozma Ahačič. Sledi časa: Na poti do zgodovinskega slovarja slovenskega jezika, ur. Jurij Popov, prvi program Radia Slovenija, Ljubljana, 2008. 115 Sodelovali so še Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar in Francka Premk. Pogledi na sodobno znanost: Pogovor s snovalci mednarodnega jezikoslovnega simpozija Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju, posvečenega 500 letnici rojstva Primoža Trubarja, Radio Slovenija, tretji program, Program ARS, Ljubljana, 2008. Sodelovali so še Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, France Novak in Francka Premk. 116 Pomena naših raziskav se zavedajo le redki posamezniki, Nova revija 27 (2008), št. 312-314, 245-250. 117 Intervju. 2009 A Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009 (Linguistica et philologica 23), 393 str. 118 Oblikoslovje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, v: Trubarjeva številka, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2009 = Slavistična revija 56.4-57.1 (2008-2009), 47-68. 119 202 Alenka Porenta - Peter Weiss • Majda Merše: slovenistična bibliografija 1979-2019 2009 A B C 2010 A B Primož Trubar - začetnik slovenskega knjižnega jezika, v: Trubarjev zbornik: predavanja s simpozija v Narodnem domu v Trstu, 17. maja 2008: ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja (1508-1586), ur. Marija Pirjevec, Trst - Gorica - Videm: Slavistično društvo -Trst: Neothesis, 2009, 29-60. 120 Prislovi v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja med narečno in nadnarečno rabo, v: Slovenska narečja med sistemom in rabo, ur. Vera Smole, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009 (Obdobja 26), 23-40. 121 Slovensko zgodovinsko slovaropisje s konceptualno-razvojnega vidika, v: Infrastruktura slovenščine in slovenistike, ur. Marko Stabej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009 (Obdobja 28), 251-255. 122 Boris Golec, Mestna prisežna besedila v slovenskem jeziku do začetka 19. stoletja, ur. Matija Ogrin, Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU -Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2009 (Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva), http://nl.ijs.si/e-zrc/prisege/ (16. 12. 2019). 123 Recenzentka. Spremna beseda, v: Trubarjeva številka, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2009 = Slavistična revija 56.4-57.1 (2008-2009), 3-7. 124 Trubarjeva številka, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2009 = Slavistična revija 56.4-57.1 (2008-2009). 125 Urednica monografije. Raba samostalniških manjšalnic v delih protestantskih piscev 16. stoletja, Slavistična revija 58.1 (2010), 45-63. Slovenische Bibelübersetzungen des 16. Jahrhunderts - Sprachentwicklungen in den Übersetzungen von Dalmatin, v: Biblia Slavica: Referate bei der öffentlichen Präsentation in der Nordrhein-Westfälischen Akademie der Wissenschaften und der Künste am 28. November 2008, ur. Hans Rothe, Paderborn - München - Wien - Zürich: Ferdinand Schöningh, 2010 (Abhandlungen der Nordrhein-Westfälischen Akademie der Wissenschaften und der Künste, Bd. 123), 58-91. Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge, Jezikoslovni zapiski 16.2 (2010), 7-34. Glagoli v slovarjih 18. stoletja in protestantska tradicija, Bilten 2 (2010), 34-35. Majda Merše: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: Razprave o oblikoslovju, glasoslovju in pravopisu, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Linguistica et philologica 23), 2009, v: Vloge središča: konvergenca regij in kultur, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 21), 463-464. Predstavitev knjige. Die Verben in den Wörterbüchern des 18. Jahrhunderts und die protestantische Tradition, v: Zusammenfassungen der Referate, Ljubljana: Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2010, 19-20. Prim. enoto 136. Pogovor o knjigi Slovenski knjižni jezik 16. stoletja, Jezikovna kavarna v Celjski Mohorjevi družbi, Ljubljana, 2010. Jezikovni pogovori: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja, Radio Slovenija, tretji program, Program Ars, Ljubljana, 2010. 2011 A 126 127 128 129 130 131 132 133 Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Slovarji), 641 str. 134 Soavtorji Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Jožica Narat in France Novak. - Elektronska objava: www.fran.si (16. 12. 2019). Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 203 2011 A Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Stati inu obstati 13-14 (2011), 205-213, 376-377. 135 Glagoli v slovarjih 18. stoletja in protestantska tradicija, v: Neznano in pozabljeno iz 18. stoletja na Slovenskem, ur. Miha Preinfalk, Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU - Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja, 2011, 339-356. 136 Glagolske kategorije pri Japlju v luči protestantske tradicije, v: Japljev zbornik: zbornik prispevkov s simpozija o Juriju Japlju (Kamnik, 3.-4. decembra 2009), ur. Marjeta Humar, Kamnik: Občina - Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 301-322. 137 Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika, Jezikoslovni zapiski 17.1 (2011), 159-167. 138 Načela kritičnega prepisa, v: Skalarjev rokopis 1643: editio princeps: znanstvenokritična izdaja, ur. Monika Deželak Trojar, Celje: Celjska Mohorjeva družba - Društvo Mohorjeva družba - Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2011, 899-908. 139 Soavtorica Monika Deželak Trojar. Trubarjevo prevajanje opomb v Hišni postili (1595), v: Globinska moč besede: red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011 (Zora 80), 106-125. 140 Vloga kazalk v slovenskem zgodovinskem slovaropisju, v: Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011 (Zora 75), 334-352. 141 B Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat in France Novak: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, v: Slavistika v regijah - Maribor, ur. Boža Krakar Vogel, Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2011 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 22), 281-282. 142 Predstavitev knjige. C Boris Golec, Slovenska prisežna besedila trških skupnosti in neagrarnih poklicnih skupin do konca predmarčne dobe, Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU - Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2011 (Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva), http://nl.ijs.si/e-zrc/prisege2/index-sl.html (16. 12. 2019). 143 Sourednika Matija Ogrin in Kozma Ahačič. C Ars humana: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Radio Slovenija, tretji program, Program ARS, Ljubljana, 2011. 144 Sodelovala Andreja Legan Ravnikar in France Novak. Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: vabljeno predavanje v Slovenskem znanstvenem inštitutu, Dunaj, 2011. 145 Večer Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar: pogovor o knjigi Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Trubarjeva hiša, Ljubljana, 2011. 146 D Marija Stanonik, Teologija besede v slovenskem kulturnem in duhovnem prostoru: doktorska disertacija, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 2011, 930 str. 147 Članica komisije za zagovor E Milan Vogel, Škrabčeva nagrada Majdi Merše, Delo 53 (2011), št. 243, 18. 148 Polona Lovšin, Škrabčeva nagrada dr. Majdi Merše, Rešeto: glasilo občine Ribnica 15 (2011), št 10, 12. 149 204 Alenka Porenta - Peter Weiss • Majda Merše: slovenistična bibliografija 1979-2019 2012 A Vloga kritike v slovenskem slovaropisju, v: Ukrajins'ka i slov"jans'ka tlumačna ta perekladna leksykografija: Leonidovi Sydorovyču Palamarčukovi: naukovyj zbirnyk, ur. Iryna S. Gnatjuk, Kyjiv: KMM, 2012, 350-376. 150 B Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, ur. Aleksandra Bizjak Končar - Marko Snoj, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012 (Slovarji), 407 str. 151 Recenzentka. Kozma Ahačič, Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600-1758), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012 (Linguistica et philologica 28), 278 str. 152 Recenzentka. 2013 A Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013 (Linguistica et philologica 29), 436 str. B D 153 Pohlinov trijezični slovar z vidika tradicije in sočasne jezikovne rabe, v: Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas: ob 80-letniciprof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča, ur. Irena Orel, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013, 185-207. 154 Slovenska leksikografija in leksikologija v zgodovinski perspektivi, v: Slavjanskaja leksikografija, ur. M. I. Černyševa, Moskva: Azbukovnik, 2013, 217-251. 155 Zgodovinsko slovaropisje in zgodovinsko jezikoslovje, v: Slavistika v regijah - Nova Gorica, ur. Boža Krakar Vogel, Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2013 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 24), 85-90. 156 Miklošičev prikaz imperativa in stanje v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja (povzetek), v: Miklošičeva monografija: ob dvestoletnici rojstva Franca Miklošiča, ur. Marko Jesenšek, Ljutomer: Gimnazija Franca Miklošiča, 2013, 480. 157 Kritika v slovenskem slovaropisju: predavanje na znanstvenem simpoziju Pleteršnikovi dnevi, Slovaropisna dejavnost na Slovenskem, rojstna hiša Maksa Pleteršnika, Pišece, 2013. 158 Andrej Perdih, Tipologija slovanskih enojezičnih slovarjev: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2013, 180 str. 159 Članica komisije za zagovor Metod Čepar, Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2013, 427 str. 160 Somentorica. 2014 A Kopitar, Jernej, Grammatik der Slavischen Sprache [notice 3478], Corpus de textes linguistiques fondamentaux, http://ctlf.ens-lyon.fr/n_fiche.asp?num=3478&mot_recherche (16. 12. 2019). 161 Megiserjeva slovarja 1592 in 1603 v slovenski jezikoslovni zavesti ter prekrivnost slovenskega besedja v njih, Stati inu obstati 19-20 (2014), 42-66, 428-429. 162 B Irena Stramljič Breznik, Medmeti v slovenskem jeziku, Maribor: Pivec, 2014, 259 str. 163 Recenzentka. C Slovenski knjižni jezik 16. stoletja in oblikovanje njegove izraznosti: predavanje v Lingvističnem krožku, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2014. 164 D Alenka Jelovšek, Osebni zaimki v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2014, 368 str. 165 Somentorica. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 205 2015 A Jernej Kopitar, Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark, 1809, v: Slovenske slovnice in pravopisi, ur. Kozma Ahačič, Ljubljana: Založba ZRC, 2015 (Fran), https://fran.si/slovnice-in-pravopisi/10/1809-kopitar (16. 12. 2019). 166 Kreljeva Postilla slovenska (1567) v odnosu do Spangenbergove prevodne predloge, Stati inu obstati 21-22 (2015), 74-97, 364. 167 Slovensko slovaropisje in kritika, Slavia Centralis 8.1 (2015), 51-74. 168 Slovnična obvestilnost slovenskega zgodovinskega slovaropisja, v: Slovnica in slovar -aktualni jezikovni opis 2, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 (Obdobja 34, 2. del), 503-510. 169 D Domen Krvina, Glagolski vid v sodobni slovenščini: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2015, 379 str. 170 Članica komisije za zagovor 2016 A SSKJ16: priročnik za sestavljanje in vpisovanje gesel: različica 2016, ur. Kozma Ahačič, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2016, 108 str. 171 Soavtorji Kozma Ahačič, Metod Čepar, Alenka Jelovšek, Andreja Legan Ravnikar, Jožica Narat in France Novak. Jezikoslovna zahtevnost profesorja Toporišiča - kot študijska, delovna in raziskovalna izkušnja, v: Toporišičevo leto, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2016 (Zora 115), 83-95. 172 Toporišičeva obravnava zgodovine slovenskega (knjižnega) jezika in slovenskega jezikoslovja, v: Toporišičeva obdobja, ur. Erika Kržišnik - Miran Hladnik, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 (Obdobja 35), 377-386. 173 B Dalmatin, Jurij, v: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942 1: A—I, ur. Katja Sturm-Schnabl - Bojan-Ilija Schnabl, Wien: Böhlau, 2016, 232-233. 174 Megiser, Hieronymus, v: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/ Koroška: von den Anfängen bis 1942 2: J-Pl, ur. Katja Sturm-Schnabl - Bojan-Ilija Schnabl, Wien: Böhlau, 2016, 879-882. 175 Soavtor Peter Kersche. Pohlin, Anton, v: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942 3: Po—Ž, ur. Katja Sturm-Schnabl - Bojan-Ilija Schnabl, Wien: Böhlau, 2016, 1052-1053. 176 D Simon Atelšek, Čebelarsko izrazje od 18. do srede 19. stoletja: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2016, 309 str. 177 Članica komisije za zagovor 2017 A Metodološka izhodišča kritičnih prepisov starejšega slovenskega slovstva od baroka do zgodnjega 19. stoletja, v: Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne, ur. Aleksander Bjelčevič - Matija Ogrin - Urška Perenič, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017 (Obdobja 36), 347-355. 178 Soavtorica Andrejka Žejn. Raba glagola biti sem v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, v: Ob jubileju Ljubov Viktorovne Kurkine, ur. Metka Furlan - Silvo Torkar - Peter Weiss, Ljubljana: Založba ZRC, 2017 = Jezikoslovni zapiski 23.2 (2017), 211-227. 179 Slovenska zgodovinska leksikologija - dosežki in problematika = Slovenskaja istoričeskaja leksikologija - dostiženija i problematika, v: Leksikologija i leksikografija slavjanskih jazykov: k XVI Meždunarodnomu s"ezdu slavistov, ur. M. I. Černyševa, Moskva: Leksrus, 2017, 379-411, 784-822. 180 206 Alenka Porenta - Peter Weiss • Majda Merše: slovenistična bibliografija 1979-2019 2017 A Trubarjevi svetopisemski prevodi v slovenskem zvezku Biblie Slavice = Trubar's Translations of the Bible in the Slovenian Biblia Slavica, Edinost in dialog: revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog 72.1-2 (2017), 243-247. 181 Ubeseditev Skalarjevega rokopisa in protestantska tradicija, v: Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne, ur. Aleksander Bjelčevič - Matija Ogrin -Urška Perenič, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017 (Obdobja 36), 267-274. 182 B Bernard, Antonija, v: Novi Slovenski biografski leksikon 2: B-Bla, ur. Barbara Šterbenc Svetina, Ljubljana: Založba ZRC, 2017, 336-337, portret. 183 Boris Golec, Slovenske oporoke in prisežna besedila o oporokah (1671-1850), ur. Mitja Ogrin, Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2017 (Elektronske znanstvene monografije), http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:oporoke/VIEW/ (16. 12. 2019). 184 Recenzentka. Metod Čepar, Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017 (Linguistica et philologica 35), 238 str. 185 Recenzentka. Vloga glagolov biti, dati, delati v glagolskem besedotvorju in pomenskosti slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, v: 500 let reformacije: zbornik povzetkov, Maribor, 9.-10. 11. 2017, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti - Evengeličanska cerkvena občina, 2017, 33. 187 Prim. enoto 190. 2018 B Enostavčne povedi pri Primožu Trubarju: Abecednik, Katekizem, 1550, v: Skladnja enostavčne povedi slovenskega jezika: znanstveni simpozij: povzetki prispevkov, ur. Matej Šekli, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018, 35-36. 188 Jezikovne značilnosti Schonlebnove priredbe lekcionarja (1672) - v razmerju do protestantske tradicije ter Čandek-Hrenove izdaje iz leta 1612, v: Janez Ludvik Schonleben (1618—1681): 400-letnica rojstva: znanstveni simpozij, Prešernova dvorana SAZU, Ljubljana, 18. in 19. oktober 2018: program simpozija in povzetki referatov, ur. Monika Deželak Trojar, Ljubljana: Založba ZRC, 2018, 8. 189 2019 A Frazni glagoli v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Slavia Centralis 12.1 (2019), 142-157. 190 B Koncept Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, v: Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar — Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja — Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine: zbornik povzetkov, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Filozofska fakulteta, 2019, 5-6. 191 Trubarjevi Articuli oli deili (1562) v primerjavi s hrvaškim prevodom v glagolici, v: Medunarodni znanstveni skup Jezik hrvatskih protestantskih izdanja u kontekstu hrvatskih i europskih književnojezičnih koncepcija XVI. stoljeca, Zagreb, 20. rujna 2019, Zagreb: Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 2019, 27. 192 C Korpus 16: Korpus besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, https://fran.si/korpus16 (16. 12. 2019). 193 Strokovni pregled. Matija Ogrin, Slovensko slovstveno izročilo: drobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisih, Celje - Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba - Društvo Mohorjeva družba, 2019, 271 str. 194 Strokovni pregled. Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 207 2019 C Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša -Lawrence: The Joyce and Elizabeth Hall Center for the Humanities, University of Kansas, 1997-. 195 Članica uredniškega odbora od leta 1997. D Cvetka Rezar, Normativne in slogovne značilnosti Slomškovih pridig: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, 2019, 430 str. 196 Članica komisije za zagovor E Andreja Legan Ravnikar, Sedemdeset let jezikovne zgodovinarke Majde Merše, Jezikoslovni zapiski 25.2 (2019), 185-191. 197 Andreja Zele - Mija Michelizza Primožu Jakopinu namesto zdravice Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 209 Cobiss: 1.04 HTTPS:/ / DOI.ORG/10.3986/JZ.25.2.14 Za našega dolgoletnega inštitutskega kolega dr. Primoža Jakopina bi vsi, ki vsaj malo poznamo njegovo življenjsko pot in okolje, težko trdili, da je kar koli pri njem naključje, vključno z imenom. Kot prvi izmed treh bratov se je namreč rodil in zrasel v okolju prevajanja, leposlovnega ustvarjanja in jezikovnega preučevanja. Njegovo najbolj tvorno obdobje je bilo hkrati tudi obdobje revolucionarnih tehnoloških sprememb v celotni družbi, uporaba računalnikov se je razmahnila na vseh ravneh vsakdanjega življenja, zato mu je bilo dano, da je uspešno združil dve veliki področji: predmet svojega študija in prvotne poklicne usmeritve, tehnične matematike, je povezal z intenzivnim ukvarjanjem z jezikom oz. jeziki, ki je zaznamovalo njegovo domače okolje. V prvi vrsti računalničar in znotraj tega še programer, diplomirani matematik (1972) in magister informacijskih znanosti (1981) je leta 1999 doktoriral iz teorije informacij (z disertacijo Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v slovenskem jeziku) in s tem tvorno posegel tudi na področje jezika, zlasti slovenščine in slovenskega jezikoslovja, primerjalno pa tudi drugih jezikov. V disertaciji je ugotovil, da je entropija slovenskega leposlovnega jezika 2,2 bita na znak, več kot pri angleščini, kjer je 2,0 bita na znak. Povedano preprosteje, v našem jeziku se bolj splača izražati, saj za sporočilo potrebujemo za desetino manj prostora (in napora). Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je od leta 1993 do upokojitve (2012) najprej kot asistent, nato kot predavatelj z nazivom docenta učil več predmetov s področja jezikovnih tehnologij, v letih 2012-2016 pa je poučevanje jezikovnih tehnologij nadaljeval na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU je deloval od leta 1989, najprej pogodbeno, ko je vodil digitalizacijo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, nato je bil zaposlen dopolnilno, od leta 2001 pa s polnim delovnim časom. Do leta 2012 je vodil Laboratorij za korpus slovenskega jezika ter bil tudi skrbnik besedilnega korpusa Nova beseda in spletnega portala slovarskih in besedilnih zbirk BOS (bos.zrc-sazu.si). Z zasnovo in razvojem portala, ki je nastal že leta 2000 in se iz leta v leto dopolnjeval z novimi zbirkami, je utiral pot tudi kasnejšim spletnim slovarskim portalom. Znotraj naštetih dejavnosti in delovanja nasploh je treba posebej poudariti razvijanje obli-koslovnega označevanja slovenskih besedil skupaj z našo kolegico dr. Aleksandro Bizjak Končar. Še danes zlasti v okviru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 210 _ Andreja Žele - Mija Michelizza • Primožu Jakopinu namesto zdravice ZRC SAZU sodeluje pri razvoju jezikovnih tehnologij in korpusnega jezikoslovja, s poudarkom na lematizaciji. Spremnih rezultatov tovrstnih pionirskih del je precej, eden izmed njih je zagotovo tudi konec devetdesetih let prejšnjega stoletja oz. tisočletja izdani Odzadnji slovar slovenskega jezika (1996), ki ga je oblikoval v sodelovanju z izkušenimi inštitutskimi slovaropisci. Je avtor urejevalnikov besedil INES (za Sinclair ZX Spectrum, 1985), STEVE (za Atari ST, 1987-1992) in EVA (za PC, 1992 do danes) ter spletnega iskalnika NEVA (za strežnike z okenskim operacijskim sistemom, 1999 do danes). Njegovo strokovno delovanje, za slovenski prostor v marsičem pionirsko, predstavlja pomembno izhodišče oz. temelj pri proučevanju mnogih tem, ki sodijo na področje računalniškega in korpusnega jezikoslovja ter jezikovnih tehnologij. Verjetno tudi zato, ker je bil pri nas v marsičem prvi, je v svoj tehnološki svet pripustil tudi mnoge tako starejše kot mlajše kolege jezikoslovce in jim s tem na strokovno prijaznejši način približal uporabnost računalnikov, računalniških programov ipd. S svojo vztrajnostjo, natančnostjo in predanostjo je sodelavcem in drugim kolegom pogosto olajšal in pohitril pot do jezikoslovnih raziskav. Primož Jakopin velja tudi za enega izmed začetnikov korpusnega jezikoslovja na Slovenskem. Korpus Nova beseda je začel nastajati leta 1999 s spletno objavo besedil, ki so bila zbrana v okviru doktorske disertacije, sčasoma pa se je zbirka besedilnozvrstno širila in dopolnjevala. Ena izmed velikih prednosti korpusa Nova beseda je, da poleg drugega vključuje zaokrožene opuse tako velikih imen slovenskega leposlovnega ustvarjanja, kot so Ivan Cankar, Ciril Kosmač, Ivan Pregelj idr., in s tem omogoča upravljanje s širokim in bogatim gradivom iz slovenskega leposlovja. Korpus je bil tudi gradivsko izhodišče za Jakopinovo monografijo Entropija v slovenskih leposlovnih besedilih (Založba ZRC, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2002), ki se jo lahko bere večplastno: kot vir splošno koristnih informacij o razvoju informacijske znanosti ali kot specialistično razpravo s področja kvantitativnega jezikoslovja. Po avtorjevih besedah je osnovni namen dela s sodobnimi viri in tehnologijo odgovoriti, kakšna je informacijska vsebina besedil v slovenščini. Delo je poleg npr. (iz)merjenja entropije v slovenščini in obravnave oblikoslovnega označevanja besedil s statističnim oblikoslovnim ozna-čevalnikom (part-of-speech tagger) tudi vzorčni primer doslej najtemeljitejšega statističnega popisa slovenskih besedil. Jubilantovo večstransko delovanje odražajo tudi objave v različnih strokovnih in znanstvenih revijah - njegova bibliografija namreč beleži več kot dvesto različnih enot. Tako kot ga v poklicnem življenju spremlja široka interdisciplinarnost, se ji očitno ne more upreti tudi pri svojih dodatnih dejavnostih. Njegovo ime je namreč zelo prepoznavno v jamarstvu (zelo dejavno je povezan s speleologijo) in tudi na področju fotografije (razstavljal je v Sloveniji in tujini). In če je tudi strokovno delo lahko vsaj do neke mere zabavna igra in izzivanje samega sebe, nas ravno to ohranja tudi živahno igrive in tako strokovno kot človeško dostopnejše ... Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 211 Sklenemo lahko, da se je naš dolgoletni inštitutski kolega pri svojem delovanju skušal ravnati tudi po svojem imenu (pri čemer mu je seveda pomagalo tudi neizogibno časovno naključje): pri marsičem, kar je počel, je bil pri nas prvi ali med prvimi, njegove ideje so bile v marsičem vizionarske, zaradi česar ostaja njegov prispevek tako pomemben za ves nadaljnji razvoj jezikoslovnih tehnologij na Slovenskem. Inštitutskemu kolegu in sodelavcu dr. Primožu Jakopinu ob nedavnem jubileju (dopolnil je 70 let) želimo še veliko življenjskih in strokovnih moči in strasti, ki nas delajo mlade in neustavljive. seznam sodelujočih Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 2 _ 213 Metka Furlan Dejan Gabrovšek Januška Gostenčnik Helena Grochola-Szczepanek Elwira Kaczynska Svetlana Kmecová Andreja Legan Ravnikar Matej Meterc Mija Michelizza Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana metka.furlan@zrc-sazu.si Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana dejan.gabrovsek@zrc-sazu.si Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana januska.gostencnik@zrc-sazu.si Instytut J^zyka Polskiego PAN ul. Rozdrože 21 d/29, PL-30-361 Krakow, Poljska helena.grochola@ijp.pan.pl Uniwersytet Lodzki Wydzial Filologiczny ul. Pomorska 171/173, PL-90-236 Lodz, Poljska elwira.kaczynska@uni.lodz.pl, aradaina@gmail.com Filozoficka fakulta Univerzity Komenskeho v Bratislave Gondova 2, SK-814 99 Bratislava, Slovaška kmecova35@uniba.sk Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana alegan@zrc-sazu.si Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana matej.meterc@zrc-sazu.si Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana mmija@zrc-sazu.si 214 Seznam sodelujočih Sergej Popov CepreH nonoB Alenka Porenta Suzana Todorovic XaptKOBCKHH Ha^HOHagbHMH yHHBepCHTeT HMeHH B. H. Kapa3HHa, Ka^egpa pyccKoro a3MKa UA-61022, ngo^agt CBo6ogbi, 4, ropog XaptKOB, Ukrajina sl.popov@yahoo.com Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana alenka.porenta@zrc-sazu.si Pedagoška fakulteta Univerza na Primorskem Cankarjeva ulica 5, SI-6000 Koper suzana.todorovic@upr.si Silvo Torkar Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana silvot@zrc-sazu.si Eva Trivunovic Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana eva.trivunovic@zrc-sazu.si Peter Weiss Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana peter.weiss@zrc-sazu.si Krzysztof Tomasz Witczak Andreja Žele Uniwersytet Lodzki Wydzial Filologiczny ul. Pomorska 171/173, PL-90-236 Lodž, Poljska krzysztof.tomasz.witczak@gmail.com, krzysztof.witczak@uni.lodz.pl Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Aškerčeva cesta 2, SI-1000 Ljubljana in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana andreja.zele@ff.uni-lj.si, andrejaz@zrc-sazu.si Jezikoslovni zapiski 2 • 2020 • 1 Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto, na začetku pomladi in na začetku jeseni. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si ali na urednikovem e-naslovu peter.weiss@zrc-sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki po e-pošti, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Povzetek pri razpravah in člankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih prispevkih objavljen v angleščini, pri neslovenskih prispevkih pa v slovenščini; oddate ga lahko v jeziku prispevka. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Metka Furlan t< Meterc Eva Trivunovic anuška Gostenčnik an Gabrovšek na Todorovic n Kmecova na Grochola-Szczepanek Elwira Kaczynska -sz Witczak eM nonoB Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017-: dodatek 2019 Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ-ju in SPP-ju Diahrono raziskovanje biblijskih in izbiblijskih frazemov Kostelski govor kraja Vas (SLA T416) Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil v slovenščini Osnovna slovnica miljskega istrskobeneškega govora: od fonemskega sestava do zaimkov Reflexia nadprirodzenych schopnosti žien vo frazeologii: slovensko-slovinsky porovnavaci aspekt Osobliwosci czasu przeszlego gwarowego czasownika bye na podstawie danych korpusowych Slowianie na Krecie w swietle faktow j^zykowych 06 Me^Ba3biKOBbie pa3HHHHa u o6^egHHaro^eH pa3Hoo6pa3ue 33MKOB MHpa yHHBepcanbHOH nep^nTHBHOH Mogenu: geTa^H3a^Ha Ocene in poročila Silvo Torkar Sedemnajsta mednarodna konferenca Onomastika Povolžja (2019) ja Legan Ravnikar k« Porenta - Petei Weiss Žele - Mija Michelizza Sedemdeset let jezikovne zgodovinarke Majde Merše Majda Merše: slovenistična bibliografija 1979-2019 Primožu Jakopinu namesto zdravice ISSN 0354-0448 9 770354 044012 9770354044012