Št. 46 (1892) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 14. novembra 1985 Cena: 60 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
OBČINE SEVJCA P06WD* BAflča
ČRNOMALJCI VRNILI OBISK ITALIJANSKIM PRIJATELJEM
ČRNOMELJ — Črnomaljci so Lonec preteklega tedna vrnili jesenski obisk prijateljski italijanski občini Terzo. Na skupnih pogovo-fih je tekla beseda o možnostih sodelovanja med občinama, pred-vsem na gospodarskem in kmetijskem področju ter.v lovskem in ribiškem turizmu, in o možnostih za Podpis listine o prijateljstvu. Mladinci obeh občin so se pomerili v odbojki in nogometu, na proslavi pa sov kulturnem programu poleg gostiteljev nastopili folkloristi skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja.
KOSTELCI K POBRATENIM
KOSTEL — Kulturno-športno društvo »Kostel« bo s celovečernim Programom 30. novembra gostovalo v slovenski občini Dolina pri Trstu v ’laljji. ki je pobratena z občino Kočevje.
NEMŠKI GOSTJE V KRŠKEM
KRŠKO — Pretekli teden se je L°t gost republiškega sveta Zveze S|ndikatov Slovenije v Sloveniji mu-djla študijska delegacija Nemške SlIidikalne zveze Spodnje Saške, ki J® je vodil član predsedstva Rainer "'egand, v njej pa so bili tudi preds-,avniki ljudskih oziroma delavskih dniverz iz te dežele. Nemški gostje 5? med drugim obiskali tudi krško jovarno celuloze in papirja Djuro Salaj.
POL MILIJONA STOLOV ZA IZVOZ
Kočevje — V kočevskem Liku *° S. novembra izdelali polmilijonti r,P-trap stol. Te stole so začeli ^delovati leta 1974 po predlogi Norveškega naročnika, prodajajo pa
Jih
na tuje. Svečanosti ob tem
dogodku se je udeležil tudi lastnik Norveške firme Stocke Fabriker z direktorji in predstavniki te firme. ?a katero LIK izdeluje te stole.
UMRLA JE VIDA BREST
LJUBLJANA — V nedeljo Je na Golniku umrla slovenska Pesnica in pisateljica Vida “rest. s pravim imenom Majda feterlin. ki je bila doma v ^entrupertu na Dolenjskem, nedavno tega je praznovala ^•letnico. Bila je med najkrajšimi književniki, ki so se ddeležili NOB. Vojni čas je ?3znamoval vso njeno ustvar-telnost. Prve pesmi je objavila v Partizanskem tisku, po vojni Pd je poleg pesmi pisala tudi Proz.o.
'O ljubljanska banka
’ Temeljna dolenjska banka Novo mesto
Strokovno srečanje urbanistov
6.	Sedlarjevo srečanje na Otočcu
OTOČEC — Jutri in pojutrišnjem. 14. in 15. novembra, bo na Otočcu potekalo šesto Sedlarjevo srečanje, ki ga v spomin na tega slovenskega urbanista (umrl je pred 10 leti) pripravljata Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora ter včeraj ustanovljeno Društvo urbanistov Dolenjske in Posavja pri Zvezi društev urbanistov Slovenije.
Na strokovnem srečanju se bodo udeleženci seznanili z dosedanjimi izkušnjami pri pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin ter jih kritično ocenili, da bi morebitnih napak, sliibosti in pomanjkljivosti ne ponavljali pri zaključevanju priprav in izdelav planskih dokumentov in ostalih aktov.
Prvi dan srečanja bodo predstavili vzorčne primere planov in prostorskih izvedbenih aktov, drugi dan pa bo tekla razprava o posameznih tematskih sklopih. Na koncu bodo oblikovali usmeritve in napotila za nadaljnje delo.
V IMV so zmanjšali izgube
Z novinarske konference: izboljšanje, vendar dokončne rešitve še ni
NOVO MESTO — V novomeški IMV so v devetih mesecih zmanjšali izgubo iz prvih treh mesecev, povečali proizvodnjo in izvoz, skrajšali dobavne roke za avtomobile in privarčevali marsikateri dinar. Ne vejo pa še, kakšna bo prihodnost sodelovanja s Francozi, saj ti še vedno odlašajo s podpisom aneksa k pogodbi, čeprav so obojestranske zahteve znane. Kljub temu so v IMV prepričani, daje prihodnost samo v avtomobilski industriji, ne glede na to, kdo bi bil zunanji partner, saj bi bili vsi drugi alternativni sanacijski programi veliko dražji.
Izguba je znašala v prvih treh mesecih 2.7 milijarde dinarjev, zdaj pa je je ostalo »le« še za okoli milijardo dinarjev. K boljšim poslovnim rezultatom je prav gotovo prispeval tudi odpis obresti za nekaj malega več kot dve milijardi dinarjev, vendar pa k zmanjšanju izgube ni prispevala samo ta okoliščina. V IMV so povečali proizvodnjo osebnih vozil za domala 5 odst., izvoz pa za 38 odst. Za domači trg so iz,delali okoli 7.000 R-4. za izvoz pa okoli
20.000	štiric. Okoli 2.000 so izdelali osemnajstic. medtem ko so izdelali le 136 kombijev iz domačega programa. Poudariti je treba, da so take proizvodne rezultate — storilnost se je povečala za 13 odst. — dosegli z manjšim številom delavcev. Torej je mogoče reči. da se v IMV premika na boljše, saj so na tiskovni konferenci ob devetmesečnem ob-
računu v IMV celo dejali, da bodo do konca leta spravili tekočo izgubo z dnevnega reda.
V prikoliški dejavnosti, ki naj bi se zaradi dveh povsem različnih poslovnih politik ločila od avtomobilske proizvodnje in tvorila svojo delovno organizacijo, so tudi dobro poslovali. Pridelali so celo nekaj ostanka dohodka, povečali proizvodnjo v Novem mestu za 1 odstotek in v Brežicah celo za 16 odst. Tudi prihodnost prikoliške proizvodnje je s sanacijskim programom, sprejetim oktobra, zagotovljena. Že prvo leto naslednjega srednjeročnega obdobja naj bi bil neto devizni učinek
izvoza 20 milijonov dolarjev, do konca srednjeročja pa naj bi se po-
9 Vse to, kar so doslej dosegli v IMV, sicer še ne zagotavlja končne in trajne rešitve, vendar je lahko reči, da je bilo veliko narejenega. Pomembno je tudi spoznanje, da IMV s proizvodnjo 50 do 100 tisoč avtomobilov enega tipa doseže tako rentabilnost, ki bi omogočala nastopanje na zahodnih trgih. V tovarni so nameščene take naprave, ki to omogočajo, IMV pa si je z dosedanjo prodajo vozil na zahodni trg že pridobila pomembne izkušnje. Kakor je dejal Marjan Anžur, predsednik začasnega poslovodnega organa, bo to najcenejša rešitev, saj bi bili vsi drugi programi veliko dražji za IMV in za družbo.
vzpel na 30 milijono” dolarjev. Ključ za to pa je v izboljšani kakovosti.
J. SIMČIČ
Sanacija Tekstilane možna
Ne bo pa lahko delo, saj se obeta 250 milijonov din izgube — Nekaj zaposlenih bo treba prerazporediti
POBRATENJE — Obe občinski skupščini, v Sevnici in srbski Babušnici, sta letos že sprejeli listino o pobratenju, podpis je bil septembra ob otvoritvi novih delovnih prostorov Lisce v tem prijaznem srbskem kraju. Preostali slavnostni del je bil na Studencu. Na sliki: izmenjava listin. (Foto: Alfred Železnik)
KOČEVJE — Znani tekstilni strokovnjak Jože Vonta je privolil, da s svojo ekipo prevzame sanacijo kočevske Tekstilane. Zdaj ugotavlja stanje v tej delovni organizaciji, ki je hujše, kot je prvotno domneval. O stanju bo poročal občinskim organom 18. novembra.
V Tekstilani je zaposlenih 533 ljudi. od tega 211 na režijskih delovnih mestih. Nujno bo precejšen del režijcev zaposliti v neposredni proizvodnji. Za okoli 50 delavcev pa bo potrebno najti zaposlitev zunaj Tekstilane.
RIBNIČANI V BOSNO
RIBNICA — Avtobus Ribničanov je minuli teden obiskal Bosansko Krupo. To je bilo prijateljsko srečanje ob občinskem prazniku tamkajšnje občine. Rib-ničanje so ob tej priložnosti odigrali z domačini prijateljsko nogometno tekmo in jim izročili darilo.
Izjemen uspeh udarniških rok
Praznik sevniške občine so v soboto počastili na Studencu
STUDENEC — Osrednje slovesnosti ob letošnjem sevniškem občinskem prazniku so bile tokrat na Studencu, v eni najbolj prizadevnih krajevnih skupnosti, ki je dokazala, kaj je mogoče narediti s prostovoljnim delom in družbeno pomočjo.
Zbrane delegate in goste na slavnostnem zasedanju je najprej pozdravil predsednik skupščine KS Marjan Mikolič. Predsednik občinske skupščine Jože Bavec je v slavnostnem govoru orisal uspehe sevniške občine, o čemer smo obširneje pisali v zadnji številki.
Poudaril je majhnost občine, ob tem pa velike napore delovnih ljudi in občanov pri izgradnji cest vsa leta v svobodi. S predsednikom pobratene srbske občine Babušnica. kjer je letos Lisca odprla lepe nove delovne prostore svojega tozda. Stanko Velj-kovičem sta izmenjala listine o pobratenju. Podelili so letošnja občinska priznanja. Grb občine je ob 80-letnici prejelo Planinsko društvo Lisca Sevnica—Krško. Priznanja heroja Dušana
Kmetijstvo	b
Kmetijstvo je že lep čas v središču pozornosti. Od te veje gospodarstva pričakujemo pomoč v najtežjih časih. Toda prav za kmetijstvo doslej tako rekoč nismo imeli nobene celovite ekonomske politike. Podobno kot pri obrti tudi tu vladajo ideološke dogme. Vsaj tako je mladi srbski znanstvenik dr. Dragan Veselinov opredelil naš zemljiški maksimum.
Pa ne gre samo za nesrečni maksimum, ampak tudi za druga dejstva. Veselinov je navedel skrb vzbujajoče podatke, daje pri nas poteka! najhitrejši proces deagrarizacije na svetu, da imamo najbolj razdrobljeno kmetijstvo — toliko parcel kot Latinska Amerika brez Brazilije, in še bi lahko naštevali.
Vse to in pa dejstvo, da je kmetijstvo sploh prišlo na dnevni red letošnjih Gorjupovih dnevov, tradicionalnih srečanj novinarjev. zbuja upanje, da bo kmetijstvo pri nas v resnici dobilo pomen in vlogo, kakršna mu gre. Dejstvo je namreč, da pri nas zaradi zanemarjanja zemlje in kmetijstva pridelamo komaj četrtino hrane, kolikor bi je sicer lahko. To pa nam daje misliti!	.	„
./. SIMČIČ
Kvedra Tomaža so izročili: Anici Horjak iz Sevnice, avtobusnemu podjetju Izletnik, poslovni enoti v Sevnici, prof. Viktorju Krenčiču iz Sevnice in studenški krajevni skupnosti. Medalje Dušana Kvedra Tomaža so dobili partizanska učiteljica Ana in Rudolf Alif iz Razborja. kapelnik sevniške delavske gasilskegodbe Mirko Hrovatič, avtomehanik Pavle Jeras iz Arta. Lovski oktet Studenec, predsednik sveta KS Šentjanž Janez Šušteršič in učiteljica Marica Tomšič iz Sevnice. Predsednik občinske skupščine Jože Bavec je
• Ob letošnjem občinskem prazniku je izšla brošura o Studencu s prikazom življenja v tukajšnji in sosednji primoški krajevni skupnosti. Opisano je trpljenje tukajšnjih ljudi med medvojnim izgnanstvom in povojna izgradnja. Brošuro je uredil Slavko Smerdel.
podelil tudi visoki državni odlikovanji: Maksu Bilcu iz Sevnice red zaslug za narod z zlato zvezdo In Milanu Poljšaku iz. Radne red zaslug za narod s srebrno 'zvezdo, astronavtično-raketnemu klubu Vega iz Sevnice pa priznanje republiškega sekretarja za ljudsko obrambo.
V kulturnem delu sporeda so peli člani lovskega okteta iz Studenca, mladina in šolarji. Med gosti sta bila podpredsednica republiške konference SZDL Božena Ostrovršnik in repu-
bliški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir.
Na otvoritvi vodovoda — naložba je veljala 80 milijonov dinarjev — sta s predsednikom gradbenega odbora iz, pipe najprej nazdravila predsednika pobratenih občin Jože Bavec iz Stanko Veljkovič. Za preko 52 km novega telefonskega omrežja v studenški krajevni skupnosti in sosednjih, od tega šest v krški, ni bilo posebne otvoritve. Prejšnji večer je na koncertu domačega lovskega okteta in okteta Bo-štanjski fantje razvila svoj prapor osnovna organizacija Rdečega križa. Pokrovitelja sta bila Dom počitka lmpoljca in sevniški kmetijski kombinat.
A. ŽELEZNIK
Kaže. da bo izguba Tekstilane ob koncu leta znašala okoli 250 milijonov din in ne 400. kot so nekateri napovedovali. Inventura je opravljena in vsa sredstva nanovo ocenjena. Položaj na nekaterih področjih se izboljšuje. Najtežje je v komerciali, kjer delovna mesta niso ustrezno zasedena, njeni delavci pa ne obvladujejo tržišča.
J. PRIMC
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Zaupnica dosedanjemu vodstvu
na 3. strani:
• Vrbinski učni poligon
na 4. strani:
• Sramoten položaj kmetijstva
na 8. strani:
• So učitelji prismuknjeni?
na 9. strani:
• Janezek se bo še učil
na 12. strani:
• Prevratne misli o visokem pritisku
na 17. strani:
• Skozi telo govore predniki
na 18. strani:
• »Črno« posojilo za avtomobile
ZAHVALA ZA LISTINO — Akademik Božidar Jakac se je s solzami v očeh zahvaljeval za naziv častnega občana občine Metlika, ki so mu ga pretekli teden v okviru praznovanja občinskega praznika podelili v tem belokranjskem mestu. (Foto: M. Bezek)
Del srca pustil v Beli krajini
Akademski slikar Božidar Jakac postal častni občan metliške občine
METLIKA — Mnogim mestom, kjer je bil akademski slikar Božidar ja-kac imenovan za častnega občana, se pretekli teden pridružila še Metlika. Metličani so se odločili, da ta naslov podelijo Jakcu zato. ker čutijo, da je slikar tudi njihov, a tudi akademikovo življenje je močno povezano 7 Belo krajino, saj je kot partizan ustvaril vrsto del o boju Belokranjcev in drugih borcev za svobodo, vodstvenih ljudi. kulturnikov, kmetov in delavcev. A tudi po vojni je pogosto zahajal v deželo ob Kolpi.
Na slavnostni podelitvi listine častnega občana v metliški poročni dvorani. ki so jo pripravili ob občinskem prazniku in 40. obletnjci osvoboditve, je gost dejal, da je hvaležen Beli krajini. ki je pomenila za njegovo družino novo življenje. Starši so namreč ob gradnji belokranjske železniške proge v Mihelji vasi odprli začasno kantino za delavce, ki so gradili progo.
Božidar Jakac si jeob tej priložnosti ogledal Belokranjski muzej, v katerem so tudi dela. ki jih je slikar poklonil Metliki. »Ta muzej je izvrsten in zares izraža spoštovanje do domovine.« je ganjen dejal akademik ter se zahvalil Metličanom za naziv častnega občana, vsem Belokranjcem pa za njihovo človeško toplino, prisrčnost in dobroto. kar je po njegovih besedah skupno le ljudem dežele zlatih src.
Kot umetnika pa je Božidarja Jakca predstavil Bogdan Pogačnik, kije dejal, da ga kot vsestranskega umetnika, rodoljuba in poštenjaka cenijo po vsem svetu. Jakac je držal zrcalo našim ljudem in deželi, z umetniško vizijo je povezoval domovino s svetom ter tako opravil pomembnejše delo kot marsikateri ambasador.
M.BEZEK
Nadaljevalo se bo hladno in deževno vreme.
SREČANJE NA MARTINOVO — Trideset lovcev iz Žumberka in Orehovice, ki so že tretje leto pobrateni, sije zadnje srečanje napovedalo prav na Martinovo nedeljo. Ne gre posebej razlagati, zakaj so si prizorišče boja izbrali prav okolici Gracarjevega turna, o katerem je segel glas tudi preko Gorjancev. Lov ni bil med najuspešnejšimi, saj so uplenili le dva fazana in eno lisico, zato pa je bilo toliko bolj zanimivo odkrivanje odprtih zidanic. Letošnja pičla letina, ki pri mnogih ni vzdržala niti do Martina, je vse skupaj prignala v Kosovo gostilno v Orehovico, kjer so, seveda za denarce, Martina prav dobro zalili. (Foto: Janez Pavlin)
Zavezujoče ugotovitve o Krupi
Iz poročila komisije
Čeprav je Dolenjski lisi veliko pisal o onesnaženosti Krupe, posledicah te ekološke katastrofe in reševanju problematike, pa komisija /a koordinacijo strokovnega dela pri reševanju onesnaženosti Krupe, ki jo je imenoval republiški i/\ ršni svet. našemu listu doslej ni še nikoli posredovala nikakršnega poročila o/, ocene o tem. I kako rešujejo problematiko (čep-j rav so to pred slabim letom oblju-! bili). Zato tokratno informacijo j povzemamo v skrajšani obliki po j Delu. ki je-objavilo obširno poročilo republiške komisije preteklo ] soboto.
• Iskra je prenehala s proi/vod-} njo kondenzatorjev, polnjenih s i polikloriranimi bifenili (PCB) I. ' februarja letos, odpadni PCB. ki je 1 bil shranjen na tovarniškem dvo-j rišču. so av gusta odpeljali na sežig j v Francijo, spomladi pa bodo | 'začeli z gradnjo deponije odpad-j nih kondenzatorjev ob iskri v i Semiču.
• V vzorcu kurjih jajc. perutnine, svinjske masti in kravjega mleka, ki so jih odvzeli junija letos, je bistveno manjša vsebnost PCB. kot so pokazale predhodne analize. ugotovili pa so visoke vrednosti PCB v jajcih in kokošjem mesu v vzorcu iz Vrtače nad Iskro. Zato bodo morali na tem območju, kije bilo neposredno izpostavljeno ae-rogenemu prenosu raznih vrst tehničnih PCB. nujno raziskati vse parametre okolja. Posebno pa bodo morali nadaljevati meritve zraka (čeprav je vnos PCB v organizem prek vdihovanja veliko manjši kot prek drugih prenosnih poti). saj so koncentracije PCB v zraku pri izviru in nad tokom Krupe približno 100-krat višje, kot sojih leta 1977 izmerili v Ljubljani.
% Končno poročilo o zdravstvenem stanju delavcev v impregnaciji Iskre in izbranega reprezentativnega vzorca okoliškega prebivalstva bo pripravljeno do konca novembra.
• S posebnimi meritvami PCB v vodi in v sedimentih spremljajo stanje vodnega režima Krupe v izviru in na mejnem preseku s Hrvaško. Podatki" kažejo, da je vsebnost PCB v mejnem preseku v okviru dovoljenih količin za meddržavne in medrepubliške vodotoke. Vendar iz Hrvaške opozarjajo. da so ugotovili prekomerno vsebnost PCB na sektorju vodnih črpališč pri Sisku, niso pa še ugotovili vzroka.
Zaupnica dosedanjemu vodstvu
Sklepni del vroče politične jeseni v Kostelu (DL, 17. okt.): mag. Stanislava Južni-____ca	so	razrešili	vseh	dolžnosti	(več	na	strani	pisma	bralcev)
FARA — Na programsko-volilni seji KK SZDL Kostel, ki je bila 10. novembra, so delegati sprejeli poročilo o delu KK SZDL v preteklem obdobju, program bodočega dela in opravili volitve za dolžnosti v KK SZDL. Sklenili so, da bodo v kratkem razpravljali o programu samoprispevka, kot uspešno so ocenili delo občinske konference SZDL in njenih najvišjih funkcionarjev in se seznanili z osnutkom dolgoročnega plana občine.
Delo K K SZDL in njenega vodstva je bilo ocenjeno kot uspešno, prav tako pa tudi delo ostalih krajevnih organizacij. kot delno uspešno so ocenili delo delegacij za SIS. kot neuspešno pa delo delegacije za zbor KS občinske skupščine. Osvojen je bil tudi predlog, naj bi v bodoče za vse SIS imeli le eno delegacijo. V razpravi je sodelovala tudi tajnica OK SZDL Kočevje Tanja Svetličič, ki je med drugim poudarila. d;t občinsko vodstvo ocenjuje delo KK SZDL Kostel kot eno boljših v občini, da ožje vodstvo K K SZDL Kostel dobro dela in da so zato predlagali, naj se vodstvu mandat ponovi.
Predlog programa bodočega dela KK SZDL so po razpravi dopolnili še s tem. da je v bodoče potrebno posvetiti večjo skrb mladini m OO ZSM ter viti se tudi SZDL vključi v delo za postavitev spomenika Jožetu Klariču, prvemu sekratarju OO K P.
• Ni pa bil sprejet predlog Franceta Volfa, da bi predsedstvo KK SZDL Kostel imenovalo posebno komisijo.
ki naj bi raziskala, če so kritične pripombe magistra Stanislava Južniča in pisanje v nekaterih časopisih resnične ali ne, in da je treba morebitne krivce najostreje kaznovati.
Magister Južnič je namreč na tej seji ponovil očitke, daje bil nekoristno porabljen denar za gradnjo čistilne naprave. ki nikoli ne bo delala, da se vprašljiva nekatera dela v zvezi s kanalizacijo. da je treba ugotoviti, kako je bilo s pozidavo šolske zemlje in kako z asfaltiranjem okoli nekaterih hiš. Ko je že vse kazalo, da bo predlog o imenovanju komisije sprejet, da je bil zavrnjen na pripombo delegata De-lača. češ da je njemu in vseni gotovo povsem jasno, kako je s temi zadevami bilo. in da ni potrebna nobena nova komisija, ki bi tako in tako ugotovila že znana dejstva. Nihče ni zanikal, da napak ni bilo. a kjer se dela. se naredi veliko koristnega pa tudi napake. "
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika KK SZDL FrancCtm-prič (z enim glasom proti), za tajnico pa (soglasno) Marija Jurjevič.
70 let Jožeta Borštnarja
Jože Borštnar. narodni heroj, predvojni komunist in novomeški častni občan, je 6. novembra praznoval 70. rojstni dan.
Rodil se je v Gabrovki pri Litiji, toda večino šolskih let je preživel v Novem mestu, kjer je leta 1935 na gimnaziji maturiral. Po maturi je nadaljeval šolanje na železniški prometni šoli v Beogradu. Poglobljeno spoznavanje marksistične literature ga je privedlo med udeležence študentskih stavk. Revolucionarno delo je nadaljeval kot prometnik v Brestanici in je bil že pred vojno član okrožnega komiteja KPS. V Posavju je organiziral priprave na vstajo ob zlomu stare Jugoslavije, v letu 1941 pa prišel ponovno na Dolenjsko. Bil je član okrožnih komitejev, komisar v več partizanskih brigadah. nato pa komandant IV. operativne cone in IX. korpusa, znanega zlasti iz zadnjih bitk s sovražnikom na Primorskem.
Po osvoboditvi je bil najprej komandant mesta Ljubljane, nato .
ljubljansko
pismo
Ekonomska cena najbolj varčuje z energijo
Naši viri so revni
LJUBLJANA — Zadnja leta se v Jugoslaviji vsako jesen znova sprašujemo, kako bomo proizvajali in se greli čez zimo. Energije nam že zdaj primanjkuje na vseh koncih in krajih, povrh vsega pa še vedno ne vemo. kaka se bomo z njo oskrbovali jutri.
Jugoslavija ima zelo skromne naravne energetske zaloge. Bogastvo premoga, zlasti' nizkokaloričnega lignita, bo podoslej znanih raziskovanjih prav tako izkoriščeno v 20 do 40 letih naslednjega stoletja, odvisno od stopnje rasti proizv(xlnje in porabe. Do zdaj znane rezerve ne bodo do leta 2000 zagotavljale večje količine nafte, pa tudi znana nahajališča urana so zelo majhna. Čeprav naše energetske rezerve niso velike, njihova sestava pa je precej neugodna, morajo bit i zanesljiva opora gospodarskemu razvoju države do konca tegastoletja. Zatojetreba z ustreznimi ukrepi in akcijami čimprej nadomestiti dosedanje zaostajanje pri njihovem izkoriščanju, vštevši nove energetske vire in tiste, ki jih je možno obnoviti.
Upravičeno je intenzivno graditi hidroelektrarne predvsem tam. kjer je največ neizkoriščenih vtxlnih sil. Prav tako bo treba še naprej graditi termoelektrarne. le da jih bo treba čimveč namestiti poleg lignit nih premogovnikov Pripravitiscjetreba za graditev jedrskih elektrarn, ki bodo v bodočnosti vse bolj potrebne V zvezi s tem se mora naša industrija pravočasno pripraviti in usposobiti za pr-
oizvodnjo potrebne energetske opreme, predvsem za naše hidro-in termoelektrarne.
Naše gospodarstvo bo po ugotovitvah ekonomistov trajno odvisno od uvoza in usmerjeno v kar najbolj smotrno uporabo energi je, kar mora biti ena izmed bistvenih usmeritev pri izbiri proizvodnje. ki naj zahteva čim man jšo porabo energije in — kar lahko takoj iz istih razlogov dodamo — čim manjšo porabo surovin na enoto proizvoda. Zaradi pomanjkanja kapitala in zaradi investicijskih stroškov, ki se prenašajo v proizvodne stroške, je treba izkoriščati najbolj ekonomične vire.
Tako stanje v energetiki, če upoštevamo naravo našega sistema. terja, da je treba v poslovanje energetskih panog vnašati čimveč ekonomskih elementov. Načeloma prek cene energije ni mogoče subvencionirati druge proizvodnje, ker bi to lahko povzročilo razsipanje drage energije in slabo izbiro proizvodnje (na primer razvoja tistih vrst proizvodnje. pri katerih je osnovni strošek energija).
• Cene energije je torej treba oblikovati po ekonomskih kriterijih in tako, da bodo posamezne energetske panoge glede na njihovo specifičnost ekonomsko sposobne, da sredstva za investicije pod ugodnejšimi pogoji zagotavljajo iz različnih dolgoročnih virov, oziroma da na podlagi povezovanja in združevanja ter v skladu s pogoji iz teh sporazumov izpolnjujejo svoje obveznosti.
To pa, z drugimi besedami povedano, pomeni, da uspešen razvoj energetike terja zagotovitev stabilnih virov sredstev za financiranje raziskovanja energetskih virov. Stem bi zagotovili stalno zmanjševanje relativne odvisnosti države od klasičnega uvoza energije in skupno raziskovanje proizvodnje in uporabe nafte, črnega premoga, uranove rude in novih obnovljenih vrst energije, posebej še z deželami v razvoju.
VINKO BLATNIK
direktor Državnih železnic Slovenije. pomočnik ministra za promet v zvezni vladi, minister za lokalni promet v SRS in tako naprej, dokler ga ni za več let pot spet pripeljala v Novo mesto. Mnogi se ga dobro spominjajo kot sekretarja okrajnega komiteja KP Novo mesto v času. ko se je začela na noge postavljati industrija. Njegova zasluga je. da je bila sprejeta dolenjska trasa avtoceste Ljubljana—Zagreb, ki je spodbudila nagel razvoj na vseh področjih življenja. Tudi po ponovnem odhodu v Ljubljano je bil tovariš Jože Borštnar nepogrešljiv, v javnem življenju, nazadnje pa je bil sodnik ustavnega sodišča in član sveta republike.
Zadnja leta je narodni heroj Jože Borštnar izpregel. Težka bremena, ki jih je nosil vsa medvojna in povoj-
Predscdnik Cimprič je sporočil tudi predlog predsedstva KK SZDL. nai bi magistra Stanislava Južniča razrešili vseh dolžnosti v SZDL (bil je predsednik vaškega odbora SZDL Fara. član predsedstva KK SZDL Kostel in delegat občinske konference SZDL Kočevje). predlagali pa bodo tudi drugim organom, kjer je član ali delegat, naj ga razrešijo. Predlog je utemeljil s tem. da se magister Južnič kot aktivist SZDL pri razreševanju zadev ni posluževal poti znotraj SZDL in da »z objavljanjem zadev v sredstvih obveščanja ni naredil koristi, ampak škodo. Kot predsednik VO SZDL je aktiven šele od spomladi. Tudi ne bo šel s Kulturno-športnim društvom Kostel na gostovanje v pobrateno občino Dolina. Magister Južnič je predlagal, naj bi predlog dopolnili tako, da ga razrešujejo vseh dolžnosti zaradi njegove prevelike aktivnosti, in ne zaradi neaktivnosti. Po glasovanju je delovna predsednica razglasila, da je predlog predsedstva sprejet in daje bil proti le en glas.
Sprejet je bil tudi predlog predsedstva. da se za nove predsednike VO izvolijo Željko Mavrovič (za območje VO Kuželj). Jože Jurkovič (VO Pirče). Martin Marinč (VO Fara). Vili Klarič (VO Zavrh). Brane Južnič (VO Nova sela) in Ana Cvitkovič (VO Banja loka).
Pod točko »ostale aktualnosti« je delegat Anton Skvarč opozoril, da se nekatere zadeve v zvezi s telefonijo na območju Kužlja. Gladloke in Ograje rešujejo po prepričanju krajanov nepravilno in povsem drugače na slovenskem kot na hrvaškem bregu Kolpe, kar povzroča med ljudmi nezadovoljstvo.
JOŽE PRIMC
na leta. mu rahljajo zdravje, kljub vsemu pa je ostal zvest Dolenjski. Veder in šegav. pa tudi kritičen do slabosti, kakršen je vedno bil. naj ostane še mnogo let. Tako mu želimo tudi Dolenjci, ki se ga ob življenjskem jubileju spominjamo z najlepšimi željami.
VSEBINSKO BOGATO SREČANJE SLOVENSKIH NOVINARJEV
PORTOROŽ — V tem slovenskem letovišču so od 7. do 9. novembra potekali 8. Gorjupovi dnevi. Tokratnega, izobraževanju namenjenega srečanja se je udeležilo nad dvesto slovenskih novinarjev, ki so uvodoma rez-pravljali o usposobljenosti novinarja kot pogoju za njegovo družbeno učinkovitost. V prisotnosti ljudi, ki imajo na republiški ravni opraviti s kmetijstvom. in znanstvenikom je beseda tekla o vprašanjih jugoslovanske kmetijske politike, večplasten je bil razgovor z dr. A. Grličkovim. predsednikom ZK SZDL.I. in sicer o nalogah, ki nas čakajo v volilnem letu 1986. D. Šinigoj, predsednik izvršnega sveta slovenske skupščine, in M.
Potrč, vodja slovenske delegacije v zvezni skupščini, pa sta očrtala dogovarjanje in sporazumevanje v Jugoslaviji. Zadnji dan srečanja so novinarji za t i. mednarodno okroglo mizo z italijanskimi kolegi besedovali o tem. kako uresničujemo osimske sporazume, podpisane pred desetimi leti.
Center se odpira navzven
V šolskih delavnicah srednjih šol tehničnih usmeritev možnosti za sodelovanje z obrtniki
NOVO MESTO — »Leto dni po otvoritvi novih delavnic iščemo še neizkoriščene možnosti za sddobno opremo, s katero razpolagamo«, je dejal dipl. inž. strojništva Štefan David, vodja šolskih delavnic.
Kžš.T
ki
POUK OB NAJSODOBNEJŠI OPREMI — V šolskih delavnicah srednjih šol tehničnih usmeritev v Šmihelu imajo ob dobrih pogojih za delo tudi možnost za občasno ali trajno sodelovanje s strankami. (Foto: R. Bačer)
Pred kratkim si je delegacija Obrtnega združenja Novo mesto ogledala najsodobneje opremljene delavnice in v pogovoru z vodstvom Šole razpravljala o možnostih za sodelovanje, ki bi bilo koristno z obeh plati. Na eni strani so možnosti na proizvodnem področju, v obliki kooperantskih poslov, ko.t to v delavnicah že delajo za nekatere tovarne in zasebnike, lahko pa bi sodelovali tudi z drobnim gospodarstvom.
Obrtniki pa so zainteresirani za izobraževanje svojih delavcev, kajti nenehno novi materiali, postopki in tehnologija zahtevajo dopolnjeno funkcionalno znanje. To bi lahko v delavnicah pridobili v obliki seminarjev in krajših tečajev. Takoj sose dogovorili za seminar, namenjen delavcem pri zasebnikih s področja elektronike.
Izobraževanje preko seminarjev pa naj bi sčasoma prešlo v redno obliko izobraževanja ob delu. V zasebnem Sektorju je zaposlenih veliko polkvalificiranih in kekvalifici-ranih delavcev, ki sploh nimajo pogojev za osamosvojitev, ker nimajo predpisane formalne strokovne izobrazbe. Pri obrtnem združenju imajo namreč na voljo sredstva za izobraževanje, zimski čas pa jeza tako dejavnost najbolj primeren.
R. B.
NAŠA ANKETA
Loto je najpopularnejši
MARJAN IRT. prodajalec v poslovalnici loterije v Novem mestu: »Malo je takšnih. ki bi lahko v lotu. športni napovedi ali loteriji zapravili premoženje, seveda pa je tudi malo takšnih, ki bi si ga lahko na tak način pridobili. V petih letih, kar ponujamo srečo-v tem kiosku, je bila največja vsota, ki jo je zadel kak Novomeščan. 84 starih milijonov. Največje vrste pred kioskom so ob sobotah, ko je zadnji dan oddaje listkov za loto. ki je trenutno-najpopularnejša igra na srečo. Odkar žrebanje prenaša TV. je v Novem mestu nad 1000 igralcev lota. Vlečejo tudi dobitki «
LUDVIK KOS. delavec iz Trebnjega: »Nič nimam proti igram na srečo. V ZRN. kjer sem delal 14 let. sem redno igral na lotu. Seveda nisem nikoli nič zadel razen drobiža, pa mi zaradi igranja na lotu ni žal. Doma se iger na srečo še nisem lotil. V Trebnjem niti ne prodajajo stavnih listkov. Zdi se mi. da so loto in podobne igre na srečo zelo nedolžne. Izgube denarja so majhne, upanja velika. Rulete in kart ter podobnih hazardnih iger pa tudi jaz ne maram.«
SILVA ŽLINDRA, prodajalka v kiosku loterije v Ribnici: »Danes je v trgovinah vse drago in skuša vsak z zadnjim dinarjem igrati, da bi kaj dobil. Zdaj igrajo pri nas največ navadni loto. Ekspresna loterija gre v prodajo v dneh po plači. Če zadene kdo kaj proti koncu meseca, vzame vse in ne kupi novih srečk, pa čeprav je zadetek le 100 din. Tudi moj mož igra loto.
SONJA DOBRIČ, prodajalka v kiosku loterije v Kočevju: »Opažam, da vedno več ljudi igra loto. Menim, da zato. ker so cene v trgovinah visoke, osebni dohodki nizki in mnogi upajo, da bodo prišli do denarja z igro na srečo. Tu delam osem let. Največji zadetek je bil nekaj preko 12 milijonov starih dinarjev. Na ekspresne srečke pa je bilo že več dobitkov po milijon ali dva. enkrat je nekdo dobil celo 5 milijonov.«
TONI KORŠIČ, kmetijski tehnik i? Arnovega sela: »Srečke nisem kupil še nikoli v življenju. V take igre ne verjamem, vendar nisem proti njim. Menim, da so lahko koristne, če se denar dobro porazdeli. Morda je celo bolje, da ga ljudje porabijo za take stvari, namesto da bi ga puščali v gostilnah ali ga kako drugače zapravljali«
Djurdja Lendaro, prodajalka srečk v loteriji v Sevnici: »Do nedavnega je bila Sevnica po prodanih srečkah in ostalih igrah na srečo med zadnjimi v republiki, z uvedbo novega lota smo vendarle prehiteli Žirovnico. Ni mogoče govoriti o večjem zanimanju za te igre v tem kraju. Prodajalna)1-že sedmo le'o v starem delu mesta. Menim, da'bi bilo bolje, če bi bil loka v novem delu mesta.«
Kdo ve. koliko je med nami rakih, ki še nikoli v življenju niso niti pomislili na to. da bi kupili srečko in posanjarili o tem. kaj vse bi lahko kupih ali naredili za seveda malo večji zadetek. Verjetno ne prav veliko, čeprav je več ali manj vsem jasno, kako majhne so možnosti.zadetka, posebno res kakšne omembe vredne vsote, pri praktično vseh igrah na srečo. Mnenja o igrah na srečo so seveda različna. Nekateri so ostro proti vsem igram na srečo po vrsti in menijo, da bi jih morali pri nas prepovedali, drugi nimajo nič proti njim. a ne kupujejo srečk in ne igrajo, nekaterim pa je takšno početje zlezlo že povsem pod kožo in brez njega ne morejo več. naj si bo zaradi igre same ali zaradi večnega upanja na velik zadetek, ki se uresniči le redkim. Po večini odgovorov v današnji anketi sodeč, pa se le povečuje število tistih, ki se udeležujejo igre na srečo v upanju na večjo vsoto ali kak drug zadetek, ki si ga s svojim vsakdanjim delom ne morejo pridobiti.
MARTIN RADOŠ. kmet iz Čuril pri Metliki: »Kdor igra igre na srečo, plačuje davek na bedake. Že tako je pri nas dovolj sitnosti, neumnosti in škode. Jaz nc igram.
Pri igrah na srečo gre samo za to. da ljudem poberejo denar, in bi jih bilo treba v taki družbi, kakršna naj bi bila naša. prepovedati, ne pa spodbujati. Z njimi države gotovo ne bomo rešili. Sicer pa knieh in delavec ne igrata na srečo, ker imata dovolj drugega dela in za take neumnosti nimata denarja. Največja sramota je. da si danes delavec s svojim delom ne more zaslužiti za dostojno življenje.«
ROSANA JUG. kurirka v tovarni Djuro Salaj v Krškem: »Že dve leti igram loto. Ta igra na srečo se mi zdi poštena, ker lahko žrebanje spremljam tudi na TV zaslonu. Loto me zabava, teden hitro mine. ko čakam torkov večer. Izpišem le en listek. Igram za zabavo, nepa. da bi nekaj dobila. Mož meje nekaj časa zafrkaval. zdaj pa tudi sam igra loto.«
ANICA JURMAN, prodajalka v lokalu loterije v Črnomlju: »Od julija, odkar velja nov način igranja lota. se pri nas iz tedna v teden povečuje promet. V Črnomlju poskuša srečo s srečkami državne in ekspresne loterije, s športno napovedjo in z lotom, ki vodi. okrog 500 do 1000 ljudi na teden. Prihajajo tudi iz Metlike in iz Hrvaške. Prepričana sem. da se je zanimanje za igre na srečo povečalo tudi zaradi padca standarda. Večina upa. da bodo dobili katerega glavnih dobitkov, nekateri pa prihajajo v lokal že iz navade.«.
VEČ ZA KMETIJSTVO?
NOVO MESTO — V srcilo. 6. novembra, sc je skupščina novomeškega občinskega sklada /a intervencije v kmetijstvu in porabi hrane.se/nanila s porabo sredstev do konca septembra 't' potrdila rebalans letošnjega plana sklada, po katerem ho sklad letos lahko ra/poredil skupaj nekaj nad 109 milijonov dinarjev, medtem ko so prvotno računali le / dobrimi 92 milijoni. Ker pa je vse skupaj Se vedno le kapljo v morje, če upoštevamo pol-oznj. v katerem je danes naše kme-Ojstvo. so delegati na skupščini podprli predlog republiške Gospodarske 'Porniče in Zadružne /ve/c. naj bi v Sloveniji poenotili prispevno stopnjo 'a intervencije v kmetijstvu na I odstotek V novomeški občini je. sedaj ■a stopn ja polodstotna. v javni ra/pra-
Pa je predlog /a prihodnje leto o 0.7-odstotni stopnji. Kolikšna bo prispevna stopnja v resnici, je torej odvisno °vl odločitve delavcev, pa tudi od občinskega i/vršnega sveta, ki je dolžan držati roko nad celotnim obremenjevanjem gospodarstva.
Zalival pšenico
pri Zalaščkovih kljub _ suši sejali v roku
BOŠ! ANJ — Medtem k o jesta-Ostika konec oktobra s težavo zbi-r;tla podatke o posejanih, ali bolje. Peposejanih hektarih njiv s krušnim žitom, so najpri/adev nejši kmetje bili boj s suho /emljo. s težavo orali in nič lažje drobili grude.
po takrat je bila v Sloveniji imenska pšenica v zemlji na dob-ri polovici polj. drugje pa /natno manj. Zasebni kmetje so bili pri tem težavnem opravilu /a tri odstotke boljši kot družbeni sektor.
Pšenico že vsa leta seje z lepimi uspehi napredni kmet i/ Boštanja Aloj/ Zalašček ml. Letošnjemu /tiradi suše težavnemu oranju je bil močmi traktor Detit/ bre/ težav kos. ravno tako pri nadaljnji priprav i /etuije. Aloj/ pa se je spoprijel tudi s sušo. V času. ko je postajalo že kritično /a kalčke pšenice vsulii /etniji, je /vozil na pšenično njivo nič več in nič manj kot 24 velikih sodov (/ti gnojevko) vode. Zatem je seveda poskrbel, da se njiva ne bi /askorila. saj potem nežni kalčki spet ne bi mogli na piano.
Ko bo vsemogoča statistika ob letu spet premlevala podatke o ugodnejši žetvi, bi se ka/alo spomniti tudi na take napore v boju / nenaklonjeno naravo. •
A. ŽELEZNIK
Hladilnica — izziv kmetijstvu
Inž. Jože Starič o pomenu nove hladilnice za Dolenjsko in njeno kmetijstvo — __Opustitev	nepotrebnih	voženj	bi	se	morala poznati pri cenah
NOVO MESTO — Celotna Dolenjska v preteklosti ni razvijala svoje oskrbovalne mreže, trgovina pa seje začela povezovati z velikimi delovnimi organizacijami v republiki. Posledica tega je bila občasna slabša oskrba in nadpoprečna draginja. Nova hladilnica na Cikavi bov mnogočem stvari spremenila, kot je povedal inž. Jože Starič, direktor KZ Krka Novo mesto.
»Da je Dolenjska danes oskrbovana i/ več virov, ni slabo, vendar so ti viri preveč oddal jeni. To povzroča težave pri dostavi blaga, večje je tveganje in še hujše je pomanjkanje, kadar gre za splošno pomanjkanje
kakega izdelka. Po drugi strani so premalo izkoriščene domače proizvodne možnosti, predvsem pridelava sadja in vrtnin. Nesmiselno je. da pridelki iz novomeške občine potujejo v hladilnice v Ljubljano, od tam pa jih v ozijo spet v prodajalno mrežo na Dolenjsko.«
• Ali doslej Dolenjska sploh ni imela lastnih hladilniških naprav?
»Povsem brez hladilniških naprav ravno nismo, toda vsega skupaj premore Dolenjska priročnih hladilnic za 115 ton. od tega je 38 top tovrstnih hladilniških zmogljivosti v novomeški občini. To so hladililiškc naprave za shranjev anje živil na kratek rok. Tako se dogaja, da na Dolenjskem pridelana hrana potuje k porabnikom izven regije, po drugi strani pa _ enake ali podobne proizvode dovažamo i/ drugih regij na Dolenjsko. Kljub temu da je na Dolenjskem nekaterih pridelkov dovolj za samooskrbo, se zdai rcgiin mu z enim pridelkom ne oskrbuje sama. Povprečna oskrba z živili domačega izvora znaša trenutno le 36 odstotkov.«
• Kaj torej pomeni nova hladilnica za občana? Bo preskrba boljša in cenejša — samo to zanima ljudi?
»Oboje bi moralo se poznati. Zmogljivosti hladilnice bodo zad-
Kmetijski
Dvojni udarec sadjarstvus
Januarski, zlasti pa februarski mraz je dvojno prizadel oskrbo s sadikami. S pozebo v sadovnjakih je povečal povpraševanje, s Pozebo v drevesnicah pa zmanjšal ponudbo. Ocenjujejo, da je zmrz-P'lo kar 60 odstotkov očesc koščičarjev in 25 odst. očesc sadik pe-‘katega sadja, kar pomeni, da tako prizadetega tržišča že dolga leta n' bilo.
. Začenja se sezona sajenja ter nadomeščanja pozeblih dreves z no-V|mi sadikami, pri čemer je treba biti letos še posebej previden in premišljen. V pomanjkanju sadik bo tržišče ponujalo tudi slabše blago. na račun pa bodo prišli tudi razni sumljivi prekupčevalci, ki bodo P°nujali. za dober denar seveda, tudi mačka v Žaklju. Še bolj kot prej i° zdaj veljalo: da se splača kupili le dobro sadiko, četudi je malo Pr9žja. pri zanesljivem drevesničarju in z obvezno etiketo, ki jamči s.°rto. podlago in kakovost. Izjcmom je moč saditi tudi sadike, ki so Jlm spomladi ponov no vstavili žlahtna očesca (okulira se običajno v P°letnih mesecih, ta očesa pa so pozimi pozebla).
'n še nasvet o izbiri podlag. Drevo je lahko cepljeno na generativni pjanec) ali vegetativni podlagi. Sodobno sadjarstvo uporablja Predvsem vegatativne podlage, saj omogočajo hitro rodnost, gosto ?®jenje, lažje oskrbovanje, obiranje in poljubno vzgojno obliko. So šib-**jše rasti, prepoznamo pa jih po tankih lasastih koreninah. Vegetativen podlag je cela serija, največ pa uporabljajo naslednje (za jablane): ,' 27 kot najšihkejšo podlago, kije naprodaj v naših drevesnicah, zraste No 1,8 m in zahteva le metrsko razdaljo sajenja, nadalje M 9, ki zraste 0 2,8 m In tudi še potrebuje stalno oporo, M 26, ki zraste do 3,2 m in po 'Huj letih opore več ne potrebuje, zatem MM 1116. ki jo srednjehujna »Podlaga, prav tako tudi MM 111, ki zraste do 4,5 m visoko in se sadi na ‘ do 4 narazen. Takšna je ponudba naših drevesnic in znotraj nje je ogoče zadostiti skorajda vsem potrebam ljubiteljskega sadjarstva. Za uspeli je potrebno tudi strokovno pravilno sajenje, mrežna ['‘'^čita proti voluharju, pravilna vzgoja krone in vestna oskrba, kar
«
(seja
rezerv v hladilnici. Razen tega omogoča hladilnica dobavo živil sezonskega značaja, s tem pa spet /nižanje nabavne cene in prevoznih stroškov. Hkrati pomeni hladilnica izziv domačim kmetovalcem /a povečano pridelavo hrane, posebno pridelkov, ki na dolenjski zemlji lepo uspevajo.«
• Kako bo delo v hladilnici or-
ganizirano in kdo je njen upravlja-lee?
»Hladilna oprema je zasnovana na hlajenju / amoniakom in batnimi kompresorskimi agregati. Objekt ima več celic, v tunel /a zamrzovanje pa gre na primer5 ton mesa na dan Skladiščenje bo potekalo s paletnim sistemom, notranji transport pa z eh-Drov iličarrj.Skratka: gre za dokaj avtomatizirano delo. Z novim objektom upravlja naša zadruga. ki se povsem zaveda odgovornosti za uspešno gospodarjenje.«
RIA BAČER
r
s
I
N
I
S
I
S
I
N
I
S
I
S
I
N
I
S
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-
Ureja- Tit Dobersek
Vrbinski učni poligon
Nasad hitro rastočih topolov v Vrbini pri Brežicah kaže pot do novih kubikov dragocenega lesa
Jože Starič: »Gradnja večjih gospodarskih objektov običajno kasni, novomeška hladilnica pa je bila dograjena pred rokom. Vsa investicijska dela je prevzelo podjetje Kongrad iz Slovenskih Konjic.«
oščalc tudi /a rezerve, uslužnostno dejavnost in predelavo mesa. ki jo bo naša zadruga zgradila do leta 1990 or> hladilnici. Ker bodo živila doma. bo oskrba zaradi odpadlega transporta manj tvegana, hkrati nebo toliko prevoznih stroškov. V ■primeru pomanjkanja živil bodo možne takojšnje intervencije i/
Lesna prihodnost ni obetajoča. r se prej kot to. Po napovedi strokovnjakov EAO bo leta 2.000 Evropi (bre: Sovjetske zveze) primanjkovalo sto milijonov kubičnih metrov lesa. Številka nepoznavalcu ne pove dosti, več šele. če jo primerja s porabo lesa naše največje lesnopredelovalne Tovarne celuloze in papirja Djttro Salaj v Krškem, ki predela na leto 750.000 kubičnih metrov lesa. od tega 500.000 kubikov iglavcev, in jo uvrščalo med srednje velike evropske tovarne.
Evropa seveda ne drži rok križem. I' načrtu ima dva milijona hektarov gozdnih plantaž in obnovljenih degradiranih gozdov, da bi vsaj za silo zakrpala primanjkljaj, ki utegne biti zaradi vse bolj pretečega umiranja gozdov še neprimerno večji. I elikopoteznejša skrb za gozdove bo nujna nuli pri nas. sicer bo neba še več lesa uvažati. če ga bo sploh mogoče še kje kupiti. (Krška tovarna več kot polovico potrebnih iglavcev uvoziti iz Sovjetske zveze. Madžarske. Poljske in celo Kanade.)
Resnici na ljubo je treba širši javnosti povedati, da so prvi koraki v tej smeri tudi pri nas vendarle že narejeni. Aprila letos so članice slovenske celuluzne in papirne industrije podpisale samoupravni sporazum o sovlaganju v lesno surovinsko osnovo. Po tem sporazumu naj bi z namenskimi gozdnimi nasadi, izboljšanjem donosnosti slabih gozdov, melioracijami, boljšim izkoriščanjem odpadkov ipd. pridobiti na leto dodatnih • 500.000 kubičnih metrov lesa in s tem precej popravili lastno oskrbo. Žal so vse to zaenkrat le še dobre želje, saj akcija, ki bi jo morali odločneje podpreti predvsem v občinah, nekako ne more prav steči.
• Prav na našem območju pa imamo — gotovo še premalo populariziran — zgleden primer, kaj je mogoče narediti e plantažnemu gozdarstvu. To je 500-hektarski nasad hitrorastočih topolov, (ki uspešno nadomeščajo iglavce) r Vrbini pri Brežicah, pionirsko delo inž. Marjana Hladnika in sodelavcev, ki je na zamočvirjenem in popla-vljanem zemljišču dosegel izjemne uspehe: do desetkrat večje priraste celuloznega lesa, kot ga daje običajen gozd. Vrbinski nasad, ki je nastal z denarno pomočjo krške tovarne, ni le njeno stoječe skladišče lesa in zlata rezerva, temveč bi moral hiti tudi bolj uporabljen učni poligon.
Koliko je slabih zemljišč ob vodotokih, nerodovitnega sveta, ki ničesar ne daje. pa bi lahko dajal, če hi sledili vrbinskemu zgledu. Res je potrebno poprej v prostorskih načrtih razčistiti, katero zemljo bi uporabili t> te namene, toda to ne bi smel biti izgovor za zavlačevanje in cincanje, ki ga že slutimo. Tudi denar ne bi smel biti izgovor, niti pomanjkanje delovnih rok. Celo mladinske brigade, ki si zdaj ponekod dobesedno izmišljajo (nc)potrcbno ročno delo. bi lahko koristno sodelovale v širši akciji, ki bi v nekaj prihodnjih letih pripomogla, da bi se v oskrbi z lesom Slovenija bolj postavila na svoje noge. Še več od lesa pa bi bila vredna vnovična pog-ozditev vse manj gozdnate Slovenije. moje dežele.
M. LEA,AN
SEKAJO IN SADIJO
RIBNIC A — Cio/dovi v ribniški občini so vedno redkejši, saj je potrebno / lesom oskrbeti predvsem lesno industrijo. Trenutno najbolj sekajo na območju Glažute in Velike gore. Seveda je potrebno poseke tudi pogo/dili in prav te dni delavci gozdnega gospodarstva /asajajo na območju Velike gore na Turnu 16.000 smrekovih sadik.
M.Ci-e
Teden cvička kar v treh dolenjskih krajih
Ker društvo vinogradnikov ne bo več prirejalo Tedna dolenjskega cvička v Novem mestu, je upravni odbor društva 12. oktobra sprejel predlog, da bi to priljubljeno prireditev v bodoče organizirali na več mestih. Predlog bodo obravnavale podružnice Društva vinogradnikov na zborih vinogradnikov v bližnji izobraževalni zimski se/oni. Zaenkrat je upravni odbor predlagal tri mesta teh prireditev, in sicer pod Trško goro. v Šentjerneju in Trebnjem.
Novo mesto
Že pred dvema letoma je bilo na skupščini delegatov Društva vinogradnikov predlagano, naj bi Teden dolenjskega cvička prenesli pod Trško goro. na prostor nekdanjega gradu Vinica (Bajnof). Zaradi mlačnosti vinogradnikov in zaradi pomanjkanja sredstev za postavitev primerne strehe in sanitarij ni prišlo do uresničitve tega predloga. Zadnji dogeniki. ki so se ra/pletli ob letošnjem Tednu dolenjskega cvička, pa so pokazali. daje bil predlog pravilen. Uresničitev omogoča dejstvo, da bo Kmetijska šola Grm ob proslavitvi 100-letnice delovanja Sole zgradila na Trški gori dvorano. v kateri bo možno organizirati tov rstne prireditve. Dejstvo je tudi. da Kmetijska šola Grm ves čas obstoja Društva vinogradnikov tesno sodeluje z društvom (predavanja, tečaji itd.). Izobraževalna nalomi Dru-
štva vinogradnikov in šole se tako dopolnjuje.
Ocena vina bi bila za podružnice Novo mesto — Trška gora. Novo mesto — Podgorje in Straža enkratna, na istem mestu, v februarju, prireditev pa na pomlad. po dogovoru.
Šentjernej
s podružnicami v Šentjerneju. Škocjanu. Cerkljah in Podbočju je važen, gospodarsko močan in hortikulturno lepo urejen kr.aj. ki ga obrobljajo Gorjanci s podnožnimi lepimi vinogradi, slikovitim Vinjim vrhom in obronki Dolenjskega gričevja. Pred leti uspeli Teden dolenjskega cvička v Šentjerneju je pokazal. da so Šentjernejci sposobni izvesti tovrstno prireditev. Ocena vin bi bila enkratna za vse navedene podružnice, in sicer v Šentjerneju, prireditev pa po dogovoru na pomlad.
Trebnje
je močan gospodarski center z lepimi vinogradnimi predeli. Na prireditvi v Trebnjem bi sodelovale podružnice Trebnje. Šentrupert. Malkovec in Sevnica— Boštanj. Tudi Trebanjci so pred leti dokazali, da so sposobni izpeljati tovrstno prireditev v splošno /adovoljstvo obiskovalcev. O predlogu te prireditve v Trebnjem naj zato poleg podružnic društva razpravljajo še ti.
S predlaganimi prireditvami bi omogočili vsem dolenjskim vinogradnikom, da pri prireditvah sodelujejo ne samo z vzorci vina. ampak tudi pri izvedbi raznih del in nastopov. Tako bi teden dolenjskega cvička postal resničen praznik dolenjskih vi-nogradnikovin ljubiteljev dolenjskih vin in pokrajine.
T. DOBERŠEK
J
Iz jagod nastajajo rozine
V metliški Vinski kleti nameravajo poleg pozne trgatve rizlinga proizvesti še vino sortnega izbora
METLIKA — Letošnje vreme je zelo primerno za pozno trgatev. Da bi dosegli prezoritev, so v vinogradih metliške Vinske kleti na V inomeru laški rizling pustili na trti. Medtem ko je bila glavna trgatev za to sorto grozdja proti koncu septembra, so delavci Vinske kleti prvi del trgatve laškega rizlinga opravili 23. oktobra.
Ko so potrgali prvi del. so ugotovili, da je sladkorna stopnja gro/dja Celo v išja kot ob i/rednem letniku 83. /ato seveda tudi pričakujejo najmanj tako kakovostno vino po/ne trgatve, kot so ga pridelali takrat. Ostalo grozdje pa še zorijo in od jesenskega vremena je odvisno, kakšno kakovost bo doseglo. Jesenska slana je v ečino listja na trti že pobrala, grozdje pridobiva sladkor, kajti voda i/ jagod i/hlapcva. jagode se spremin jajo v rozine, lepo pa je tudi že vidna plemenita gniloba.
V prvem delu po/ne trgatveso obrali 8 ton in pol grozdja, s čimer so si
zagotovili zadovoljivo količino grozdja. na trti pa so ga pustili še okoli 5 ton in s tem nameravajo preskusiti, kakšne so v dobrem letniku v Beli krajini možnosti /a proizvodnjo vina jagodnega izbora, ki je višja stopnja od pozne trgatve. Seveda je težko napovedati kvaliteto tega vina. prav tako je jasno, da s tem poskusom metliški. kletarji povsem sami zavestno sprejemajo ta riziko. vendar jim uspeh kolednika, njihovega prvega vina pozne trgatve, daje vero v svoje sposobnosti. Metliška klet ni dovolj opremljena, da bi zahtevni tehnološki postopek proizvodnje v ina pozne trgatve tekel na gotov o, marveč zahteva ta postopek stalno prisotnost, tako trikrat na dan merijo temperaturo, sladkor in kisline, skratka: noč in dan bdijo nad razvojem tega*vina.
Kot kaže sedaj, bo pozne trgatve letošnjega letnika iz metliške kleti 6 do 7 tisoč buteljk, vina jagodnega izbora pa okoli 2 tisoč buteljk.
A. B.
vSe
Jc opisano v sleherencm sadjarskem priročniku.
Inž. M. L.
Zaradi cen — brez zelenjave
V črnomaljski občini se zaradi slabega plačila vse manj ljudi odloča za gojenje zelenjave — Tobačna tovarna iz Ljubljane za zgled_
ČRNOMELJ — Ko seje junija lani Belsad odcepil od črnomaljske kmetijske zadruge in se priključil IIP Kolinski, je zadruga s Kolinsko sklenila dogovor o proizvodnji surovin za predelavo v svojem nekdanjem tozdu. Glede na povečano kapaciteto bi Belsad leta 1990 lahko prevzel 300 ton kumaric. 400 ton rdeče pese, 100 ton zelja,jabolka,slive.čebi bil ekonomski interes, pa tudi lešnike, gorčico, oves, med, meso in mleko.
Vendar glede na letos odkupljene količine zelenjave vse kaže. da bo te načrte zelo zelo težko uresničiti.
Letos se je za pridelavo kumaric odločilo le 10 kooperantov, rdečo peso je na štirih hektarih pridelalo 30 kmetov, zelje pa na 30 arih trije kooperanti. Poleg tega je bila letina zaradi suše izredno slaba.
Odgovor na vprašanje, zakaj se ljudje vse manj odločajo za pridelavo zelenjave za prodajo, je na dlani: nespodbudne cene. Poslovna skupnost namreč določi ceno. kije. čeprav ni stvarna, ni moč spremeniti. V kmetijski zadrugi menijo, da bo boljši odnos med kmeti in zadrugo in s tem tudi večji pridelek šele takrat. ko bodo dosegli ekonomske
krompir, saj so zanj dobili po 35 din za kilogram, za rdečo peso pa le še 20 din'
M.BEZEK
• V gostilni moramo prisluhnili tistemu, ki več ve. ne pa tiste-
; mu. ki mnogo govori.
• I uto utopi skrbi.
• Mladi ga pijejo iz navade.
stari iz potrebe.
• Kakor vse r življenju, je tudi
vino treba uživati z mero.
9 Dobro vino in lepa žena. to i sta najlepša ••strupa-. (Turški i pregovor)
• Kant. ki ga hvalijo samo kr-I čmarji. ni nikoli nič prida.
• Lepo krčmo pivci sezidajo.
• Če hočeš izvedeti, kakšno je j vino, je dovolj, če popiješ eno ! čašo. ni treba popiti vsega soda.
• Tri reči najbolj razvesele j srce in oko: lepa ženska, lep
konj in lep vinograd.
• žeja se prežene z vodo. dol-I gčas z vinom.
• Kdor pije. nima časa mislili ! na zlo.
• Bistvene razlike med gos-I tilu o in zaporom pravzaprav ni-| ti ni: noter je priti kaj lahko.
| teže pa ven...
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali naprodaj 254 pujskov, starih do 3 mesece. Lastnika je menjalo 168 živali. Kilogram žive teže je stal 500 din.
cene pridelkom. Naj za primer vzamemo le rdečo peso. ki soje še pred desetletjem v občini pridelali
• Za primer, kako je moč z dobrim plačilom pritegniti kooperante, pa v Črnomlju navajajo T obačno tovarno iz Ljubljane. Število ljudi, ki se odločajo za gojenje tobaka, iz leta v leto narašča. Letos je bilo sklenjenih že 74 pogodb. Tobačna tovarna pa pomaga pri razvoju tovrstne pridelave tudi s tem, da v Črnomlju plačuje pospeševalca za tobak.
500 do 600 ton. njena cena pa je bil a enaka ceni krompirja. Razumljivo, da so se letos kmetje raje odločili /a
— Tovariši, saj to je le vaja
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
»Tretjič ne gremo na led...«
 Med krajani Straže in Vavte vasi huda kri — Že spet zaradi šole
VAVTA VAS — »Pravljica o jari kači in vavtovška šola imata veliko skupnega,« pravi Jakob Krštine, predsednik sveta krajevne skupnosti. Tik preden bi morali zasaditi lopate za gradnjo šole, se spet zatika. Po čigavi krivdi, bi radi vedeli občani.
Trinajst let v Vavti vasi ljudje plačujejo samoprispevek za občinski šolski program, in ko so bili že zapisani v dveh. pa je zmanjkalo denarja za Vavto vas. so v tretje prišli pri referendumskem programu tako daleč, da bi morali v letu 1986 zares začeti gradnjo. Pa?
»Na občini so rekli: krajevna stvar je pridobiti zemljišče — gre pa za dva. hektara najlepše. kmečke zemlje tik šole in igrišča, ki na taki zemlji že stojita. Nova zakonodaja take zemlje ne dovoljuje pozidati. Nekaj te zemlje je last zadruge — ta bi bila pripravljena prodati parcelo za šolo — ne moremo pa pregovoriti dveh zaščitenih kmetov in enega navadnega kmeta, da bi zemljo odprodali. V zameno krajevna skupnost zemlje nima. nima pa je tudi občinska skupnost, ki je za tako delo ustanovljena in plačana. Kako naj občani pridemo do zemlje, če je na občini niso sposobni pridobiti, povrhu vsega pa urbanističnega načrta za Stražo še ni. In tudi to je eden od razlogov, da gradnje stojijo. Pet let pa krajani že tečnarimo za urbanistični načrt.«
Tako je opisal zaplete pri gradnji šole predsednik Krštine. ki se s krajani vred sprašuje, po čigavi krivdi se prav v Vavti vasi spet zatika. So mar krajani krivi, da ni urbanističnega načrta? Konec koncev so sami ponudili zemljišče slabše kvalitete za vasjo, da bi na njem zgradili novo šolo. pa so prav ljudje z občine dejali, da to ne pride v poštev, ampak naj zahtevajo dograditev šole. In za to dograditev zdaj ni zemljišča.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — V ponedeljek.
11-r novembra, je bil živilski del tržnice še kar založen, medtem ko je obrtnike pregnal močan naliv. Prodajali so mehko solato po 220 din kilogram, radič po 200 din. solato po 160 din. Za kostanj so zahtevale ženske 200 din. za fižol v zrnju pa 400 din. Kupcem je bilo na voljo še dovolj druge jušne zelenjave, na stalnih stojnicah pa je bila precejšnja izbira sadja, od banan do mandarin, jabolk in grozdja.
Zdravje z izgubo
Metliški zdravstveni dom ima po 9 mesecih 4,74 milijona dinarjev izgube
METLIKA— Metliški zdravstveni dom ima po treh četrtinah leta 4.74 milijona dinarjev izgube, od tega pride 2 milijona dinarjev na nekrite osebne dohodke, ostalo pa na nekrite sklade. Računajo, da bo občinska zdravstvena skupnost do konca leta to izgubo pokrila, kajti od tega meseca velja v občini za zdravstvo višja prispevna stopnja.
Zdravstveni dom je od občinske zdravstvene skupnosti dobil manj denarja, kot je bilo po sporazumu predvideno, stroški pa so se v zdravstvu letos izredno povečali. Prav tako je letos manj pacientov iz sosednjih hrvaških krajev, ker so cene v metliškem zdravstvenem domu nekoliko višje kot v ozalj-skem. Tako njihova zdravstvena skupnost svojim zavarovancem ne dovoli, da bi šli k zdravniku v Metliko. in zavrača račune, kar še posebej velja za zobozdravstvo. Sedaj znaša priliv v celotnem prihodku le še s!abih'40 odst. in se še zmanjšuje. Sicer pa metliški dom v dolenjski regiji ni glede tega črna ovca. saj imata izgubo tudi črnomaljski in trebanjski, »rešil« se je samo novomeški, kjer so že prej zvišali prispevno stopnjo.
Zaradi izgube niso bili deležni nič slabšega zdravstvenega varstva. in to ne bolnišničnega ne kliničnega. V zdravstvenem domu je sedaj zaposlenih 40 ljudi, od tega je 5 zdravnikov in 3 zobozdravniki Pri zobozdravstveni službi samo za metliške zavarovance, ne upoštevaje paciente od drugod, manjka c.na zobozdravstvena ekipa. se pravi zobozdravnik, asistentka in tehnik, medtem ko je splošnih zdravnikov za metliške zavarovance dovolj, vendar je pred kratkim en zdravnik dal odpoved. Ko bodo v kratkem v okviru metliške šole odprli šolsko zobozdravstveno ambulanto, bo-,do v zdravstvenm domu res morali dobiti še enega zobozdravnika.
A. B.
Gradnja šole je v Straži ta čas vroča tema. občani pa trdijo, da tokrat zlepa ne bodo odnehali. Kar jim je bilo že ob tretjem referendumskem programu obljubljeno, bodo tokrat izterjali. Gre namreč še za vrtec. Stari tako imenovani Novolesov vrtec je že davno pretesen in neustrezen, zato so se potegovali za novogradnjo. Spet sojih prepričali. da to ne bi bilo pametno, češ da bo vrtec ob šoli cenejši. 7da; 'vd;
ta del gradnje visi v zraku, ljudje pa nimajo kam z malčki.
Razumeti je treba grenkobo in jezo ljudi. Zaposlene mame — najkasneje do 7. ure zjutraj pripeljejo otroke v šolo. pouk pa imajo nižji razredi vsa leta samo popoldne. Otroci pridejo domov iz šole ob 17. uri. ko je tema. In v šolskem varstvu se stiskajo po kabinetih, kjer so prostori vse prej kot ustrezni za celodnevno bivanje. Takih razmer ta čas res ni več na nobeni šoli v občini.
RIA BAČER
Na listah so nova imena
Manjka še okrog 700 imen za možne delegate
NOVO MESTO — Po podatkih, zbranih \ občinski konferenci SZDL. je za delegate v občinskih zborih evidentiranih 786 delegatov, za interesne skupnosti pa 3032. vendar mnogo premalo. Manjka še 400 predlogov za delegate v SIS in okrog 300 predlogov za možne delegate v , dveh občinskih zborih. Evidentiranje se pospešeno nadaljuje!
Medtem ko smo vrsto evidentiranih za pomembnejše funkcije v republiki objavili že v prejšnji številki, dodajamo tokrat imena za možne funkcije, s katerimi širša javnost še ni seznanjena. Tako je bil za predsednika komiteja za družbeno planiranje SRS evidentiran Mih# Hrovatič, za predsednika komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Marjan Ravbar, za predsednika komiteja za tržišče, cene in splošne gospodarske zadeve Milan Jakopin, za predsednika komiteja za gozdarstvo in prehrano Jože Falkner.
Pri možnih kandidatih za predsednika občinske skupščine za zdaj ni novih predlogov, za podpredsednika občinske skupščine pa so evidentirani: Dušan Jarc. Darja Colarič. Pavle Turk. za predsednika zbora združenega dela: Marko Rajkovača. Branko Bambič. Cita Bračko. Tone Recclj. Jože Preskar. Stane Žunič. za predsednika zbora krajevnih skupnosti: Dušan Jarc. Drago Rožembergcr. Jože Kulovec. Stane Sobar in Pavle Turk. za predsednika družbenopolitičnega zbora: Marjan Somrak. Boris Dular. Dominik Bratož. Boris Škedelj in Matevž Franko, za podpredsednika DPZ Jože Florijančič. za sekretarja Dušanka Weiss in Zvone Špelko.
Med evidentiranimi za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine tudi ni novih imen. za člane izvršnega sveta pa so na listi možnih: Marjan Sonc. Darinka Miklavčič. Janez Usenik. Jože Kukec. Nataša Petrov. Vida Dugar. Miran Simič. Jožica Štamcar.
ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: Janko Jankovič iz Novega mesta 1 000 din. sektor za razvoj fermentacijske proizvodnje Tovarne zdravil Krka Novo mesto 6.900 din. ZS srednje kmetijske šole Grm Novo mesto 2.000 din namesto cvetja na grob umrlega družinskega člana Jerele. Štefka Pahulje iz Črnomlja. Na pristavah. 1. 2.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
POSVET V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ — Ljubljanska fakulteta za strojništvo vsakih 18 mesecev organizira seminarje o avtomatizaciji strege in montaže. Zadnji je bil letos junija v Postojni s 304 udeleženci. Že leto pred vsakim seminarjem pa fakulteta skliče posvet predstavnikov delovnih organizacij, ki so aktivno povezane s fakulteto na področju raziskav in razvoja avtomatizirane strege in montaže. Letošnje 6. posvetovanje bo 21 novembra v Šentjerneju. Pokrovitelj je Iskra, tozd Hipot. Udeleženci bodo razpravljali o dosežkih in problemih na omenjenem področju, drugi del posveta pa bo namenjen pripravi seminarja v letu 1986.
LETOS NAJVEČ NABORNIKOV
METLIKA — Decembra bo iz metliške občine odšlo služit vojaški rok 6 nabornikov. 66 pa jih je letos že odšlo. Letos bo tako v Metliki malo preseženo povprečje zadnjih let. ko je k vojakom odšlo po 65 nabornikov. Letos je nabornikov več zato. ker je sedaj zadnji čas. da gredo k vojakom tisti, ki so po starem zakonu še lahko odlagali služenje. Manj pa bo nabornikov letnika 1968. ki pridejo na nabor prihodnje leto. vseh je le 48.
'št1 'rihHUrtaii TrllBitiaitiffiMk«.
Franc Hočevar. Janez Gabrijelčič. Ladislav Jaki. Marko Svetina. Adolf Zupan. Slavko Jurkovič. Boris Dular. Marjan Pavlin. Tone Andrelič.
Za članico izvršnega sveta in sekretarko sekretariata za občo upravo Kristina Progar, za članico izvršnega sveta in predsednico komiteja za urbanizem Angelca Legan, za člana izvršnega sveta in sekretarja sekretariata za ljudsko obrambo Aleš Kulovec. za člana izvršnega sveta in sekretarja sekretariata za notranje zadeve Adolf Zupan, za člana izvršnega sveta in direktorja uprave za družbene prihodke Marjan Pavlin ter za člana izvršnega sveta in predsednika komiteja za družbeni razvoj Sergej Thorževskij mlajši.
Za člana izvršnega sveta za področje planiranja sta evidentirana Jule Štern in Jožica Štamcar. za člana izvršnega sveta in načelnika geodetske uprave Lojze Pucelj.
Prihodnjič bomo spisek evidentiranih še dopolnili. Opozoriti pa je potrebno delegatsko bazo. da pošiljanje evidenčnih list ne pomeni nikakršnega pritiska, češ da morajo le podpisati. Gre za predloge, ob katerih naj se baza izreče, ali ga sprejema ali ne.
R. B.
Nesrečno ieto
Suša je hudo prizadela kmetijstvo in življenje Drganjih sel
DRGAN.IA SELA — »Kljub temu da imamo dva vodnjaka in smo z vodo hudo varčevali, smo morali letos že dvakrat vodo navoziti s cisterno. Vsaka vožnja pa stane čez 2000 dinarjev.« je o letošnjih sušnih razmerah potožila Marija Saje z Drganjih sel 10.
»Letošnja suša nam je vzela tudi koruzo, krompirja ni bilo. repe je bilo malo. vinograde pa je vzela
Marija Saje
pozeba. Zares nesrečno leto.« prar vi Sajetova. Pri njih na srečo ne živijo samo od kmetije, ker jim ta pomeni le dopolnilo k moževi borčevski pokojnini, vseeno pa se slaba letina pozna pri vsaki hiši. Če po drugi strani upoštevamo še draginjo, ni čudno, če so ljudje zaskrbljeni.
Drganja sela. ki so bila do pred nekaj leti odročna vasica v Straškem predelu, znana sicer iz NOB. vendar siromašna, je zdaj vas s primestnim videzom. Do vasi prideš po asfaltu, hiše so nove ali modernizira ne. kmečka dela opravljajo s stroji, v gospodinjstvih pa opremljenost s stroji ni nič drugačna. kot je pri stanovalcih v mestnih blokih. Izginila je sicer tipična idilika nekdanje vasi. ki sojo tvorile nizke hiše. s slamnato streho in majcenimi okenci, življenje ljudi pa je lepše, kot je hilo tedaj. Tako trdijo starejši, ki so izkusili nekdanje in današnje razmere.
R. B.
I* t jSmC
M m *
Dražji vrtec
V Novem mestu z novembrom za 30 odstotkov večji prispevek staršev za vrtec
NOVO MESTO — V skladu s priporočilom republiške skupnosti otroškega varstva se^i' novomeški občinski skupnosti otroškega varstva sklenili, da se prispevek staršev za otroka v vrtcu z novembrom poveča za 30 odstotkov glede na sedaj odmerjen prispevek. Pri tem so se v skupnosti zavedali, da bo to za starše hudo. a drugače ni šlo.
Vrtci so morali povečati ekonomsko ceno — za dojenčke znaša sedaj 23.412, za predšolske otroke pa 16.424 din — za 24 odstotkov, če niso hoteli zavestno končati leta z izgubo. Tega povečanja pa skupnost otroškega vrstva nikakor ne bi mogla pokriti, še posebno ne sedaj, ko je z intervencijskim zakonom omejena uporaba sredstev za skupno porabo. Že doslej je skupnost otroškega varstva v Novem mestu za vsakega otroka v vrtcu v občini v povprečju doplačevala 2.237 din k oskrbi, ki naj bi jo sicer v celoti plačali starši, medtem ko del ekonomske cene za vzgojo tako plača skupnost za vse otroke. Oskrbo je doslej v ce'oti namreč plačevalo le 18 odstotkov staršev.
V skupnosti pravijo, da zadnja podražitev vrtca vsaj ne bo prizadela socialno najbolj šibkih oziroma ogroženih družin. Te bodo na istem, saj so se že s septembrom povečali otroški dodatki prav tako za 30 odstotkov.
NOV VRTEC V STOPIČAH
STOPIČE — V ponedeljek so tu v prenovljenih prostorih starega dela osnovne šole odprli vrtec. V njem je prostora za 40 otrok, od tega naj bi bil en oddelek male šole in en oddelek vrtca. Sredstva za obnovo, ki je stala 8 milijonov din. je prispevala občinska skupnost otroškega varstva. Tako so končno lahko predali namenu tudi opremo za vrtec, kije bila skoraj v celoti kupljena že leta 1979. ko so začeli zidati nov del šole.
DA BO ZA PRAZNIK ČISTO — Mladina krajevne skupnosti Mestne njive je v nedeljo, 10. novembra, dopoldne organizirala očiščevalno akcijo na otroškem igrišču. Resda ni bilo veliko prostovoljcev, so pa naredili vse, kar so zmogli z rokami in preprostim orodjem. Akcija je bila organizirana, da bo območje krajevne skupnosti čisto za praznik, ki ga praznujejo 2. decembra. (Foto: Bačer)
PLESNA GLASBA V METROPOLU
NOVO MESTO — V novomeškem hotelu Metropol imajo vsak petek in soboto od 19. do 23. ure glasbo za ples. Vabljeni!
NA POKOPALIŠČU
Ob dnevu mrtvih smo šli na pokopališče. Obiskali smo grob padlih partizanov. Prižgali smo svečke, v vaze pa dali rože. Tovarišica nas je spomnila na učiteljico Jelko Jerše. ki je učila skoraj vse naše starše. Obiskali smo tudi njen grob. prižgali svečke in položili cvetje. Tudi ob grobu partizanke Katje Rupene smo se ustavili. Ko smo se vrnili v šolo. smo se pogovarjali o tistih, ki jih ni več med nami.
MELITA ZUPANČIČ. 3.a OŠ Mirna peč
Sramoten položaj kmetijstva
Bridke ugotovitve z zadnje seje zborov metliške občinske skupščine
METLIKA — »Vsa leta po vojni je naše kmetijstvo v sramotno podrejenem položaju. Do kmeta je bila naša družba vseskozi krivična. Visoke obresti za kmetijsko proizvodnjo so pri nas naredile več škode kot katerikoli potres in če bodo ljudje začeli zapuščati kmetije, bodo zaman vsa sredstva, ki smo jih v zadnjih letih vložili v kmetijstvo.«
S temi bridkimi ugotovitvami se je v razpravi na zadnji seji zborov metliške občinske skupščine oglasil inž. Janez Gačnik, predsednik skupščine občine in direktor Kmetijske zadruge, ko je v osrednji točki dnevnega reda tekla beseda o stanju in razvojnih možnostih kmetijstva v tej belokranjski občini.
Gradivo, ki so ga pripravili za to občutljivo in bolečo tematiko, je bilo v nasprotju s številnimi gradivi za številne seje pregledno, natančno. s konkretnimi podatki, brezkompromisnimi zaključki, ne prikrivajoče dejansko stanje in težave, skratka, odkrito in pošteno. Tudi razprava je bila delno na tej ravni, čeprav se je še vedno preveč sukala v okviru načelnih, privzdignjenih vprašanj o tem. »kako sije treba prizadevati«. Tistega nepotrebnega in praznega besedičenja, ki tako pogosto kot obvezna priloga spremlja večino
današnjih razprav na raznih sestankih. pa le ni bilo.
Nihče ni ugovarja! jasni trditvi iz gradiva, da bo v metliški občini (in
• Eden od kmetijskih strokovnjakov je vse današnje stanje v kmetijstvu ilustriral-takole: Če bi bilo kmetijstvo ekonomsko utemeljeno, bi se na kmetih trlo ljudi, ne pa da so vasi prazne
in zemljo obdelujejo starci. Kmetje in kmetijci nisploh gotovo niso za brezglavo višanje cen hrani, saj ni v njihovem interesu, da bi si dandanes delavec ne mogel privoščiti dovolj kruha, mleka in mesa. Prav tako pa ne pristajajo na to, da cene kmetijskim reprodukcijskim materialom rastejo po tržnih zakonitostih, da so v teh cenah poleg akumulacije zajete tudi devizne razlike, obresti in vse drugo, cene kmetijskih pridelkov, sc pravi hrane, pa določajo nekje od zgoraj, administrativno.
ne le v njej) začela kmetijska proizvodnja zastajati ali celo nazadovati. Opažajo namreč, da delovna sposobnost kmečkega prebivalstva upada, da si mladi kmečki ljudje iščejo zaposlitev drugje, zlasti v industriji. In čedalje več kmetij je v rokah takih ljudi, ki jih niso več zmožni obdelovati. »V kmetijski proizvodnji nosi vse tveganje' zgolj proizvajalec, kmet. Tistega, ki kupi kruh ali meso, prav nič ne zanima, v kakšnih razmerah je bila ta hrana pridelana.« je opozoril eden od razpravljalcev.
Z nikakršnim leporečjem se ne dajo spodbiti dejstva. In ta dejstva med drugim govorijo tudi. da se je cena umetnih gnojil v zadnjih petih letih povečala za 900. cena mleka pa za 600 odst., podobno je pri zaščitnih sredstvih, še bolj porazno pa je pri semenih. Leta 1980 je kmet za liter mleka dobil 1 kg gnojila, pet let zatem pa le še 0.60 kg. Leta 1980 je bjlo treba za 100 kg gnojila dati 5.73 kg žive teže mlade pitane govedi, čez pet let pa 9.21 kg. Takih podatkov je na voljo več kot preveč.
A. BARTELJ
Novomeška kronika
ODMEV — Bodica, ki jo v našem časniku vsak teden pove ena gospa, je dokaj odmevna: pogosto se zgodi, da zaradi nje zapoje telefon. Tako je bilo tudi minuli teden, ko je ena gospa vprašala, zakaj kuharica menze Gorjancev v Straži navadnim delavcem pri malici ne servira nožev/delavcem iz pisanajra vedno. Po objavi seje po telefonu oglasil vodilni delavec Gorjancev in povedal, da seje to res zgodilo. vendar samo enkrat. Ko smo se povezali z našim virom in ga soočili z uradno resnico, je dejal: »Menda bo res. saj smo tudi zrezke dobili samo enkrat.«	,
PREMOG — Ruski briketi, ki jih novomeško Kurivo stresa kar najdlje od kleti naročnikov in plačnikov, bi prišli prav kakšni revnejši krajevni skupnosti. S premogom, kolikor gaje. bi pozimi za silo ogrevali društvene prostore, s kamenjem, ki ga je skoraj toliko kot premoga. pa‘ popravili ta ali oni kolovoz.
Ena gospa je rekla, da so se zadeve z življenjskim standardom že zasukale na'boljše. V domala vsaki novomeški delikatesi je mogoče kupiti kaviar, ne ve se le, ali naj z veselico začnemo takoj ali pa naj počakamo šampanjec.
V času od 31. oktobra do 6. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Katarina Berkopec izGotne vasi — Urško. Vera Pekolj iz. Šahovca
— Mitja. Marija Krapež iz Orehovca
— Katarino. Dragica Luskovec iz Krškega — Alena. Radojka Petrušič iz Črnomlja — Gordano. Marija Novak z Rake — Matejo. Andreja Škufca iz Otočca — Martina. Marinka Luzar iz Gornje Brezovice — Robija. Slavica Zakšek iz Raven — Katjo. Frančiška Kuhar iz Ostroga — Tomaža. Marjanca Jene iz Zavinka — Jerneja. Marjana Turk 7 Zajčjega vrha — Mojco. Marjanca Trunkelj iz Gorenjega Kamenja — Marka. Danica Kozlevčar iz Trebnjega — Damjana. Ana Šuštaršič iz Birčne vasi — Gregorja. Jasenka Lauš z. Goleka— Elviro. Bojana Kordiš iz Trebnjega — Dejana. Pavlina Čepin iz Bukoška — Antona. Jožica. Jakše iz Drage — Igorja. Jožica Sever iz Mirne peči — Tomaža. Manda Jaketič iz Vinice — Julijano. Ana. Turk iz Cerovca — Anico. Ana Novosel iz Reštova — Stjepana. Bojana Vidmar iz Gradenca — Dejana. Fani Šinkovec iz Goriške vasi — Gašperja. Marija Kočevar iz Dolnje Pake — Roka. Marija Koščak iz Mokronoga — Gašperja. Marija Grabrijan iz Perudine — Katarino. Jožica Vide s Potovega vrha — deklico in Marjeta Krstič iz Krškega — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Nevenka Gazvoda iz Šcgove 6 — Leo. Danica Plut iz Šegove 49 — Marka in Vera Škrbec iz Lamutove 11 a — Katarino-Čestitamo!
Sprehod po Metliki
PRED DNEVOM MRTVIH J£ BILA na Trgu svobode komemoracija. ki je bila slabo obiskana. Med udeleženci so bili v glavnem šolski otroci, učitelji, ravnatelj, nekaj družbeno političnih delavcev — t° pa je tudi vse. Komemoracijo so ves čas motili avtomobili, v katerih so sedeli ljudje, ki so hodili po ikebane in šopke cvetja v cvetličarno Julij3 Brinca. V prenesenem pomen3 besede je bilo vse skupaj bolj žalostno.
ČEPRAV METLIŠKIH TAMBURAŠEV — vodi jih Stanko K n* — zadnje čase ni videti na prireditvah (le-teh tudi ni), ansambel pridno vadi. Večji nastop bodo imeli 7. decembra v Domu španski3 borcev v Ljubljani, kjer se bodo udeležili 6. srečanja tamburaškm skupin Slovenije. Metličani so ze stari znanci te vrste srečanj. njihovl nastopi pa so bili vedno deležni pohval in burnega ploskanja.	.
POVRŠNI OPAZOVALEC **> MENIL, da mestna metliška godb3 ni več tako delavna, ko je bila nekdaj. Vendar je to samo videz, ki vara. Godbeniki so prejeli dve povabili za gostovanje v Nemčiji. Ker s dogovori pač takšni, da si moraj‘ gostujoči pot plačati, bodo odšli p vsej verjetnosti Metličani sanio en rat preko meje. Če pa bo denarj dovolj, ni rečeno, da ne bi prestop meje dvakrat.	.
METLIKA JE ŽIVAHNA ZLA', STI DOPOLDNE, ko je videti P bifejih in gostilnah ljudi v delovni haljah različnih barv. Prevladujejo modre, ne manjka rdečih in be * ^ tako da so videti lokali kot odet'
zastave. Popoldne, v prostem čas3, pa je Metlika kot izumrla.
Črnomaljski drobir
ZAKAJ OB SEJEM? — Na zadnji sci1 /borov občinske skupščine jedele-gat i/ Vinice spraševal, zakaj so v njihovem kraju ukinili sejem, ki je bil tako zakoreninjen in tradicionalen, nikakor pa se na njem niso shajali prekupčevalci. kol so mislili nekateri. Namesto da bi ljudje kupovali in prodajali živino na Vinici, pa vsak ponedeljek potujejo na sejem v hrvaško Bosiljevo. Ukinitev sejma na Vinici je bila nepotrebna, ljudje pa zahtevajo, da v kraju /nova pričenjo s semanjimi dnevi. je vztrajal v miški delegat. Takoj je dobit odgovor na vprašanje, zakaj v kraju ni več sejma. Pojasnilo mu jo dal eden od delegatov , ki se še spomni, da so sejem ukinili z občinskim odlokom, ki pa so ga sprejeli prav delegati zborov občinske skupščine. .
SLABO NAPOJILO — Otok. zaselek v viniški krajevni skupnosti, je še vedno brez elektrike. V krajevni skupnosti so želeli pomagati ljudem, da bi tudi pri njih čim prej zasvetile žarnice, a ko so iskali pomoč, so dobili le napotilo, naj se obrnejo na elektrogospodarstvo Hrvaške. Sedaj Pa se na Vinici sprašujejo, ali so njihovi sosedje onkraj Kolpe res dolžni reševati njihove probleme, kot da nimajo že svojih dovolj. Da o odgovornosti tostran Kolpe ne zgubljamo besed.
Jibniški zobotrebci
BLOK OBLAGAJO — Na Trgu Veljka Vlahoviča v Ribnici te dni delavci oblagajo zunanje stene stanovanjskega bloka, ki je bil na tem trgu Prvi zgrajen in je zato najslabše izoliran. Za oblaganje uporabljajo 5 cm debele stiroporne plošče.
DIVJADI MALO. ŠKODA OGROMNA — Pogosto smo poročali o Pritožbah krajanov iz različnih obm-°eij ribniške občine zaradi velike škode po divjadi. Na podobno pritož-v n;' zadnji seji zbora KS občinske ■jkupščine Ribnica je delegat—lovec hitro odgovoril tako: »Divjadi je malo. škoda pa je velika. Za znižanje ^aleža divjadi je najbolj poskrbel ris.
vliko škode pa povzroči divjad na djtvah zato. ker je obdelanih vedno manj njiv.«
CENEJE JE KURITI — Sl. hovembrom se je začelo kurjenje otlovnic centralne kurjave Nekateri anovalci že stokajo zaradi visokih mcunov(250din za kv. m stanovanja). • fmrsvio pri dvosobnem stanovaniu blizu 15.000 din na meseč’
J)robne iz Kočevja
SPET PROGRAMI IN VOLITVE
Poročilo o (ne)delu v preteklem leju. program dela za naslednje obdobje jv katerega ne bo več vnesena propad-I® reorganizacija krajevne skupnosti Kočevje-mesto). volitve v KK SZDL. °vena priprav na volitve, razprava o samoprispevku, ocena dela nosilcev mnkeij in OK SZDL — to bo na dnevnem redu programsko-volilne konference K K SZDL Kočevje-mesto '■ (in drugih), ki bodo jutri. 15. novembra, ob 12. uri v dvorani krajevne skupnosti.
Kritika KRITIKE — Pogosto, da ne rečemo vedno, se dogaja, da -°očani nekaj kritizirajo, vendar se hsto ne spremeni na boljše, ampak celo na slabše. Primerov je nešteto. Na ^adnjem sestanku predsedstva K K
-L Kočevje-mesto 111 smo spet s 'šali za enega. Pred leti je bila nalovljena ostra kritika na skupščino krajevne skupnosti Kočevje, ki se je Ostajala preveč poredko, namreč le enkrat na leto. Nova skupščina pa se Sestaja seveda še bolj poredko.
— Zakaj v drevesnici ob cesti pr°ti Marofu rastejo že tako velike Vrečice, da niso več primerne za Presajo?
* Da bomo medvedje lahko v hjih naredili brlog.
^Trebanjske iveri )
V^DLIGANI. POZOR. DELO ZA jj ? — Marsikje po trebanjski občini , v'deti zvite in polomljene prometne Soake. Seveda, rečejo občani, na delu |a,mli huligani. Ampak ti huligani bi p ko naredili tudi kaj za stabilizacijo. raaV'jo prebivalci Puščave. 1 am je na S|j dalji l(K) metrov šest uličnih svetilk j„P°l preveč. Ponavadi pa so še pri-»fme podnevi in ponoči. Kdo jih bo 'n'l ali ugasnil?
l^KEČA TREBANJCEM HRBET bp-^E — Sreče Trebanjci ne potreslo kdove kako. Sreča je namreč že C da si Trebanjec. Vendar to še ne bi^m. da med Trebanjci ni ljudi, ki Po dl* igrati na loto. športno na-V„Ved ali pa bi hoteli kupiti srečko, ijjhdar se ne morejo iti te vrste iger. pr( v Trebnjem in- drugod sploh ne
dajo stavnih listkov in srečk.
■51
ki
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Premajhna skrb za domačo obrt
Za zdaj le dogovori
ČRNOMELJ — Domača in umetna obrt v črnomaljski občini še vedno nista organizirani tako. da bi se ohranile etnološke posebnosti Bele krajine. Nekateri izdelovalci jo imajo prijavljeno kot postransko obrt zaradi prodaje izdelkov, sicer pa so prepuščeni sami sebi. Že pred poldrugim letom je bil na pobudo občinske konference SZDL sestanek z izdelovalci domače obrti, predstavniki trgovine, gostinstva, občine, obrtnega združenja in Zadruge Bela krajina. Dogovorili so se. da bi vse trgovine, gostinski obrati pa tudi Petrol prodajali spominke in izdelke domače obrti, povezovalka med izdelovalci in prodajalci bi bila črnomaljska Obrtna zadruga, združenje pa bi ustanovilo sekcijo izdelovalcev domače obrti. Žal je vse ostalo do danes le pri dogovorih, v združenju pa upajo, da se bodo stvari premaknile z mrtve točke, ko bodo dobili nove prostore in bo tudi več možnosti za razstavo izdelkov.
Vrsta na mladih
S konference KK SZDL v Loškem potoku
LOŠKI POJ OK — V Loškem potoku so vzadnjih letih posvečali posebno pozornost reševanju mnogih perečih komunalnih problemov in v glavnem tudi vse zelo uspešno rešili. Zato pa so. kar je razumljivo, pozabili na nekatera druga področja, kar bo potrebno zdaj nadoknaditi. To so ugotavljali na nedavni seji programsko-volilne konference SŽDL. na kateri so ponovno izvolili za predsednika Vinka Bambiča.
V razpravi so posvetili posebno, pozornost mladini. Nekateri so opozarjali. da je mladina premalo vključena v raznotero delo znotraj krajevne skupnosti. Ko so razpravljali o pripravah na volitve, so sklenili, da bodo preverili delovanje delegacij in delegatov. predvsem še za SIS. Pri tem bodo ugotovili tudi. če je možno oblikovati več posebnih delegacij. Judi v tej razpravi so menili, da je treba pritegniti v delegacije več mladih in jim zaupati tudi vodstvene dolžnosti.
Med razpravo o kulturni dejavnosti so pohvalili oživitev dela moškega pevskega zbora. Hkrati so menili, da je potrebno oživiti tudi delo drugih kulturnih dejavnosti. Žal pa je pri tem velika in glavna ovira pomanjkanje primernih prostorov. Kulturni delavci si že več let prizadevajo /a primerno ureditev kulturnega doma in upajo.da bo zdaj prišla na vrsto kultura.
Pohvaljeno je bilo tudi delo njihove osnovne šole. ki sodi gotovo med najuspešnejše v Sloveniji.
HVALILI VODSTVO KS
VELIKE POLJANE — Vsa dela na komunalnem področju potekajo zadovoljivo. so ugotovili krajani KS Velike Poljane v ribniški občini na nedavni konferenci SZDL. Poudarili so. daje za to zaslužno predvsem učinkovito vodstvo te krajevne skupnosti. Izrazili so tudi pripravljenost, da s prostovoljnim delom in dodatnimi sredstvi sodelujejo pri napeljavi telefonov in vode. ureditvi obeh pokopališč itd. Za predsednika K K SZDL so ponovno izvolili Jožeta Aridoljška.
Izpuščene krajevne skupnosti
Poudarek v razpravi na tem, česar v osnutku družbenega dogovora ni bilo
ČRNOMELJ —Čeprav bodo o osnutku družbenega dogovora o temeljih plana občine Črnomelj za obdobje 1986—1990. kjer so opredeljeni osnovni cilji razvoja, na zborih krajanov občani še razpravljali in dali pripombe, pa gotovo ni moč iti mimo napake, ki so si jo. hote ali nehote, privoščili pripravljala tega dogovora, zlasti še. ker bi bilo napako moč pravočasno odpraviti. Prav zaradi tega so bili prizadeti — delegati krajevnih skupnosti v razpravi o osnutku na zadnji seji toliko bolj ogorčeni.
Družbeni dogovor je dokument, v katerem si ne smemo dovoliti, da bi spregovorili o krajevnih skupnostih le v dveh vrsticah, so menili delegati. Da so krajevne skupnosti preskopo obdelane, da ni zapisano. kako bodo v njih živeli in delali. kje bodo dobili denar za financiranje del v krajevnih skupnostih, ki ga sedaj jemljejo tudi i/ kupčka, namenjenega /a delegatski sistem s lem. da se delegati odpovedujejo sejninam, so pripominjali prisotni.
Čeprav so se sesravljalci opravičili. da je odstavek o krajevnih skupnostih izpadel pri prepisu, delegat iz Gribelj pa je pripomnil, da se krajevne skupnosti lahko najdejo tudi v drugih, in ne le v izključno njim namenjenem členu, delegati z odgovorom niso bili zadovoljni. Ne nazadnje bi pripravljale! gradiva lahko posredovali besedilo, ki je i/padlo. kot dopolnilo. Na očitek, da komunalne zadeve rešujejo pravzaprav sisi ter da je med njimi in delegati zbora krajevnih skupnosti prešibka povezanost. pa je semiški delegat odgovoril, da v omenjenem družbenem dogovoru oz. njegovem osnutku ni bilo navedeno niti to. ali bodo krajevne skupnosti sploh dobivale denar /a redno delovanje in od kod. kaj šele /a infrastrukturo!
B, M
Evidentiranih 2500 ljudi
V Črnomlju pravočasno zaključili drugi krog evidentiranja — Dovolj žensk, premalo mladih
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so do konca septembra zaključili drugi krog evidentiranja ljudi za delegate zborov občinske skupščine in skupščin sisov.
V delovnih organizacijah, kjer je zaposlenih več kot 30 delavcev, in v krajevnih skupnostih je evidentiranih 2.000 delegatov, skupno z delovnimi organizacijami do 30 zaposlenih. kjer opravljajo delegatsko funkcijo vsi delavci, pa jih je 2.500. Glede na to. da je v tem mandatnem obdobju v črnomaljski občini vključenih v delegatski sistem 1,800 delegatov. je uspelo v tem krogu uresničiti usmeritev, naj evidentirajo več delegatov, kot je potrebno. To
pomeni, da bo lažje izbrati v delegacije. predvsem pa njihova vodstva, kvaliteten, sposoben kader.
Kljub temu daje evidentiranje tako rekoč zaključeno, je še vedno moč predlagati nove kandidate. Ker pa bistvenih sprememb gotovo ne bo več. je dokončna tudi struktura evidentiranih. Prevladujejo kvalificirani delavci in kader s končano srednjo šolo. To pomeni, da je tudi več delavcev iz neposredne proizvodnje kot doslej. Vendar je še vedno premalo mladih, saj je mlajši od 27 let le vsak šesti do sedmi evidentirani. Razveseljivo pa je. da je več kot tretjina žensk.
Zamenjave, kjer delo šepa
To je v Žimaricah in pri ZRVS — Novi predsednik KK SZDL Tone Matelič — Občani o samoprispevku m
SODRAŽICA — Na program-sko-volilni seji krajevne konference SZDL v Sodražici so izvolili za novega predsednika Toneta Mateliča.
Ko so razpravljali o analizi samoprispevka. so menili, da je treba tako reševanje zadev nadaljevati tudi v prihodnje, saj je dal dosedanji samoprispevek dobre rezultate. J a-ko so z njim dogradili v Sodražici nov vrtec in rešili mnoge druge pereče komunalne zadeve.
IZVOZ ODLIČNO
RIBNICA — Gospodarstvo ribniške občine kot celota dosega načrtovani izvoz in ga celo presega, l/voz na konvertibilno območje jev devetih mesecih letos znašal blizu 10 milijonov dolarjev, za nadaljnjih 5 milijonov dolarjev pa je opravil storitev še Eurotrans. Zaradi tako ugodnih rezultatov je znašal priliv konvertibilnih deviz 46odst. več kot v istem obdobju lani. Za izvoznimi načrti zaostajajo le tozdi Inlesa in (ozd Sukno.
Do konca leta uspeh še večji
Tako ocenjujejo gospodarska gibanja v ribniški občini na osnovi polletnih in devetmesečnih rezultatov — Posledice veliko novih investicij
RIBNICA — »Rast dohodka in primerljivega dohodka ribniškega gospodarstva je po oceni v prvih devetih mesecih letos še za okoli 3 odst. višja, kot je bila ob polletju in je torej višja od stopnje inflacije in tudi od povprečja, ki ga dosega republiško gospodarstvo, izrazito boljše je poslovanje v Inlesu in ITPP.«
Tako je ocenil rezultate gospodarjenja na seji OK ZK Ribnica 7. novembra predsednik občinskega izvršnega sveta Franc Lapajne. V nadaljevanju je poudaril, da je porast akumulacije bolj skromna zaradi velikih obresti za posojila in da primeren ostanek dohodka izkazujeta pravzaprav le tozda Rikostroj in Donit. Izgube sicer nimajo nikjer, je pa na meji rentabilnosti trgovina, v kateri se položaj tudi ne izboljšuje.
Nadalje je dejal, da v delovnih or-
UREDNIŠTVO V GOSTEH
bo to pot v VELIKIH POLJANAH v ribniški občini. Novinarji Dolenjskega lista bomo 19. novembra od 17. ure dalje čakali tamkajšnje krajane v prostorih osnovne šole v Velikih Poljanah. Vabimo vse, ki nam imajo kaj povedati, sporočiti ali potožiti, da nas obiščejo.
gani/acijah ne ugotavljajo, zakaj dosegajo sorazmerno dobre rezultate gospodarjenja, in da tudi na občinski ravni te analize niso še naredili. Podatki za produktivnost kažejo, da je ta pri 6-odstotnem povečanju. zaposlenih upadla za 2 odstotka, vendar merila za izračun niso zanesljiva.
Likvidnost je pod republiškim povprečjem. Ribniško gospodarstvo je zelo zadolženo. To pa je razumljivo. saj je imelo v ljubljanski regiji v zadnjih dveh letih sorazmerno največ investicij, ki bodo gotovo v bodočih letih prinašale tudi večji dohodek.
Pri osebnih dohodkih so še ob polletju izpolnjevali planske cilje in so bili ti za 6 odstotkov nad stopnjo inflacije. V naslednjih dveh mesecih se je ta prednost stopila in standard spet pada. zaradi česar je čutiti večji
Pol milijarde za izboljšanje zemljišč
Trebanjska kmetijska zemljiška skupnost sprejela plan del
V načrtovanju so še zamude
Trebanjski delegati sprejeli dogovor o temeljih plana 1986 — 1990_
TREBNJ E — Načelne usmeritve, kako bo potekal razvoj,občine Trebnje v naslednjem obdobju, so več ali manj znane. O podrobnostih, kakršne tak dokument dopušča, pa ni moč govoriti. Nekatere organizacije združenega dela in delovne skupnosti še kasnijo s pripravo načrtov. Zato so delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti na zadnji seji lahko govorili več ali manj samo načelno.
Za kaj gre? Konec decembra jc občinska skupščina sprejela predlog smernic za srednjeročni družbeni plan 1986 — 1990.
Gre za to. da bo prebivalstvo občine letno naraščalo za pol odstotka, zaposlovanje za 1.3 odst., rast družbenega produkta za 4.1 odst. letno, masa za osebne dohodke za 3.7 odst. itd. Tako je bilo zapisano v usmeritvah. Ko so delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti razpravljali o
dogovoru o temeljih družbenega plana za obdobje 1986 — 1990. pa niso dobili kaj dosti novih po-
^<il Osnutek dogovora namreč ni materialno ovrednoten in usklajen. kot tak pa seveda ni imel tiste prave vrednosti, kakršno bi moral imeti. Krivda za to seveda ne zadene sestavljalcev dokumenta, ampak vse tiste organizacije, ki še niso sprejele načrtov za naslednje srednjeročno obdobje. Vsekakor bodo morali zamudniki pohiteti.saj
mora biti družbeni plan občine Trebnje pripravljen do srede decem-
• Na seji so bili posredovani tudi prvi podatki o devetmesečnih gospodarskih rezultatih. Rasti so bile plod naraščanja cen, delež akumulacije upada, osebni dohodki pa kljub slabim poslovnim rezultatom naraščajo preko resolucijskih določil, tudi v trebanjski občini žive preko možnosti. Poleg tega pa imajo v občini še vedno tri izgubarje. IGK je pridelala za 39 milijonov dinarjev. Kmetijsko gospodarstvo za 1,3'milijona. Na srečo sov IMV-tozd Tovarna opreme na Mirni poslovali s pozitivno ničlo, tako da vsaj tam nimajo več tekočih izgub.
bra. ko ga bo sprejela skupščina.
J. S.
TREBNJE — Delegati kmetijske zemljiške skupnosti so na seji skupščine sprejeli osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986 — 1990. Vendar so imeli precej pripomb, saj bi moral biti plan še obsežnejši.
V tem letu seje začela hidromelioracija Bistrice. Jeseniščice in Mokronoškega potoka, ki zajema območje 194 hektarov, končane so bile agromelioracije v Zagorici. Dobravi in Kamnju. Knežji vasi na 352 hektarov velikih površinah, reguliranje bil potok Peklenšček, pri Kamnu pa so posekali poldrugi hektar gozda. Žačelc so sc priprave na hidromelioracijo Rakov-niškega polja.
Za naslednje srednjeročno obdobje pa je predviden še bolj obsežen plan. Na 11 območjih bodo izvedli hidromelioracije, ki bodo zajele prek 800 hektarov površin. Največje bodo na Rakov-niškem polju, ki se jih bodo lotili prihodnje leto in bodo zajele 251 hektarov. Zaloke. Volčjih njiv itd. Veljale bodo 324 milijonov dinarjev. Nadaljevali bodo agromelioracije na površini 836 hektarov, dela pa bodo veljala 114 milijonov dinarjev. Skupna vrednost del — prišteti je treba še komasacije, nakupe zemljišč, pripravo dokumentacije in podobno — pa bo domala pol milijarde dinrjev.
Opozoriti velja še na to. da bo prihodnje leto začela veljati nova zakonodaja o kmetijskih zemljiščih. ki bo bolj stroga glede obdelave zemljišč. Kmetijska zemljiška skupnost bo večino slabše obdelanih zemljišč kupila, za to pa ima že tudi pripravljene zakupne pogodbe.
J. S.
DVA STARA, EN NOV
KOČEVJE — Za predsednika občinske konference SZDL Kočevje je ponovno predlagan dosedanji predsednik Alojz Petek, za podpredsednika dosedanji podpredsednik Peter Šobar, za tajnika pa Dušan Zamida. medtem ko se bo dosedanja tajnica Tania Svetličič (ki ji poteka že drugi mandat) vrnila v združeno delo. V postopku evidentiranja je bilo za te dolžnosti predlaganih 17 možnih kandidatov, že prej pa je bila izdelana tudi pisna ocena dela nosilcev teh dolžnosti. Upoštevajoč dosedanje delo in aktivnosti evidentiranih. je svet za organiziranost in razvoj SZDL ter kadrovska vprašanja pripravil ta predlog možnih kandidatov, ki ga je verificiralo tudi že predsedstvo OK SZDL. zdaj pa o njem razpravljajo po krajevnih konferencah SZDL. Volitve novega vodstva bodo na program-sko-volilni seji OK SZDL Kočevje. ki bo 5. decembra.
Kot smo že nekajkrat poročali, mnogi občani na tem območju niso zadovoljni s prometnimi zvezami s svetom. Zato sc je udeležil konf-rence tudi direktor tozda SAP »Stojna« iz Kočevja Jože Mlakar, ki je opozoril, da so nekatere avtobusne proge nedonosne, zagotovil pa je. da bo SAP prisluhnil potrebam in željam občanov v največji možni meri,
Razpravljalci so ugotovili tudi. da nekateri vaški odbori SZDL oz. pododbori krjevne organizacije SZDL dobro delajo in tam tudi zadeve svojega kraja uspešno razrešujejo. drugod pa ne in bo treba izbrati novo vodstvo vaškega odbora SZDL. Med neuspešnimi so imenovali tudi VO SZDL v Žimaricah.
Že na seji občinske konference ZRVS pa so ugotovili, da je med manj uspešnimi krajevnimi organizacijami Zveze rezervnih vojaških starešin prav sodraška. Zato so na konferenci SZDL sklenili, da bodo tej organizaciji pomagali pri kadrovski okrepitvi njenega vodstva.
pritisk na povečanje osebnih dohodkov.	j	primc
VOLITVE V ZK
RIBNICA — Programsko-volilne seje OO ZK se bodo začele konec novembra, programsko-volilna seja OK ZK pa bo 5. februarja. Osnovne organizacije bodo razpravljale tudi o predlogih za občinske vodstvene organe in višja partijska vodstva, volili pa bodo seveda še nova vodstva OO ZK. Med temi predlogi naj omenimo le. da so za CK ZKS predlagani kandidati Vojko Štanfelj (Rikostroj). Dušan Čuk (Eurotrans). Franc Petek (Ricomag) in Boris Zupančič (osnovna šola Loški potok)-, kandidata za' predsednika OK ZK pa sta Jože Košmrlj (Sodražica) in Tone Prus (Inles).
Kočevje načrtneje do inovacij
Razstava in prikazi inovacij ter seminar o inventiv-ni dejavnosti__________________
KOČEVJE — Prvih deset dni v novembru so v Kočevju namenili spodbujanju inventivne dejavnosti. V delovnih organizacijah ITAS. ZKGP. Melamin in še nekaterih so pripravili tako imenovane odprte dneve, na katerih so poleg redne proizvodnje prikazali obiskovalcem tudi dosežke na inovacijskem področju.
V četrtek. 7. novembra, so v Likovnem salonu odprli razstavo o domačih inovacijah, na kateri so delovne organizacije ZKGP, IN-KOP. Melamin. LIK. Trikon in ITAS v besedi in sliki pa tudi s prikazom izdelkov pokazale nekatere izmed inovacij svojih članov kolektivov.
Minuli četrtek je bil seminar o normativni ureditvi inventivne dejavnosti. na njem so udeleženci dobili organizacijske in tehnične napotke za organizacijo dela na tem področju. Predaval je strokovnjak s tega področja Jože Andrilovič iz Mariborske livarne.
J. P.
O ČEM DO KONGRESA?
RIBNICA — Občinski komite ZK Ribnica je na seji minuli četrtek sprejel program dela do kongresa ZKS. V tem obdobju bodo sklicali še problemsko konferenco o informiranju, pregledali uresničevanje sklepov ZK o inovativni dejavnosti (o tem so že imeli razgovor v Riku, zdaj pa je na vrsti Inles), načrtovani so obiski po delovnih organizacijah, ustanovitev aktiva komunistov-direktorjev, ribniško občino bo obiskal sekretar predsedstva CK ZKS Miha Ravnik, pripravili bodo razgovor z delegati za 10. kongres,, organizirana bo razprava o delu davčne uprave in davčni politiki.
SPREMEMBA FINANČNEGA NAČRTA
TREBNJE — Na seji skupščine kulturne skupnosti občine Trebnje, ki je bild pretekli teden v Trebnjem, so delegati sprejeli spremembo finančnega načrta in osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986 — 1990. Spremembo finančnega načrta so sprejeli zato. ker se je med usklajevanjem splošne in skupne 'porabe pokazalo, da lahko kulturi namenijo za 12 odst. več denarja. To znese 1.8 milijona dinarjev.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
PF1
j
Tudi v Brežicah in Krškem bodo hiše bolj poceni
C raditelji so vendarle dočakali Posavsko stano-vanjsko zadrugo
BREŽICE — Mnogim je odleglo, k er je po dveh gradbenih sezonah, ki sta minili od ustanovnega zbora. Posavska stanovanjska zadruga končno registrirana. Graditelji stanovanjskih hiš so težko čakali na to in ne gre jim v račun, zakaj Samoupravna stanovanjska skupnost tega ni izpeljala že prej.
I Sloveniji je 66 zadrug. Imajo jih tudi nekatere delovne organizacije (RTE Ljubljana. Petrol, in druge), zato so se interesenti za gradnjo v Brežicah in Krškem upravičeno čutili prikrajšane. Oprostitev prometnega davka pri nabavah gradbenega materiala preko zadruge bi marsikomu skrajšala gradnjo za leto dni. saj za poldrugi milijon olajšav pri petih milijonih dinarjev izdatkov veliko pomeni. a ne le za graditelja, ampak tudi za tistega, ki bi leto prej dobil družbeno stanovanje.
Torej ni nič čudnega, če so Brežiča-ni in Krčani vedno bolj pritiskali na dodelitev lokacije v Sevnici. Tamkajšnji graditelji so se lahko včlanili v zadrugo Šentrupert, ki pokriva razen trebanjske in sevniške tudi novomeško. občino in združuje 1200 članov.
Posavska zadruga ima sedež v Krškem. v nekdanjih prostorih Sava projekta, nasproti nove Blagovnice.
I anjo se lahko vpiše vsak. kdor gradi ali obnavlja stanovanjsko hišo na območju posavskih občin. Torej ima to možnost tudi kmet. Pristopnina znaša pet tisočakov. Z njo si člani pridobijo pravico do organiziranega nakupa gradbenega materiala in oprostitve prometnega davka, do svetovanja pri izbiri projekta in strokovne pomoči v finančnih in pravnih zadevah. Zadruga organizira tudi različne oblike varčevanja in pridobivanje kreditov, tehnične dokumentacije in stavbnih zemljišč in skrbi za nadzor nad gradnjo.
Vse to bo mnogim še koristilo, zato naj bi ne preteklo preveč vode do resničnega začetka poslovanja, do tega. da bo zadruga zaposlila strokovnjake. odprla žiro račun in povabila graditelje v članske vrste. Njeno gpslo hi lahko postalo »Čas je denar«.
J. TEPPEY
NAVEZAVA STIKOV Z ZDOMCI
BREŽICE — Prihodnji mesec bodo predstavniki brežiške občine obiskali Besigheim v ZRN, kjer bodo s kulturnoprosvetnim društvom Mura svečano podpisali listino o sodelovanju. Naslednje srečanje v Brežicah bo namenjeno otrokom. Osnovna šola bratov Ribarjev bo imela pet dni v gosteh 40 zdomskih otrok, ki poleg nemške šole obiskujejo tudi dopolnilni pouk slovenščine v 4 oddelkih. Sodelovanje z brežiško občino bo obsegalo še kulturna in športna srečanja,
TELEFON
Končno smo le dočakali telefon, ki je bil dolga leta največja želja vaščanov Zg. Pohance. V naši vasi je centrala za vse novonapeljane telefone. Kdor je želel, si jo je lahko ogledal. Ob tej priložnosti je bila organizirana tudi veselica, vendar se ni najbolj obnesla. Najbrž so bili vsi raje doma in se poskušali prvič preko telefona oglasiti svojim sorodnikom in znancem.
JOLANDA PINTERIČ. 7.a OŠ Artiče
■M
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
ČETRTKOV INTERVJU
Teorija ne vleče dovolj
V Posavju le napredek: v raznih oblikah družbenopolitičnega izobraževanja sodelovalo pol članov ZK
KRŠKO —V sezoni 1984/85 so v Posavju posvečali veliko pozornosti idejnopolitičnemu usposabljanju in marksističnemu izobraževanju komunistov. O tem je medobčinsko študijsko središče politične šole C K ZKS za Posavje pripravilo zajetno poročilo, ki ga je za naš list njegov predstojnik Miha Haler še dopolnil:
»V krški občini smo na tem področju dosegli največ, slabše je v Brežicah, najslabše pa v Sevnici. Ker se v zadnjih letih tudi v Posavju zmanjšuje število članov ZK. se to kaže tudi na idejnopolitičnem usposabljanju. Hkrati se čuti težnja po kakovostni spremembi, več je namreč pobud za krajše oblike izobraževanja, pri katerih bi obravnavali le posamezna idejnopolitična vprašanja. Ocenjuje-
L
 ,f*V:
Miha Haler: »Vsi izobraževalni programi morajo biti aktualizirani s predkongresnimi dokumenti in kritično analizo delovanja političnega sistema.<•
mo. da je v različnih oblikah usposabljanja sodelovalo približno pol vseh članov ZK v Posavju, nekateri tudi po večkrat. Največ — približno, 1700 —je bilo udeleženih pri obravnavi študijskih tem na sestankih osnovnih organizacij. 640 jih je sodelovalo na občasnih krajših oblikah, kot so predavanja in okrogle mize. 181 komunistov pa je bilo vključenih v pedagoško vodene oblike izobraževanja. Doseženo je bilo tudi večje aktivno sodelovanje udeležencev.«
Po nekajletni »suši« ste organizirali politično šolo ZK v vseh treh občinskih organizacijah, čeprav z velikimi težavami. Česa niste opravili?
»Lanski program idejnopolitičnega usposabljanja je bil dosti obsežnejši, kot je bil uresničen, posebno še pri pedagoško vodenih oblikah. Veliki izpad je pri seminarjih za kandiatc. pripravili nismo nobenega seminarja za novo sprejete člane, zaradi preskromnega zanimanja pa tudi ni bilo moč oblikovati oddelka šole marskističnega samoizobraževa-nje. J udi nismo izvedli seminarja za vodilne delavce upravnih organov. ker mora predlog programa najprej sprejeti Politična šola CK ZKS «
Je začetek nove sezone obetav-nejši?
»Prvi v Sloveniji smo pripravili enodnevni seminar z naslovom Slovenski jezik v politični praksi. Zal so mnogi zamudili priložnost, da se pogovorijo z avotrico knjige »Komuniciranje in metode političnega dela« Marijo Rupnik (šlo je za prvo tako predstavitev dela) ter s političnim delavcem Savinom Joganom«
P PERC
!%■
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
kB
Počivati niso utegnili
Z lastnimi rokami in denarnimi prispevki so si zgradili zadružni dom, bencinsko črpalko, vodovod, TV stolp
BIZELJSKO — Krajani so s praznikom krajevne skupnosti 11. novembrom počastili tudi štiridesetletnico osvoboditve. Za prebivalce dvanajstih vasi je bilo to obdobje trdega dela. Po vrnitvi iz izgnanstva so morali obnoviti zapuščene vinograde in domove, zatem pa so se lotili še skupnih akcij.
Postavili so si zadružni dom. zgradili bencinsko črpalko (pozneje jo je prevzel Petrol).
Z občinskim samoprispevkom so sezidali novo šolo s telovadnico in na to darilo mlademu rodu so še vedno ponosni. Samoprispevek je bil na Bizeljskem vedno izglasovan, ne le krajevni, ampak tudi občinski.
Predsednik sveta KS Rok Kržan je med največjimi investicijami omenil vodovod. Dosedanja vrednost naložbe je 350 milijonov dinarjev.
Začetno vsoto je prispeval SKIS. zdaj pa ga že dve leti razpeljujejo s sredstvi krajanov. Voda je letos pritekla na višino 380 metrov k Sv. Vidu. dobili pa so jo tudi zaselki Orešje. Bukovje. Drenovec in grebeni Stare vasi.
Vodovod napaja trenutno 580 gospodinjstev. Vseh skupaj nameravajo priključiti 700. Po zagotovilu predsednika Kržana voda. ki jo zajemajo v pišečkem Duplu. ne bo presegla dogovorjene količine.
Te dni se nadejajo delne priključitve novih naročnikov na telefonsko centralo. Zazvonilo bo.v 70 hišah bizeljske KS ter pri štirih naročnikih v Podgorju, do koder je zdaj speljana linija. Pišečani bodo imeli 40 številk na stari centrali. Za telefonijo so krajani prispevali 150 milijonov dinarjev.
Samoprispevki rešujejo marsikaj
SZDL (samo)kritično o letošnjem političnem delu v krški občini
KRŠKO — Socialistična zveza v krški občini je v zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja še posebej spodbujala k uresničevanju plana, ki se izteka, in k temeljiti pripravi novega.
aktivnosti
Vse temeljne nosilce planiranja so še posebej opozarjali na usklajenost njihovih planov. Od težnjepo tarnanju zaradi nakopičenih težav so želeli preiti k odkriti analizi lastne
NA PRAGU MESTA BREZ TELEFONOV
ČATEŽ — Zaradi slabe telefonske povezave so tukaj dali pobudo za čimprejšnjo napeljavo telefonskega voda čez Savo. Za nove telefonske priključke je na Čatežu (brez delovnih organizacij) 207 interesentov, vseh dodatnih zahtev za priključitev na brežiško telefonsko centralo pa je 751. V centralnem gradbenem odboru sodelujejo Terme. Agraria. Emona Posavje. Bre-bus. teritorialna obramba in občinska gasilska zveza. Te delovncorga-nizacije imajo namreč le začasne priključke, stalno zvezo pa jim bo omogočil šele osnovni vod v betonskih ceveh na odsekih od pošte do blagovnice in naprej od semafora do Čateža. Zdaj predlagajo, da bi prišli pred združeno delo z dodatnim programom za osnovne vode. denar za razpeljavo pa bi prispevali v krajevnih skupnostih.
v svojem okolju in do ocene, kaj je vsak posameznik, vsaka organizacija, društvo, organ storil za spremembo stanja. Proučevali so. koliko se resnično znajo nasloniti na lastne moči. delo. znanje.
• V temeljnih okoljih so zaključili tako imenovani drugi krog evidentiranja možnih kandidatov za delegatske dolžnosti v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah in hkrati za občinske funkcionarje. Samo za te so evidentirali okoli 500 občanov. Svet za organiziranost SZDL in kadrovsko politiko je dal krajevnim konferencam SZDL pobudo, da bi dosedanja podpredsednik in sekretar opravljala funkciji še v drugem mandatnem obdobju, evidentirali pa naj bi novega predsednika OK SZDL Krško.
Ta čas ni krajevne skupnosti, ki ne bi bila sredi zavzetega dela za gradnjo telefonije, vodovoda, ceste ali denimo, za dograditev večnamenskih prostorov za potrebe krajanov. V večini KS že imajo uvedene krajevne samoprispevke, ki pomenijo pomemben delež pri uresničevanju potreb ljudi na posameznem
Sevniško priznanje Izletniku
Niti v najhujši zimi lani Izletnikovi avtobusi niso obstali
SEVNICA — Prav je, da ob praznovanjih ne pozabljamo tudi uspešnih manjših kolektivov. Tako so ob nedavnem prazniku podelili občinsko priznanje enoti celjskega Izletnika v Sevnici.
Prihaja zima in s tem težje vozne razmere. Minulo zimo. ko je drevje pokalo. Izletnikovi avtobusi niso stali, ker jih vozniki ne bi mogli vžigati. Kratkomalo niso dopustili, da bi se stroji ohladili. Prav avtobus je bil na prenekateri vaški cesti prvo in zadnje vozilo, ki je utrlo gaz.
V sevniški enoti je vsega 29 zaposlenih, v voznem parku paje20 avtobusov. Na dan zvozijo okrog 1.700 šolarjev in 1.320 delavcev, seveda ne le v sevniški. temveč tudi sosednji laški občini na območju krajevne skupnosti Radeče in Vrhovo.
Prve avtobusne proge v sevniški občini je Izletnik odprl po prvomajskih praznikih leta 1973. Naslednje leto so v Sevnici odprli poslovalnico. Čez dve leti so od takratne izobraževalne skupnosti odkupili vozila in prevzeli še šolske prevoze. V Šmarju so zgradili delavnico za vzdrževanje vozil.
Zadnje čase so se jele tudi velike turistične organizacije zanimati za manjše kraje v notranjosti celine. Ko še ni bilo tako. je Izletnik uvrstil zanimive kraje sevniške občine v svoje turistične vodiče. Žal se v Sevnici v času. ko je bilo še lažje graditi
tudi avtobusne postaje, ni bilo mogoče dogovoriti, kje naj bi stala.
A. Ž.
EKIPNA ZMAGA TEKSTILCU
BOŠTANJ — V počastitev sev-niškega občinskega praznika je SD Boštanj v nedeljo pripravila strelsko tekmovanje v ekipni in posamični konkurenci s serijsko zračno puško. Ekipno je zmagal Tekstilac iz Zaboka s 1.057 krogi, drugi je bil Boštanj 1.056. tretji Partizan Leskovec 1.036. četrti Kopitar 1.032. itd. Med posamezniki je slavil Kovačič (Boštanj) 270 krogov, drugi je bil Borovščak (Tekstilac) 359. tretji Zakošck ml (Kopitar) 353. itd.
J. BLAS
Lani so Bizeljanci izglasovali tudi samoprispevek za krajevne poti. za katere bodo do 1988 zbrali 50 milijonov dinarjev. Trenutno dokončujejo mrliško vežico. Zanjo dajejo po 5 tisočakov na gospodinjstvo, njeno vrednost vključno s prispevkom SKIS pa ocenjujejo na 12 milijonov dinarjev.
Krajani Bizeljskega so pred leti s svojim delom in denarjem postavili tudi televizijski stolp v Drenovcu. Opremila ga je RTV Ljubljana in je danes vreden poldrugi milijon dinarjev. Za vodovod je občina prispevala 17 milijonov dinarjev, brigadirji pa s prostovoljnim delom 4 milijone.
Vse te investicije so bile za 2260 krajanov dvanajstih vasi velik zalogaj. zlasti še. če upoštevamo, da je zaposlenih samo 340 ljudi. Bizeljsko je vinogradniški okoliš na območju nerazvitega Kozjanskega, zato pogrešajo obrate, ki ne bi le životarili, ampak bi nudili zaposlenim boljšo socialno varnost od sedanjih dveh obratov.
J. TEPPEY
Koprivničani so se spet izkazali
S samoprispevkom bodo v petih letih zbrali okoli 25 milijonov dinarjev
področju, hkrati pa so pomemben mobilizacijski dejavnik.
Priprave na volitve 1986 dajejo drugi pomembni pečat delu SZDL. Pri tem niso obšli kritične analize delegacij, delegatskih skupščin in sistema nasploh. Kritičnost do slabosti v delovanju sistema pomeni večjo zahtevo, da bi ga dosledno uresničili v praksi. To pa terja veliko več odgovornosti pri izpolnjevanju zaupanih in sprejetih dolžnosti.
P PERC
Daj, da dobiš!
Ni prave vzajemnosti in solidarnosti med občinami
SEVNICA — Na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine je med delegati povzročil nekaj nejevolje sveženj novih davčnih odlokov. v njih je dosti olajšav, tako da jih nekateri namesto davčnih odlokov imenujejtr raje odloki o olajšavah. Denar pa mora država kljub olajšavam le zbrati. Naslov za to je v tem svežnju predviden: podvojeni davek na osebni dohodek. Namesto po dosedanji stopnji 0.33 odst. naj bi znaša! po novem kar 0.75 odst.! Tu ni kaj izbirati, ker je tako določeno v republiki.
Delegat iz Jutranjke v zboru združenega dela Jože Dernač se ob tem ni le glasno vprašal, ali niso delegati v tem primeru le glasovalni stroj, temveč tudi. kaj je s tolikanj omenjenim razbremenjevanjem gospodarstva v revni občini, ki ima tako in tako višje obremenitve za samoupravne interesne skupnosti. Sevnica ima za zdravstvo eno najvišjih prispevnih stopenj v republiki. vendar za {e namene vseeno še zdaleč ne zbere dovolj.
Sevnica ima sicer pravico do republiške solidarnosti in vzajemnosti. toda pota do nje so žal silno negotova. Predvsem vetja najprej dati. da zatem kaj dobiš. Primer je spet taisto zdravstvo. V sevniški občini bi morali vrniti okrog 30 milijonov dinarjev preveč porabljene lanske solidarnosti. Odtod upravičena opozorila, da v republiški vzajemnosti in solidarnosti nekaj močno škriplje.
A. ŽELEZNIK
KOPRIVNICA — Prejšnjo nedeljo so se krajani krajevne skupnosti Koprivnica na referendumu v veliki večini odločili, da bodo naslednjih pet let plačevali samoprispevek za .dograditev šole. pokopališko dejavnost in gradnjo ter obnovo cest. Od 582 volilnih upravičencev jih je glasovalo kar 542 ali 93.1 odst. za samoprispevek pa se je odločilo 63.2 odst. volilcev.
Proti samoprispevku je glasovalo 25.9 upravičencev, neveljavnih glasovnic je bilo 3.9 odst. »Po desetih letih, odkar smo tudi s pomočjo samoprispevka zgradili novo šolo v Koprivnici. so v naših krajih nastale spet velike potrebe. Pričakujemo, da bo razvoj po zadnjem uspešnem referendumu vsaj nekoliko pospešen, nam je povedal v nedeljo ravnatelj OŠ Koprivnica Andrej Kolar, ki je bil tudi eden najprizadevnejših članov odbora za izvedbo referenduma. Kako tudi ne bi. ko pa naposled šola in kraj le pričakujeta veliko od večnamenskega prostora. ki ga bodo dogradili k osnovni šoli. V njem bo prosjor za kulturno in športno dejavnost. Šola pa bo dobila tudi prepotreben prostor za predšolsko vzgojo in lehničnedelavnice. Za te potrebe bodo porabili 40 odst. denarja. za dograditev mrliške vežice v Koprivnici 10 odst. ter za obnovo in gradnjo vaških cest 50 odst. Vaška skupnost Veliki Kamen bo dobila od tega 16. odst., vaška skupnost Mrčna sela in Reštanj 13. VS Veliki dol 11 in VS Koprivnica 10 odst.
Pa še to: najboljši izid na referendumu so dosegli na volišču v Koprivnici, kjer je glasovalo za samoprispevek kar 85 odst. upravičencev!
P. P.
NOV
SEKIROSTROJ
KRŠKO — Zaradi okvare na pogonski osi sekirostroja so v temeljni organizaciji Les krške tovarne Djuro Salaj vzdrževalci dva dni prej. kot so načrtovali, pričeli remont. Popravili so vrsto naprav in namestili nov sekirostroj. Po besedah direktorja tozda Les Antona Vodiška ima večji sekirostroj tudi večjo delovno zmogljivost. zato pričakujejo, da bo delovna storilnost v temeljni organizaciji Les porasla za 10 do 20 odst. Remont v tozdu Lešje trajal okoli 10 dni. montažna dela na žagi za prečni prerez lesa pa naj bi končali do 20. novembra.
VEČJI PRISPEVEK IN SKROMNEJŠA DARILA
BREŽICE — Občinska Zveza prijateljev mladine je obvestila delovne organizacije in zasebne obrtnike o višini prispevka za novoletno jelko. Za enotno obdaritev so se kolektivi odločili pred leti in podpisali skupni dogovor. Lanski prispevek po zaposlenem je bil 150 dinarjev in ga zdaj povišujejo na 250. Igrače in vse drugo sc tako draži, da vsota iz 1984 ne bi zadoščala niti za najskromnejšo obdaritev, zato Zveza prijateljev mladine pričakuje razumevanje zaposlenih.
Novo v Brežicah
NA OBROKE KOT NEKDAJ — Trgovci vabijo kupce s prodajo na kre- j dit. zato se odločajo za nakupe tudi tisti ljudje, ki sicer ne bi prestopili njihovega praga. Nekaj časa so nakupov željni občani drli v Samobor, kjer so vabo z brezobrestnim odplačevanjem odkrili že prej in zato pobrali smetano. Izkupiček pa je kljub temu razveseljiv tudi v Brežicah, tako da se nekateri čudijo, kerjedenarjaleprecej manj.
PA RAVNO PRED PRAZNIKOM — Ni še dolgo, ko smo za 11. november napovedovali nove telefonske priključke na Bizeljskem. Bilo je malo preuranjeno. Pa še to seje pripetilo. da je celo šolski telefon oglušel. Na klice se najmanj deset dni ni nihče odzval, tako da so ljudje ugibali, če nimajo morda počitnic.
ZAKAJ NE PO SLOVENSKO? — Avtomobiliste, ki se peljejo iz zagrebške smeri proti Ljubljani, malo pred brežiškim odcepom neprijetno zbode v oči velik reklamni napis »Spomen park Kumrovec«. Na slovenskem ozemlju bi to moral biti spominski park in škoda, da tisti, ki so napis dovolili, niso imeli posluha /a slovenščino.
VELJA SAMO, KAR PLAČAŠ — Na žalost je to grenka resnica, ljudje zato tudi zemlje do zdaj niso cenili. Brez slabe vesti so pozidavah in na druge načine uničevali kmetijske površine. ne oziraje se na to. kolikšen pridelek bi lahko dajala zemlja. Zdaj se bo marsikdo zamislil, saj bo odškodnina (po novem odloku) za zemljišča prvega kakovostnega razreda desetkrat večja od minimalnega zneska za najslabšo kmetijsko zemljo ali gozdno površino.
OBRTNIKOV SE PREMALO
KRŠKO — Obrtna zadruga Resa v Krškem je obiskala vse večje delovne organizacije v Krški občini, da bi proučili možnosti za tesnejše sodelovanje drobnega gospodarstva in združenega dela. Ugotovili so. da so obrtniki še zmeraj premajhni in premalo številni, da bi lahko sledili potrebam, denimo Sopa. Jedrske elektrarne ali senovskega rudnika. Obrtna zadruga Resa ob pomoči IGMP-tozd Projektivni biro Sa-vaprojekt Krško načrtuje programe. kjer bo lahko sodelovalo tudi drobno gospodarstvo.
Krške novice
ODPUŠČAJO DELAVCE — Obe tniki v krški občini imajo že 19 mani zaposlenih delavcev kot lanrv ten) času. Nič ne kaže. da bi ob sedanji zakonodaji in nespodbudni davčni politiki, kot pravijo, obrtne obratovalnice postale odrešilna bilka za vse več nezaposlenih, predvsem mladih Govori so eno. praksa pa je drugo. , ŽAGA — Še en obrtniški žulj! Tudj krški obrtniki sprašujejo, zakaj n' dovoljeno zaposliti 10 delavcev, kajti vse kaže. da se v tej družbi bolj bojimo »inflacijskih« milijarderjev, kakor ps nezadovoljstva zaradi — enakosti v revščini. Kako neponovljivo znamo* predpisi zapletati že tako ničkaj lahko življenje, kaže žagarstvo. Krovec |Z Kostanjevice mora les z Gorjance'1 voziti žagat v Sevnico, če gre prek« obrtne zadruge Resa. namesto da o) les razžagal na kakšni bližnji zasebo1 žagi...	,
KONKURENCA — Krčani, atu«' drugi Posavci in Dolenjci nimajo m proti, ker se. vsaj zaenkrat, novom^ ška Novotehna in brežiška trgovsk* hiša Emona — Posavje ne kam1 odpovedati svojim načrtom. Obojina' mreč odločno zatrjujejo, da bodo p° nudili kupcem bogato izbiro tehnične" ga blaga, obrtnikom pa razne rep1’«’ materiale, ki so jih doslej iskali P“ Ljubljani ali še dlje. Konkurenca je?”, rava. modrujejo politiki, potroši«14 pa se že zdaj sladko smejejo, kajti «P ajo. da bo držal pregovor: Kjer se p1 pirata dva. tretji dobiček ima!
Sevniški paberki
REKORD — Ob otvoritvah se rad« zatakne, v takšni stiski, kot so se znaš asfalterji na Studencu, pa že zlepa m* bili. V gasilskem domu je že poteka slavnostna seja občinske skupščine.«. novem igrišču pa so jeli šele polaga tolikanj želeno črnino. No. kone« dober, vse dobro. Medtem ko so h drugem delu igrišča še polagali asfa • so na drugem že risali talne označb*' postavili vrata, otročaji so precej st* knili žogo in pridobitev že preizkuša ■ Ko so se zvrstile ostale otvoritve- J bilo nared tudi igrišče, turnir v ma|cy nogometu seje lahko pričel v roku taki naglici je dobilo asfalt na sv J ulico še bližnje naselje.
ZA DOBER NAMEN — BoštaUJ! ski gasilci so že zavihali rokave, d® zbrali denar za novo avtomobil _ cisterno. Za to pridobitev naj bi di izkupiček sobotne veselice v Partizan. Začelo se bo ob 19. url’ ples in dobro razpoloženje Pa poskrbel ansambel Seplan. janes
■li p'
RAZSTAVE
Predvidoma c .
naj bi na sevniškem gradu zap|..jp v ninsko razstavo in razstavo o Ket Sloveniji Narodnega muzeja tz bljane. Razstava je odprta dop°
od 11). do 12. ureinpopoldneod
17. ure.
ževanje
BELOKRANJCI V JAKČEVIH OČEH — Na otvoritvi del Božidarja Jakca, ki jih je ustvari! v Beli krajini, je govoril prof. Jože Dular, kije predstavil umetnika in njegovo delo v deželici ob Kolpi. Vsa razstavljena dela bodo po končani razstavi v Ganglovem razstavišču ostala v Metliki, tako kot številna ostala, kijih je Jakac podaril Belokranjcem, pa si jih bo moc ogledati v Belokranjskem muzeju. (Foto: M. BEZEK)
Jakčevo darilo Metliki
Božidar Jakac je svoja dela, razstavljena v Ganglovem razstavišču, poklonil Belokranjcem
METLIKA — Ob imenovanju Božidarja Jakca za častnega občana metliške občine so v Ganglovem razstavišču pripravili razstavo umetnikovih del o Beji krajini, ki jih je slikar, tako kot že vrsto doslej, velikodušno poklonil Metliki, shranjena pa bodo v Belokranjskem muzeju. Ob tem pa je, navdušen nad muzejem, dejal, da se njegov dolg šele znova začenja in da bo še našel dela, kijih bo poklonil belokranjskim ljudem.
Umetnikovo življenje in delo. povezano 7 Belo krajino, je ob otvoritvi razstave, tokrat že tretje Jakčeve po vojni v Metliki, predstavi! profesor Jože Dular, nekaj spominov pa je obudil tudi umetnostni zgodovinar magister Mirko Kambič. Jakac seje že leto dni po prvi svetovni vojni napotil v Belo krajino. Pritegnili so ga zlasti narodopisni motivi v okolici Adlešičev. Pobrežje. Marindola in. v drugih
. • Tudi po vojni je bil slikar pogosto gost Bele krajine, pritegnili pa so ga predvsem steijniki z belimi brezami. Prof. Dularje ob otvoritvi razstave še enkrat ponovil misel, daje Jakac slikarski svetovljan, da pa je tudi naš, belokranjski, za kar je bil lep dokaz večer Božidarja Jakca minuli petek v Metliki.
vaseh. Skiciral je ljudi, oblečene v domačo platneno nošo. predvsem terice. tukačice. tkalke pa tudi otroke, žene in starce.
Ob obeh velikih belokranjskih festivalih, črnomaljskem in metliškem leta 1939 in 1940. je narisal mnogo belokrajskih motivov, zlasti čudovite podobe Metlike in okolice pa tudi narodopisne podobe. Predvsem nepozaben je ljudski godec Janez Štefanič iz Goleka pri Vinici, imenovan »viniški Jazo«. Neizmerna je bila Jakčeva povezanost z deželo ob Kolpi v zadnji vojni. Takrat je med drugim v Črnomlju z ogljem na padalsko svilo narisal velik portret maršala Tita. namenjen za proglasitev prve slovenske vlade, ki je sedaj -shranjen, v .Belokranjskem muzeju
B. M.
Naša knjiga v 40 letih svobode
7. slovenskemu knjižnemu sejmu v Ljubljani se obeta rekorden u$peh — Med
razstavljalci tudi Dolenjski list
Ljubiteljem slovenske knjige, založnikom in knjigotržcem pa tudi grafikom in tiskarjem se bo v ponedeljek, 18. novembra, ob 18. uri odprla v Cankarjevem domu v Ljubljani ena največjih prireditev v dosedanji zgodovini slovenske knjižne produkcije — 7. slovenski knjižni sejem.
Vsaj tako so na tiskovni konferenci za javnost sporočili vodje te prireditve, katere naslov je »Slovenska knjiga v 40 letih svobode«. Da
• Čeprav postaja Cankarjev dom za tako veliko prireditev že kar pretesen, pa prireditelji skušajo pridobiti k razstavljanju tudi tiste založnike knjig, ki so sicer težko dosegljivi: razne samozaložnike in organizacije, ki izdajajo knjige za svoje potrebe ali za zelo specifične potrebe stroke. To jim letos že delno uspeva, kot zanimivost pa naj omenimo, da bo na letošnjem knjižnem sejmu, ki bo trajal od 18. do 25. novembra, sodeloval s samostojnim panojem tudi Dolenjski list. Obiskovalcem bo prikazal svojo časopisno dejavnost ter izdaje svoje založbe, katere bera sicer v zadnjih dveh letih ni velika, se je pa nam, s Pesmimi dolenjske dežele na čelu, tudi ni treba sramovati.
naslov ni brez globljega smisla, dokazuje že dejstvo, da je v štiridesetih letih po vojni izšlo več knjižnih naslovov kot prej v štiristo letih od Trubarja sem. Slovenski založniki iz matične domovine in zamejstva bodo predstavili knjižno produkcijo iz prvih dveh let izdajanja po ustanovitvi. razen Mohorjeve družbe in Slovenske Matice, ki sta izdajali že pred 2. svetovno vojno, ter knjižne novosti iz zadnjih dveh let.
Hkrati z razstavo bo potekalo v Cankarjevem domu več kulturnih prireditev, srečanj s knjižnimi ustva-
GLEDALIŠKA ' FOTOGRAFIJA
NOVO MESTO — Jutri ob 18. uri bodo v Fotogaleriji. ki deluje v tukajšnjem Domu Kulture (na Prešernovem trgu) odprli razstavo fotografskih del Toneta Stojka. Novomeškemu občinstvu dobro znani avtor se bo predstavil z zbirko »Gledališka fotografija«. Zbirka nastaja-že več let, pred dvema letoma pa je avtor izdal tudi knjigo z istim naslovom?
0 šoli s pogledom v prihodnost
Na posvetu v Krškem podprli načrt akcij za boljše osebne dohodke učiteljev
KRŠKO — Smo tik pred tem, da tudi srednje usmerjeno izobraževanje v Posameznih regijah in v Sloveniji čimbolj ustrezno opredelimo in začrtamo v načrtih za prihodnja leta. In ker je znanje najpomembnejše gibalo družbenega razvoja in največja dobrina za delavca, občana in samoupra-vljalca, ne kaže teh zahtev niti malo podcenjevati. Zato bo samo kakovostno in učinkovito naravnano srednje šolstvo potrjevalo sebe in svojo napredno družbeno vlogo.
prednost, da se ni izgut^ljal v posplošenih kritikah usmerjenega izobraževanja. Udeležili so se ga predstavniki srednje šole Krško, organizacij združenega dela. občinske skupščine, občinske izobraževalne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in zavoda za šolstvo.
Pred dnevi je bil v zvezi s tovrstnimi zahtevami dobro organiziran Posvet v Krškem, ki je imel to
Koncerti tudi pri nas
DOLENJSKA. POSAVJE —• S ponedeljkovim večernim koncertom Klavirskega kvarteta RTV Ljubljana v Slovenj Gradtu seje začel že 13. festival »Revolucija in glasba«. Tradicionalna prireditev, ki je posvečena 40-ietnici osvoboditve, bo potekala ves november. V
"Prvi od koncertov na našem območju bo 22. novembra v Ribnici, kjer bo nastopil Moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine pod vodstvom zborovodje Klavdija Ko-lohija. Naslednji dan. 23. novembra, bo koncert na Senovem. Pel bo Učiteljski Pevski zbor Emil Adamič iz Ljubljane pod vodstvom Mirka Slosarja. Ta zbor slavi letos 60-letnico ustanovitve. Jubilej je proslavil prejšnji teden s koncertom, ki ga je prenašala ljubljanska televizija.
V ponedeljek, 25. novembra. zvečer bo koncert v okviru 13. festivala »Revolucija in glasba« tudi v Novem mestu, v Domu kulture bo nastopil Priznani Slovenski oktet, ki deluje pod vodstvom urae-tniškega vodje Antona Nanuta. Slovenski oktet veliko nakopa na domačih in tujih koncertnih odrih, v Novem btestu pa bo zapel osemnajst Pesmi.
• Srednja šola mora v korak z razvojem na gospodarskem in družbenem področju, so poudarili na posvetu. To pa so pravzaprav tudi temeljne težnje in naloge usmerjenega izobraževanja. Sole si lahko posvetov, kot je bil v Krškem, samo želijo.
Na tem srečanju je bilo opredeljeno. da se mora srednja šola Krško materialno in kadrovsko še okrepiti. Brez pridržkov so prisotni podprli tudi načrt akcij, da se odpravi zaostajanje osebnih dohodkov v vzgoji in izobraževanju za Osebnimi
dohodki v gospodarstvu. Dejavniki, ki so v sklopu usmerjenega izobraževanja odgovorni za uresničevanje posameznih nalog, morajo hitreje odpravljati pomanjkljivosti in hkrati skrbeti za dosledno uresničevanje vseh delov programov, tako v šoli kot v delovnih organizacijah. Usmerjeno izobraževanje je nepogrešljiv dejavnik, povezan z uresničevanjem dolgoročnega načrta gospodarske stabilizacije, zato je še kako pomembna njegova vzgojno-izobraževalna učinkovitost in kakovost. Pri tem pa je zelo važno, da hitreje in množično zaživi nenehnost izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja.
JOŽE ŠKUFCA
NA OGLED RISBE ZORANA DIDKA
LJUBLJANA — Mineva deset let od smrti akademskega slikarja, pedagoga in misleca Zorana Didka, ki je bil doma v Podbočju pod Gorjanci. V spomin nanj so v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani (Komenskega 8) pripravili razstavo Didkovih risb. Dela bodo na ogled do 30. novembra.
DRAGATUŠKI OKTET — Na nekaterih kulturnih in drugih priložnostnih prireditvah v Beli krajini nastopajo tudi pevci iz Dragatuša. Ta oktet, ki ga vodi pevovodja in pesnik Evgen Cestnik, je pred tedni zapel nekaj pesmi tudi v Dragovanji vasi pri Črnomlju, kjer so na rojstni hiši slikarja Mihaela Kambiča odkrili spominsko ploščo. S tega nastopa je pričujoči posnetek (pevovodja Cestnik je peti od leve). (Foto: I. Zoran)
rjalci, tako pisatelji kot ilustratorji, predstavile se bodo posamezne založbe, pogovore bodo vodili slovenski založniki, knjigotržci, književni uredniki, podeljene bodo nagrade sejma za najboljši knjižni
prvenec v letih 1984—1985 ter Sc-hvventnerjeva priznanja in plakete, vse z namenom, da bi se obiskovalci na sejmu zadrževali čim dlje in z njega odnesli čimveč. Tudi obiskovalcev si prireditelji obetajo letos rekordno število, zlasti šolske mladine. za katero bo letos stala vstopnica 50 din za osebno (100 din za odrasle).
T. JAKŠE
Že petič krajevni knjižni sejem
V Šentjerneju ga je pripravila Mladinska knjiga iz Novega mesta — Na otvoritvi pesnik Niko Grafenauer in dramaturg Marjan Brezovar, ki je povedal, da ljubljanski televizijci pripravljajo nadaljevanko o Primožu Trubarju
ŠENTJERNEJ — V tukajšnji osnovni šoli, ki nosi ime narodnega heroja Martina Kotarja, je Mladinska knjiga iz Novega mesta minuli teden pripravila že 5. šentjernejski knjižni sejem. Na prodajni razstavi je bilo okoli 500 naslovov knjig najrazličnejše vsebine in za vse starostne skupine bralcev. Koliko knjig je dobilo novega lastnika, sicer še ni znano, pa tudi ne nadvse pomembno. Pomembnejši je propagandni, informativni učinek sejma, saj si drugačne prireditve v takem kraju, kot je Šentjernej, v mesecu knjige skoraj ni bilo moč umisliti.
barjevo leto. pripravili televizijsko nadaljevanko o tem znamenitem Slovencu. Scenarij za nadaljevanko v treh delih je napisal pisatelj in dramatik Drago Jančar. Primoža Trubarja pa bo igral znani dramski igralec Polde Bibič.
Na petkoverotvoritev nekajdnevnega knjižnega sejma, ki je dal Šentjerneju svojski kulturni utrip, so povabili dva književnika iz Ljubljane: pesnika Nika Grafenauerja ter pesnika in pisatelja Jožeta Snoja, ki pišeta tudi za mladino. Medtem
• Šentjernejčani so Brezovarjevi pripovedi o nastajanju nove slovenske televizijske nadaljevanke z zanimanjem prisluhnili, četudi je morda le malokdo od prisotnih pomislil, da. bo to zgodba o tistem slavnem možu, ki je bil nekaj časa tudi šentjernejski krajan. V časih protestantskega razcveta je Trubar služboval in pridigal v šentjernejski fari.
ko so šentjernejski osnovnošolci v kulturni dvorani svoje šole lahko pozdravili Nika Grafenauerja ter prisluhnili njegovim pesmim in pripovedi, kako in zakaj ustvarja, pa se Jože Snoj zaradi zadržanosti ni mogel udeležiti prireditve. Pač pa se je prireditve udeležil tudi Marjan Brezovar, dramaturg na ljubljanski televiziji, kritik in recepzent. in zbranim piovedal nekaj zantmivostriz dela dramske redakcije na televiziji..
Marjan Brezovar je med drugim povedal, da namerava ljubljanska televizija prihodnje leto. ko bomo ob 400-letnici smrti Začetnika slo-
venske literature Primoža Trubarja praznovali tako imenovano Tru-
Krški filmski teden
Od 18. do 24. novembra bodo v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem prikazali izbor filmov s pravkar končanega Tedna domačega filma v Celju
KRŠKO — Po 13. Tednu domačega filma v Celju, s katerim so proslavili 40-letnico slovenskega filma, bodo tudi v Krškem pripravili celotedensko filmsko prireditev in z njo počastili omenjeni jubilej.
Krški filmski teden, na katerem bodo prikazali izbor filmov s celjske prireditve, bo od ponedeljka. 18., do nedelje. 24. novembra. Obiskovalci Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja bodo lahko videli šest slovenskih filmov, ki se bodo zvrstili v tem času.
Prvi dan. 18. novembra, ob 19.30 bodo vrteli film »Na svoji zemlji.«
V torek. 19. novembra, ob 18. uri bo na sporedu »Vesna«.
V sredo. 20. novembra, ob 19.30 si bodo ljubitelji filma lahko ogledali »Balado o trobenti in oblaku«.
V četrtek, 21. novembra, bosta v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja dve predstavi. Na prvi. ki se bo začela ob 17.30, bodo prikazali »Cvetje v jeseni«. Druga bo ob 19.30. in sicer bodo prikazali slovensko noviteto »Doktor«. Film je režiser Vojko Duzle-tič posnel po istoimenskem romanu Janeza Vipotnika. V glavni vlogi nastopa dramski igralec-Slavko Cerjak, krški rojak.
.V soboto. 23. novembra.,, ob 18. uri bo ponovitev predstave
»DokTrna«!”\< p5**?, di S?
Krški filmski teden se bo kdnčal v nedeljo, 24, novembra, s predstavo filma »Ljubezen«, ki se bo začela že ob 16. uri.
Filmski spored je pripravljen tako. da si bodo posamezne predstave lahko ogledali tudi šolarji.
“1
Za delo se kalijo že med šolanjem
Učenci srednjih šol usmerjenega izobraževanja v Novem mestu opravljajo proizvodno delo in delovno prakso v izbranih delovnih organizacijah — »Praktikanti« ponekod že breme? — Še potrebe po inštruktorjih in mentorjih
NOVO MESTO — Proizvodno delo in delovna praksa sta obvezni sestavini usmerjenega izobraževanja. Srednješolci ju opravljajo v izbranih delovnih organizacijah oziroma pri tako imenovanih izvajalcih. V minulem šolskem letu je okoli 2.700 učencev tukajšnjih srednjih šol opravilo to obveznost pri devetindvajsetih izvajalcih v novomeški občini, od tega nekaj nad trideset učencev pri treh obrtnikih. Proizvodno delo in delovna praksa sta potekala pod vodstvom kakih 450 inštruktorjev in okoli 210 mentorjev, ki so se za delo z učenci posebej usposobili.
V šolskem letu 1983/84 je bilo za izvajanje praktičnega pouka zunaj šole. te temu lahko pravimo tako. usposobljenih že nad 500 inštruktorjev in nad 240 mentorjev. V preteklem šolskem letu je novomeški Zavod za izobraževanje kadrov pripravil kar tri seminarje z« usposabljanje novih inštruktorjev in mentorjev. V 34-urne seminarje seje vključilo 136 ljudi iz vrst zaposlenih v novomeški občini. Izobraževanje in usposabljanje teh kadrov se nadaljuje, saj so tudi potrebe čedalje večje.
• Anketa je pokazala, da bi samo dvanajst izvajalcev (proizvodnih in drugih delovnih organizacij, ustanov, zavodov pa tudi služb) ta hip imelo delo za 120 inštruktorjev. Ob tem je treba povedati, da gre v več primerih za dodatno, bolj poglobljeno usposabljanje ljudi, ki na področju instruktorstva in mentorstva niso več začetniki.
Ti in podobni podatki ter ugotovitve povedo, da so delovne organizacije dokaj resno vzele proizvodno delo in delovno prakso, da sojo vzele kot potrebno obvezndst in ne kot nujno breme. Ni jim vseeno, kako ta dejavnost poteka kdo jo vodi. vsaj večini ne. Še kako se zavedajo. da so mnogi od zdajšnjh srednješolcev, ki prihajajo k njim me dšolskim letom in med počitnicami pridobivat tako rekoč prye proizvodne. delovne navade, bodoči člani njihovih kolektivov. Preglednice. ki kažejo, koliko šolskih praktikantov jemljejo pod streho posamezni izvajalci, dajo tudi vedeti, da
so nekatere delovne organizacije celo preveč zagrizle v to nalogo in ponudile proizvodno delo in delovno prakso tolikšnemu številu učencev. da jim to hodi v napoto. Med take sodi Tovarna zdravil Krka. ki je minulo'šolsko leto omogočila delo in prakso skoraj 400 učencem, zahteve, da bi poslej sprejemala manj učencev na prakso, pa sta predložila tudi Podjetje za ptt promet in Skupnost za zaposlovanje. Ugotavljajo, da pri slednjih zmanjšanje ne bi bilo neizvedljivo, medtem ko bi v Krki nastali zapleti. V tovarni zdravil izvajajo namreč proizvodno delo in delovno prakso učenci trinajstih različnih programov in usmeritev, zato bi zmanjšanje števila učencev nabrž pomenilo tudi redčenje samih programov in usmeritev.
• V IM V so, denimo, izračulali, da jih je izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse v minulem šolskem letu za 549 učencev, ki so skupaj opravili 12.755 dni prakse, veljalo kar 3,348.000 din. To pa je tudi ena tistih delovnih organizacij, ki izplačuje nagrade učencem.
Že iz pravkar povedanega je moč razbrati, da imajo delovne organizacije s proizvodnim delom in delovno prakso učencev tudi težave. Težave so različne, neredko pa finančne narave, saj morajo izvajalci odpreti blagajno tako za nagrajevanje inštruktorjev in mentorjev kot tudi učencev, in če je obojih veliko, izdatek nikakor ni majhen.
Vsi izvajalci v novomeški občini namreč ne dajejo nagrad. V mi-
nulem šolskem letu je delo učencev nagrajevalo devetnajst izvajalcev, delo inštruktorjev in mentorjev pa celo trije manj. Pri tem je zanimivo, da so ponekod izplačevali nagrade, čeprav tega nimajo urejenega v samoupravnih aktih, drugod pa je bilo obratno.
Primerjava s prejšnjimi leti pove. da se tudi na tem področju stanje izboljšuje, pa tudi to. da je vse več delovnih organizacij pripravljenih deliti usodo s šolami usmerjenega izobraževanja.
I. Z.
N**
POUK Z RAČUNALNIKI — Odkar so na srednji šoli tehniških iti zdravstvene usmeritve v Novem mestu dobili računalnike, je postal pouk računalništva zanimivejši in nazornejši. Učenci se uporabe »elektronskih možganov« učijo že pri več strokovnih predmetih. Zal pa imajo le redki priložnost delati z računalnikom, ko so na obvezni delovni praksi ali na proizvodnjem delu. Nekako ne zaupajo niti tistim ki se bodo med fakultetnim študijem specializirali za računalništvo.
Bolniki 'z dialize se zahvaljujejo
S prigodne slovesnosti
7. mu enih; .1 :e bila na internem oddelku. odseku /a hemodiatizo Spl bolnice v Nin cm motu. majhna, a /cin pomembna slov cs-nost. Na ta dan je pred šestimi leti v novomeški bolnici stekla Itemo-diali/a Vanjo so se vključili tisti bolniki, ki so jim oilpov eilale ledi iee in so se do tedaj morali v o/iti na dializo \ Ljubljano.
Najprej se je začelo diali/irati S bolnikov na štirih diali/acijskih aparatih. Prvi /ilravniei. ki sta se lotili tega /elo zahtevnega dela. sta bili dr. Sonja C imerman — Steklasti in dr. Polona Furlan. ki delata še danes, bnako delajo od vsega začetka Jožica Majcen kot vodilna sestra in sestri Milka Krese in Marija Božic. Administratorske posle opravlja ves čas Jožica Pandiiro-vič. strežniška dela pri tovarišici Minka Šribar in Marija Šešek.
V/poredno / ra/vojem novomeške bolnice se je razvijala tudi hemodiali/a. Danes se diali/ira že 42 bolnikov, zaposlenih pa je 14 sester. 2 zdravnici. I administratorka in 5 strežnic. Obratuje pa 11 dial. aparatov.
Kaj pomeni hemodiali/a, to dobro vemo bolniki sami. ker bi bili v nasprotnem primeru že /da-vanaj pokopani. Zato se i/ srca zahvaljujemo medicinskemu osebju, ki požrtvovalno skrbi za naše zdravje. Zahvaljujemo se vodstvu novomeške bolnice, ki se je odločilo. da ustanov i hemodiali/o in skrbi /a njen razvoj. In končno se zahvaljujemo naši družbi, ki li-nančno omogoča, da si lahko podaljšujemo svoje živ ljenje.
V imenu bolnikov : SLAVKO SMLROLL
OBISK V BEOGRADU
17. oktobra smo se mentorica PO in pet učencev naše šole z avtobusom odpeljali v Beograd na obisk k vrstnikom pobratene šole Vladislav Ribnikar. Domačini so bili zelo gostoljubni in so nas lepo sprejeli. Popoidne istega dne smo si ogledali stari Beograd. naslednji dan pa nas je sprejel predsednik občine. Obiskali smo spomenik osvoboditeljem Beograda in kraj. kjer je bilo med vojno taborišče.	BETKA	SIMO.	S.b
OS Janez Trdina Stopiče
ODŠLA JE NAŠA VIDA BREST
Naša rojakinja Majda Peterlin — Vida Brest je letos pra/novala 60-letnico rojstva- Sentruperčani smo ponosni nanjo, posebno šolarji, saj nas je kot pesnica in pisateljica že velikokrat obiskala. Pisateljica je letos prejela Levstikovo nagrado /a svoje delo »Majhen človek na veliki poli«. Mladinska knjiga je pravkar i/dala knjižico »Mala Marjetica in go/dni mož« / lepimi ilustracijami Marjance Jemec — Božič. Ra/veselila nas jc tudi novica, da je pesnica in pisateljica Vida Brest pred kratkim prejela plaketo kurirja .lov icc. /a njeno delo /a mladi rod jo je na pobudo naše občine podelila Zv c/a prijateljev mladine Slov enije Zato pa nas je toliko bolj pretresla vest. da je Vida Brest po hudi bole/m umrla. Pokopali smo jo v Šentrupertu, kamor se je tako rada v racala.
BARI RUCil L.I. S. ra/ned Šentrupert
pisma
in
odmevi
9/« jfc
tJhocl/TUAifcOTr
Hoja/
PRI SPOMENIKU STANETA ROZMANA
V četrtek. 7. nov embrii. je delegacija učencev obiskala spomenik Staneta heroja, po
Ro/mana v lokvah, katerem nosi ime naša šola. Na grb smo položili šopek in prebrali napis na spomeniku. Letos je minilo že enain-štirideset let. odkar st) se Stane Rozman in še dva partizana ponesrečili. Tovurišicu nam je povedala, da so Staneta odpeljali v bolnišnico v Kanižarici. kjer so ga takoj operirali Ka/alo je. da bo ostal živ. Vendar seje morala bolnišnica /aradi hajke preseliti. Staneta so odpeljali / vo/om. ker pa je pri vožnji preveč treslo, je dobil notranje krvavitv e in umrl.
IVANIČ IVANKA 6. ra/red OŠ Dragatuš
ŠLI SMO V MUZEJ
V petek smo bili v Dolenjskem muzeju. Najprej smo šli v arheološki oddelek. V prvi sobi smo si ogledali posodo, orodje in nakit, vse staro več deset tisoč let. V drugi in tretji sobi so bile izkopanine iz časa Keltov in Ilirov. Ostanki Rimljanov so bili v zadnji sobi.
Ko smo si vse to ogledali, nas je tovariš peljal še v Muzej NOB. Pri vhodu v muzej je v kovino vrezano 2901 ime padlih borcev in ostalih žrtev vojne / Dolenjskega. V muzeju smo videli partizansko orožje, smuči, pisalni stroj in obleko. Bil je tudi steber kozolca iz Vavte vasi. Ob njem je bilo ustreljenih 16 talcev. Ker me stvari v muzeju zanimajo, bi še šla.
JASNA DŽANKOV1Č. 3 r OŠ Vavta vas
Vroča politična jesen v Kostelu
Pripombe družbenopolitičnih organizacij k pisanju o KS Kostel
V zvezi s članki v reviji Mladina 12. septembra pod naslovom »Magister na osnovni šoli« in 19 septembra pod naslovom »Kultura na vaški način« ter radijsko oddajo na Valu 202 z dne 24. septembra je po predhodni obravnavi na OOZK. KŠD in v osnov ni šoli predsedstvo sklenilo, da je potrebno javnost seznaniti z dejanskim stanjem in razmerami v KS Kostel.
Sestanek predsedstva KK SZDL je bil odprt in sta mu prfsostovala tudi avtor člankov Stanislav Južnič in novinar Dolenjskega lista Jože Prime. Po nekajurni razpravi je predsedstvo obsodilo tak način razreševanja zadev , še posebej zato. ker je avtor člankov sam član predsedstva in bi mu morala biti znana pot demokratičnega razreševanja zadev, ki se pojavljajo znotraj KS.
Omenjena članka in radijska oddaja sploh nista kritična ocena, ampak iz vseh vetrov nametana in osebno obarvana najrazličnejša razmišljanja, ki y mnogočem neupravičeno žalijo posameznike. ki so veliko svojega truda in časa vložili v delo KS. Na zadeve, o katerih piše tov. Južnič, ni poprej nikoli opozoril niti ni o njih javno razmišljal na različnih sestankih, ki jih je bilo in jih je še vedno v KS zelo veliko. V omenjenih člankih je mnogo nepreverjenih in spornih trditev, ki jih tudi sicer ne kaže metati v isti koš. Mnenja smo. da je problematika, ki jo avtor obravnava, v enem delu osebne narave. v drugem zadeva delovno organizacijo osnovno šolo. kjer je bil avtor zaposlen, v tretjem pa se dotika dela DPO in društva ter je treba na teh mestih temu primerno te zadeve tudi obravnavati.
Verjetno vse to izhaja iz tega. ker je tov. Južnič prekratek čas živel v naši
krajevni skupnosti in zaradi premajhne aktiv nosti v samouprav nih organih. DPO in društvih ne pozna celotne problematike.
Na osnovi analize omenjenih člankov in radijske oddaje smo prišli do zaključka. da to nisanje in tak način razreševanja problemov^ izvirajo iz spora, ki ga ima av tor z OŠ VAS—L ARA Kot mračne sile v KS so omenjene le tri osebe, vse tri pa so zaposlene na osnovni Soli. Naj omenimo, da je OŠ vseskozi delala po programih in je za svoje delo dobila štev ilne pohvala in priznanja. Prav tako so bili stalno ak-livni samoupravni organi. DPO. društva in posamezniki, ki so veliko prispevali k razvoju KS. ki je nesporen. Tudi za tov. Južniča tako sporna oseba, večletni predsednik KS in ravnatelj osnovne Sole Prane Voli. je pri vsem delu vseskozi aktivno in uspešno sodeloval.
V KS ocenjujemo, da so bile razmere po vojni res težke, ker ni bilo možnosti zaposlitve v domačem kraju, pa tudi prometne zveze z večjimi središči so bile zelo slabe. Od razdrobljenih kmečkih posestev pa ni bilo moč živeti. Zaradi tega je bilo nujno poiskati zaposlitev v večjih industrijskih središčih. V krajevni skupnosti je zdaj res samo okoli 800 ljudi in še starostna struktura je dokaj visoka. V zadnjih desetih letih pa se je premaknilo na boljše. Osnova za to je bila zgraditev sodobne magistralne ceste do občinskega središča leta 1975 in pozneje še v smeri Delnic. Postopoma sov krajevni skupnosti /gradili proizvodni obrat 1TAS v PirčalV. poslovno-stanovanjski objekt v Potoku z banko, pošto. ATC z dvesto priključki in stanovanji, telefonsko omrežje, bencinsko črpalko na Petrini. TV pretvornik, vodo-
So učitelji prismuknjeni?
Mesto je lepo, če je čisto, če ni po ulicah, cestah, tipih papirja, polivinilastih vrečk, drugih odpadkov. Za to bi morali vsi skrbeti. Pa ne. Navadno je to na grbi osnovnošolske mularije in njihovih učiteljev. Nenapisan dogovor, pravilo. V Metliki, in ne samo tu, izvaja očiščevalne akcije osnovna šola. Dvakrat, trikrat na leto. Vsi drugi stojijo ob strani. Resnici na ljubo: nekaj je poskušalo v tej smeri storiti Turistično društvo, a je bil odziv neznaten, jalov, smešen. Prišlo je pel, deset članov. Čistili so od Jugorja do Gradca. Prebivalstvo, ki dela to nesnago, za akcijo sploh ni vedelo ali pa seje delalo nevedno. Osnovnošolci z učitelji pa se plazijo po našem mestu, mečejo nesnago v velike vreče in poskrbe, da gre to na smetišča.
Pri zadnji takšni potezi sem se zamislil: mar se vsi skupaj ne no-rčujc/o i: otrok in njih učiteljev? So otroci in učitelji 'res toliko prismuknjeni, da pospravljajo to, kar bi mora! počistiti slehernik. Prav zabavno bi bilo videti pri podobnem delu delavce Beli, Komela. Novoteksa. skupščine občine, družbeno-politične delavce, zaposlene na samoupravnih interesnih skupnostih. Zakaj vedno le otroci in učitelji? Le zato. ker so naivni, ker to po neki preživeli logiki sodi k njihovemu delu? Je to vzgojni moment? Čudim se, da jim še ni zavrela kri, da niso poslali vsega skupaj k vragu, kajti če so podobne akcije sramotne za druge, zakaj bi bile dolžnost za otroke in učitelje? Če sodi skrb za lepo okolje k naravi učiteljevega dela. menim, da,velja to enako za vse druge.
Razmišljanje nima namena, da bi spravilo ob voljo do zdaj vse hvale vredne osebe, ampak da bi se zavedeli dejstva, kako so nekatere reči zadeva vseh nas. Otroci in učitelji bodo še naprej čistili naše mesto, ker znajo cenili čistočo, prav pa bi bilo, da bi se jim pri tem pridružili. Videti bi bili dosti manj prismuknjeni.
TON/ GAŠPERIČ
vod Maveje — Briga, uredili vaške poti bodisi v asfaltni ali makadamski izvedbi in še nekatere druge manjše objekte, s čimer je bila podana osnova za nadaljnji razvoj.
V novejšem času so bili zgrajeni novi prostori KS in gasilnega društva z dvema dvosobnima stanovanjema, mostovi v Kuželju. Ciriveu in Žagi. pričetih več vaških vodovodov, nadaljevanje izgradnje telefonskega omrežja ter sanirani obe šolski stavbi, v katerih smo uredili tudi prostore za vrtce in naravoslovno ter tehnično učilnico s pripadajočo opremo.
Z vsem tem. kar je bilo do seda j že napisanega, so bili dani pogoji za razvoj mnogih aktivnosti. Tu mislimo predvsem na kulturno dejavnost, ki je dosegla zelo lepe uspehe. V KS poteka vseskozi tudi aktivno delo v samoupravnih organih, delegacijah. DPO in raznih sekcijah. Za uresničitev vseh teh nalog je bilo potrebno veliko prostovoljnega dela To vedo samo tisti. ki so tako ali drugače-sodelovali pri raznih akcijah, in ti tudi edino lahko objektivno ocenjujejo. Naj omenimo, da pri vseh teh delih oziroma akcijah tov. Južnič ni sodeloval. Želimo, da bi posamezniki raje svojo energijo usmerili v aktivno delo v KS. ne pa v zgolj povzročanje afer.
Ne trdimo, da se v posameznih primerih niso dogajale tudi napake, vendar niso zgolj krajev nega pomena. Ne trdimo tudi. da ni bilo nekaterih sporov in borbe mnenj, vendar so v določenem smislu pozitivno vplivali na razvoj aktivnosti v naši KS. Tudi v bodoče želimo aktivno sodelovanje, predvsem mladih, v organih KS in DPO. ker bomo samo s tem dosegli nadaljnje pozitivne rezultate.
Tak način polemiziranja pa ne omogoča uspešnega uresničevanja nalog in del v KS. ki jih ni malo. in slabi razpoloženje med občani. Ocenjujemo. da v KS ni dveh strani, kot je to zapisal novinar Dolenjskega lista v članku Vroča politična jesen v Kostelu (DL 17. oktobra), kajti ra/mišljanja. ki jih je zapisal tov. Južnič, so samo njegova.
Kogar še posebej zanima dosedanje in sedanje delo organov KS in DPO. lahko pride v našo Kostelsko dolino in se sam prepriča, kakšno je resnično stanje.
Predsedstvo K K SZDL Kostel zanj: IRANC CIMPRIČ, predsednik
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 15. XI.
8.45	TV V ŠOLI
10.35 TV V ŠOLI 12 35 POROČILA
17,20	— 23.55 III I 11 KS!
17.35 POROČILA
17.40 prigodi: SKUPINE »PEL PETELINČKOV«, nadaljevanka I V Beograd
1.7.55 SOKOLI. 3. del angleške lutkovne nadaljevanke
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 ODPADEK — SUROVINA, zadnji del izobraževalne serije
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRN A 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE: Na začetku. 1. del angleške dokumentarne serije
Pred približno 4.500 milijoni leti je nastala Zemlja, življenje na njej pa se je začelo pred okoli 3.500 milijoni leti. Živ ljenje na kopnem se je začelo z dv-oživ kami pred kakimi 400 milijoni leti in šele pred 30 milijoni leti se je pojav il šskupni prednik človeku podobnih opic in ljudi. Skozi sedem dokumentarnih oddaj bomo skušali dobiti odgovore na vprašanja o izvoru človeške vrste, ki je osvojila planet.
21 00 NI PREZRITE
21.15 PESEM PUC I RNOVK.6. del nadaljevanke
22.05 DNEVNIK
22.15 PESI M O ROLANDU, franco-sko-kanadski film
DRUGI PROGRAM
17 10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Zgodbe iz Nepričave — 18.15 In tudi letos — 18.45 Z beograjskega festivala jazza — 19.30 Dnevi JRT. TV Skopje: Dnevnik. Razmetana abeceda. Novinarski klub. Ohridsko poletje. Povojne zgodbe. Narodna glasba. Stanje po infarktu. Video klip. Osvajanje vrha Aconcague
TV ZAGREB
16.20	Video strani — 16.30 TV v šoli
— 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar
— 17.45 Zgodbe iz Nepričave — 18.15 In tudi letos — 18.45 Z beograjskega ■ festivala jazza —19.30 Dnevnik —
20.00	Rezbarka (L del ameriške nadaljevanke) — 20.55 Formula 1 —
21.50	Dnevnik — 22.05 V petek ob 22h
SOBOTA, 16. XI.
7.45 — 12.35 in 16.30 — 23. iO TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05	PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC — RDEČA KAPICA, lutkov na nanizanka
8.20	PRIGODE SKUPINE »Pl I Pl I I I INČKOV«, 2. del nanizanke
8.35	PEGAM IN I.AMBERGAR — narodna pesem
8.45 DOMAČI IN GOZDNI ŽIVA-I I
9.00 PESMI IN ZGODBE ZA VAS — Ej. Bauer: PARNIK COI.OMBINA
9.15	MITI IN LEGENDE: Biblijski mili — Zgodbi o Ruth in Esteri
9.30	L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČAI.NIK — Bolniška soba. 3. del nadaljevanke
10.00 ZGODBA O SLIKANICI, dokumentarni film /a otroke
10.30 MLADOSTNIK: Na poti k odraslosti
11.00 NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTI : Na začetku, ponovitev I, dela angl. dok. serije
11 '50 DOKUMENTAREC MESE-C V: VR I NAR POSEBNE SORTE.
pifnovilev
12.30 POROČILA
16.50 KROTKI LEV. ameriški mladinski film
18.25	ZGODBE IZ ŽIVLJENJA R ASI LIN; Ples ptic in vampirjev. 7. del francoskega dokumentarnega ni/a
18.50 RISANKA
19.10	Pariz: NOGOMET FRANC IJA : JUGOSLAVIJA, prenos
21.00 DNEVNIK
21.20	VREME
21.30 ZRC ALO TEDNA
21.55	PAPIRNATI ČLOVEK, ameriški film
Izhodišče te dovolj napete kriminalke je možnost, da jv mogoče preko računalnika izkoriščati kreditno kartico. izdano na tuje ime. To izkorišča zase in za prijatelje študent računalništva. ki pa seveda šli ffiogel vedeti/da /a temi računalniškimi zvijačami preži prevarant hujšega kalibra, ki se nc ustraši niti umorov za dosego svojega cilja.
23.05	POROČILA
DRUGI PROGRAM
16.50	Test — 17.05 Lesena zgodba —
18.00	Kiš in prvošolec (sovjetski mladinski film) — 19.30 Rdeči konj (zadnji del nadaljevanke) — 20.30 Narodna glasba — 21.00 Dnevi JRT. TV Sarajevo: Dnevnik. Vse o glasbi. Dejan vesoljec. Živeti z naravo. Čas podvigov. Pogorelič v kneževem dvorcu. Mladi 85. Top lista nadrealistov. Glasba za konec
NEDELJA, 17. XI.
8.30	— 22.05 TELETEKST
8.45	POROČILA
8.50 ŽIV ŽAV ■
9.50 SOKOLI, ponovitev 3. dela angleške lutkovne serije
10.15	CERVANTES. 3. del španske nadaljevanke
11.05	BALKANSKI FESTIVAL FOLKLORE — OHRID 85
11.35	625. oddaja za stik z gledalci
12.00	POD 1.IPO. prenos iz Zdol pri Krškem
Zadnja letošnja oddaja Pod lipo bo v Zdolah pri Krškem. Beseda bo tekla o položaju in mestu kmeta, predvsem kmetice, kako je z dopusti, bolniško, porodniškim dopustom, šolanjem otrok. pokojnino, invalidnino..pa tudi o tem. kaj pomenijo aktivi kmečkih žena. V Krškem, kjer v aktivu deluje kakšnih 500 žensk, ne bo težko priti do odgovora. Poleg tega bodo v oddaji
prikazali še tamkajšnje ljudske običaje. etnografsko bogastvo Zasavja in dela Kozjanskega.
13.30 POROČILA
13.45 MOSTOVI
14.20	PESEM PTIC TRNOVK, ponovitev 5. dela nadaljevanke
15.05 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Odpadne vode. ameriški film
15.40	POROČILA
15.45 ALPE JADRAN, informativna odda ja
16.15	JOTO IN ŽENSKE, italijanski film (ČB)
17.50 TV KVIZ
18.50 KNJIGA
19.05 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50 VRIME
20.00	BUN.IA. drama TV Novi Sad Cire za pripoved o dr. Paštroviču. ki polagoma spoznava, da je njegov zakon le formalnost. Njegova žena
živi po običajih sveta, ki je njenemu možu povsem tuj. zato doživlja vsakodnevne poraze in nekega dne pride do spora in tragedije.
20.50	ŠPORTNI PREGLED
21.35	PORI RET — PAVLE ŠIVlC: EMOTIONS FUGITIVES
22.00	POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.55	Poročila — 9.00 Oddaje za JLA in jug. film Sam — 15.40 Glasbeno popoldne: Življenje kot ples (balet) —
70.00	Rokomet (ž) Lokomotiva : Bu-dučnost — 18.25 Udeleženec in priča — 19.30 Dnevi JRT. TV Ljubljana: Dnevnik. Periskop. Zrcalo tedna. Vida Zei: Recepcija (TV drama). 22.10 Slavček in vrtnica (balet). 22.25 Nedelja na ,vasi. 22.55 Ko se korenin zavemo: Ljubljana, srce OF: Prvomajski koncert iz Postojnske jame
PONEDELJEK, 18. XI.
8.50	TV V ŠOLI
10.35	TV V ŠOLI
12.40	POROČILA
16.55	— 22.50 TELETEKST
17.10	POROČILA
18.15	MILIČNIKI. OTROCI IN...
18.30	PESMI IN ZGODBE ZA VAS
— A. S. Puškin: BAJKA O RIBIČU
IN RIBIC I
17.45 K AMILA, portret Kamile Vo-čanšek
18.00	OTVORITEV 7. SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA, prenos iz Cankarjevega doma
18.45 SLOVENSKA LJUDSKA PESEM — Pomurje (poje Koroški akademski oktet)
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.10	NEUNIČLJIVA MARIJA. 2-del francoske nanizanke
21.05	SPOZNANO—NEZNANO:
Eureka in mi
21.45	NIŽINSKI. BOŽJI KLOVN-baletna oddaja belgijske TV
22.25	DNEVNIK
TOREK, 19. XI.
9.00	TV V ŠOLI
10.35 I V V ŠOLI
12.30 POROČILA
16.15	— 22.30 TELETEKST
16.30 ŠOLSKA TV
17.30 POROČILA
17.35 PEDEN.IŽEP
18.05	MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: ZADNJI SODNIKI IN PRVI
KRALJI
18.25 DOI I N.ISKI OBZORNIK
18.40	PERISKOP
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	L Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, predstava študentov AGRFT
21.25	OMIZJE
23.25	POROČILA
DRUGI PROGRAM
17.05	Številke in črke (kviz) — 17.25 Dnevnik — 17.45 Pisani avtobus
18.15	Čas knjige — 18.45 V nedeljo-'
19.30	Dnevnik — 20.00 Dnevi JRT-zaključni večer
SREDA, 20. XI.
8.50	TEST
9.05	TV V ŠOl.l
10.35	TV V ŠOLI
12.31).POROČILA
17.10	— 22.55 TELETEKST
17.25 POROČILA
17.30	PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVL.IK : Lenuh Poležuh. lutkovna nanizanka
17.45	L Suhodolčan: NAOČNIK IN OČAI.NIK — Narobe svet. 4. del nadalj.
18.25 0BALN0—KRAŠKI OBZORNIK
18.40	ŠČEPEC SIRNEGA SVETA: Muškatni oreh. 6. del angleškega izobraževalnega niza
19.05 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 TELEVIZIJA MONSTRUM7. feljton
21.00	Film tedna: TUJCA NA VLAKU. ameriški film (ČB)
Enemu izmed junakov filma je veliki mojster Hitchcock položil v usta besede o tem. da je prav vsakdo potencialni morilec, da si je vsak kdaj želel koga ubiti. Za Hitchcocka ni nič lepšega kot prijazen umor v družinskem krogu: Guv pravi, da bi lahko svojo ženo. ki noče pristati na ločitev zadavil. Toda to namesto njega stori Bruno, neznanec, ki gaje srečal na vlaku in mu je predlagal, naj zamenjata
iiiuui,.	UU	uoil Guvevo ženo-
Guv pa njegovega očeta. Tako bost9 oba imela alibi, saj nihče nima motiya za uboj. ker gre za neznance. Top8 Guv na tako zamenjavo ne pristane n1 ko Bruno kljub temu umori njegov'0 ženo. se začne film zapletati.
22.40	DNEVNIK'
DRUGI PROGRAM
16.05	Črke in številke — 16.25 Dney' nik — 16.45 Flipper— 17.15 Pred P1' sanim svetom poklicev — 17.45 Kos?' rka SERJ — Belgija — 19.30 Dnevnik — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 20.5 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Eno*. »Mursa« — 21.50 Čas je na naši stran1-Dražen Vrdoljak
ZLATA POROKA PEČJAKOVIH — Ana in Jože Pečjak iz Gorenjega Polja pri Straži sta v soboto v krogu številne družine in sorodnikov praznovala petdesetletnico zakonskega življenja. Jože izhaja iz starodavne mizarske družine v Gorenjem Polju, saj seje rod s tem poklicem ukvarjal, kar ljudje pomnijo, tradicijo pa nadaljuje sedaj tudi njun sin, Ana pa seje na Dolenjsko primožila iz Radenc. Njun zakon je dal pet otrok, od teh so živi še štirje, in enajst vnukov. Zlatoporočencema iskreno čestitamo. (Foto: T. Jakše)
ČETRTEK, 21. XI.
8.45	TEST
9.00 TV V ŠOLI
10.35 TV V ŠOLI
12.00 POROČILA
16.15	— 22.30 TELETEKST
16.30 ŠOLSKA TV
17.30 POROČILA
17.35 ŽE OGLAŠA SE KLOPOTEC
17.50	MLADA BREDA
18.05	SVETOVLJANA IZ POLJAN — BRATA JANEZ IN JURIJ ŠUBIC
18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK
18.40	MOZAIK KRATKEGA FILMA
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
21.10 MAJHNE: SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.20	TUJCI IN BRATJE. 4 del
angleške nadaljevanke
22.15	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.05 Številke in črke — 17.25 Dn«v' nik — 17,45 Lutkomedija — J L Prostorski načrt SRH —. ^ espress — 19.30 Dnevnik — 20.0y ^ ss lahko objavi — 21.00 Poročil«1
21.05 Gibljive slike
PRILOGA
Janezek se bo
\r	mm
se učil
izredno dobrih letinah pa tudi do 60 tisoč ton, več kot znaša ves sedanji pridelek skupaj.
Povprečni letni pridelek ocenjujejo na 40 tisoč oziroma največ 50 tisoč don, toda lani ga je bilo celo manj kot 30 tisoč ton, od tega 25100 ton namiznih jabolk, 2900 ton hrušk, 900 ton breskev in nekaj nad 300 ton jagod. O količinah v tekočem letu še ni podatkov, a so najbrž i precej skromnejše. Dobršen del letine sta sadjarjem pobrali zimska in pomladanska pozeba, ponekod pa tudi toča.
Za izvoz namiznega sadja so najpomembne- i jša jabolka. Posavje se z njimi močno uvelja- ! vlja, odkar jih goji v sodobnih družbenih in zasebnih nasadih. Tamkajšnja klima jim zelo ugaja in plodovi niso le vabljivi za oko, ampak j so tudi izredno okusni. Prav nič ni pomembno, j kje rastejo, v zasebnih sadovnjakih ali v kombi-natovih nasadih, pomembna je kakovost, so menili udeleženci brežiške okrogle mize.
V Posavju so do zdaj izkoristili za nasade sadnega drevja premalo gričevnatih, za druge kulture neprimernih zemljišč. Pa ne 'gre samo za to, ampak za nova delovna mesta in za obstoj kmečkih družin na sorazmerno majhnih posestvih. Sadjarstvo bi lahko rezalo vsakdanji kruh številnim mladim ljudem, ki zdaj zapuščajo hribovito zemljo, ali pa bi jim omog-očilo vsaj dodaten zaslužek.
Udeleženci razgovora v Brežicah so nekajk- | rat opozorili, da je sadjarstvo naintenzivnejša kmetijska dejavnost in da nudi za 160 milijonov dinarjev kar 4 tisoč delovnih mest. Torej je ni j panoge, ki bi zmogla kaj takega.
Obnova pa kljub temu napreduje le po polževo. V Sloveniji lani niso izkoristili zanjo vseh razpoložljivih virov. Torej denar ni poglavitno vprašanje. Največja ovira je pomanjkanje znanja. Vrhunske strokovnjake lahko preštejemo na prste, premalo pa je tudi pospeševalcev, zato šepa raziskovalna in pospeševalna služba. Od miloščine, ki jo dajemo zanju, ni mogoče pričakovati kaj več, saj raziskavam namenjamo komaj toliko, kolikor je bruto dohodek dveh hektarov jablan.
Za iztekajoče se plansko obdobje je bila predvidena obnova 600 hektarov nasadov letno, nakar so jo najprej zmanjšali na 370 in kasneje na 240 ha, kar ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije intenzivno oskrbovanih nasadov. Teh je bilo lani v Sloveniji 5 tisoč hektarov, in sicer 2770 v družbeni ter 1240 v zasebni lasti. V teh nasadih je polovico jablan. Pri jablanah so pridelovalci ujeli korak z najnaprednejšo tehnologijo in se s kakovostjo in količino pridelka uvrščajo v evropski vrh. S takim sadjem ni težko prodreti na zahtevna tržišča Zahodne Evrope, vendar z namiznim sadjem še niso izkoriščene vse izvozne možnosti. V tujino bi lahko prodajali tudi sadne izdelke, zato sadjarji spodbujajo povezavo med pridelovalci, trgovino in industrijo, da bi se vnaprej dogovarjali .za količine in cene in da bi v tej verigi vsak vedel za svoj dohodek.
V Sloveniji planirajo v naslednjih petih letih 2241 hektarov novih nasadov, v obdobju od 1990 do 2000 pa še 5684. Od tega bi zasebniki | napravili 4365 ha novih nasadov. Kupce naj bi : si poslej vsi zagotovili vnaprej, bodisi v večjih potrošniških središčih, bodisi v obratih prede- i lovalne industrije ali pa med izvozniki. Slovenija bi po teh predvidevanjih morala leta 2000 pridelati okoli 150 tisoč ton prvovrstnega sadja za tržišče. Plan je glede na možnosti zelo skromen, če pa bi ga še zmanjševali, si sadjarstvo ne bi zlepa opomoglo.
Z dobrim sadjarjenjem bi si sčasoma lahko prihranili uvoz lešnikov orehov in delno tudi južnega sadja. Slovenija ima pred drugimi republikami vrsto prednosti pri izvozu. Ena od teh so razdalje, saj je je na primer nekaj sto kilometrov bliže Nemčiji kot sadjarska območja na jugu države. To pomeni prihranek pri transportu, ki je vsak dan dražji. Res je sicer, da so delovne moči na jugu cenejše, vendar so tam delavci tudi manj produktivni, zato imajo naši sadjarji še vedno prednost. Razen tega so Slovenci s sodobnimi gostimi nasadi za deset let prehiteli pridelovalce z drugih območij in to prednost lahko prav tako vnovčijo, vendar ne z zaletavanjem, ampak z načrtno pridelavb brez nepotrebnih zastojev.
Za zasebne sadjarje v Posavju so informacije iz južne Tirolske zelo ohrabrujoče. Tam sa-djarjenje omogoča obstoj majhnih kmetij in na štirih hektarih se solidno preživi štiričlanska družina. Pridelka imajo tri do štiri vagone na hektar. To je magnet, ki vleče tudi pri nas. Seveda imajo na južnem Tirolskem izredno dobro strokovno službo. Brez pospeševalcev torej tudi pri nas ne bi šlo. Sadjarjev ni mogoče prepustiti samim sebi, saj bi s tem mrsikoga spravili v nesrečo. Sadjarstvo je predvsem znanje, brez sprotnih nasvetov in brez predhodne temeljite presoje ljudi, ki se podajajo v investicije, bi zašli v nepopravljive napake. Vsakdo ni sposoben prevzeti nase breme, kot je na primer 3,3 milijonska naložba v hektar nasada.
JOŽICA TEPPEY
Nedavna razstava sadja v Brežicah, ki je po vsebini, kakovosti in obsegu prekosila dosedanje je pridelovalcem in strokovnjakom vzbudila upanje, da je ta dogodek prelomnica v odnosu do slovenskega sadjarstva in njegovega razvoja do izteka tisočletja.
Prireditev je sovpadla s pomembnim jubilejem, s petdesetletnico slovenskega in jugoslovanskega plantažnega sadjarstva. Raz-
govor o sadjarstvu, o njegovi dosedanji in bodoči usodi je ob tej priložnosti privabil za grajsko omizje naše najuglednejše strokovnjake, pospeševalce in zasebne sadjarje. O razlogih, ki so sadjarstvo desetletja potiskali v podrejen položaj, so razglabljal z veliko prizadetostjo. Omalovažujoč odnos do te pomembne gospodarske dejavnosti je sprt z zdravo pametjo, je kratkoviden in sploh ne up-
ošteva izrednih možnosti za prodajo sadja na tuja tržišča.
Slovenija je vendar sadjarska dežela, zato se mora čimprej postaviti na noge in si pridobiti nekdanji sloves. Količine sadja, ki ga zdaj pridela, ne zadoščajo niti za potrebe večjih preskrbovalnih središč v državi niti za izvoz. Pred drugo setovno vojno je Slovenija izvozila povprečno po 20 tisoč ton sadja na leto, ob
V neobvezen premislek
VEČERNA MOLITEV
Ugledni beograjski tednik NIN je pred dnevi s pomočjo peresa Juga Grizelja jugoslovanski javnosti ponudil idejo o nekakšnem skupnem jugoslovanskem televizijskem dnevniku, ki naj bi izpolnil praznino, ki jo menda puščajo za sabo šest republiških in dve pokrajinski osrednji dnevni informativni oddaji. Tem dnevnikom NIN posredno očita predvsem premajhen posluh za tako imenovano jugoslovansko komponento v obveščanju. Pobuda beograjske revije je naletela na dokaj enotne komentarje in ocene, večina vprašanih družbenopolitičnih, televizijskih in drugih delavcev sejetakoali drugače opredelila za takšno, rekli bi, nadrepubliško in nad-pokrajinsko obveščanje Jugoslovanov, ki ob pol osmih
zvečer sedejo pred mali ekran.
Nedvomno imata NIN in kolega Jug Grizelj, ki ga sicer nadvse rad berem, pravico biti zaskrbljena nad dezintegra-cijskimi pojavi in gibanji v naši družbi, vprašanje pa je, ali lahko ubranita tezo, da so vsi sedanji televizijski dnevniki v službi ozkih .republiških in pokrajinskih koristi, ki se pogosto poslužujejo tudi polresnic in laži. NIN in njegov pisec sta prepričana, da bi samo gledalec, ki bi lahko sledil vsem osmim dnevnikom, lahko nekako ločil zrnje od plev in nato mirno legel k počitku kot zaveden in tvoren Jugoslovan. Ker je gledanje v osem televizorjev naekrat tehnično, fizično in psihično nemogoče, je tu kot deus ex machjna pri roki skupni jugo-
/
  	'N
slovanski dnevnik, ki bo edini pripovedoval resnice in držal bratstvo in enotnost na primerni temperaturi. Celo več: Grizelj patetično trdi, da bi bil ta skupni TV dnevnik nekakšna »večerna molitev vseh Jugoslovanov, molitev, s katero bi molili za Republiko in Pokrajino, malce pa tudi za Jugoslavijo«.
Poudariti moram, da mislim o ljubljanskem in zagrebškem televizijskem dnevniku (oba sta dostopna dolenjskim gledalcem) skoraj vse najslabše, kar pa ne bo iz mene nikoli naredilo pristaša nadrepubliškega obveščanja, ki bi se utapljalo v deklara-tivnosti in vsakodnevnem priseganju na vsakomur jasne cilje. V Jugoslaviji so že časopisi, ki slede takšni »jugoslovanski komponenti«. Vsi vemo, kolikšna sta njihova naklada in ugled.
Zdi se tudi, da je NIN v trenutkih ustvarjalnega zanosa popolnoma pozabil ali pa podcenil nekatere temeljne dosežke v zgodovinskem in revolucionarnem procesu e-mancipacije narodov in narodnosti Jugoslavije. Vsak državljan se zaveda in je kot pripadnik tega ali onega naroda ali narodnosti ponosen na dvojnost svojega bivanja. Jugoslavija se ustvarja prostovoljno od spodaj navzgor, ne obratno. Ko je govor o republiškem in državnem, mislijo nekateri na razcepljenost, drugi pa na raven skupnega življenja v večna-rodnostni državni skupnosti. Precej tega je tudi v zdajšnjih republiških in pokrajinskih TV dnevnikih, kar pa še ne pomeni, da se teh zelo pomembnih oddaj ne bi dalo izboljšati, saj se med seboj gotovo premalo poznamo. V naši ustavi in drugih dokumentih je več kot dovolj demokratičnih temeljev za enotnost (če hočete jugoslo-vanskost) v različnostih. Kdor jih (temelje) išče in želi, jih tudi najde. In ko tako ravna, je vsak republiški in pokrajinski televizijski dnevnik hkrati tudi jugoslovanski.
MARJAN BAUER
J
c3 *rt 'd o
s d
o.&
e,
a* 2
sod
■ Ena od najbolj množičnih halucinacij v zgodovini je med umikom po izgubljeni bitki pri Monsu zajela britanske čete. Angleži so se oktobra 1914 v Franciji umikali pred Nemci. Nenadoma se je otočanom zazdelo, da vidijo na nebu vojsko srednjeveških vitezov, ki na konjih hite v naskok na Nemce. Na tistoče Britancev se je obrnilo in med vzklikanjem »Bog je z nami!« zavrnilo sovražnika.
V Urugvaju je še danes v veljavi zakon o dvobojih. Eden od členov tega akta določa, da se lahko dvob-ojuje samo oseba, ki lahko pokaže uradno potrdilo, daje reden krvodajalec.
•
Platypus
(kljunaš) je edini sesalec, ki ima namesto gobčka kljun.
in ruski ambasador je carju posebej poročal, kako trenira to posebno držo. Ludvik XIV. je bil nenavaden tudi po tem, da se je rodil z dvema zoboma v ustih. To se je precej kasneje zgodilo tudi Napoleonu.
Američanka AimmeSemple McPherson, ki je umrla leta 1944, je dedičem zabičala, da jo morajo pokopati s telefonom v krsti. Ni se zadovoljila z golim aparatom, telefon je moral biti brezhibno povezan s centralo, da bi v primeru vstajenja od smrti poklicala gasilce ali prvo pomoč. Dediči gospe McPherson so naročnino za ta telefon plačevali še pred desetimi leti.
Groucho Marx, slavni ameriški komik, je dal najkrajšo in najbolj jedrnato definicijo kalvinizma, veje protestantizma, ki jo je v Ženevi utemeljil Calvin, ki bi mu danes rekli ajatolah protestatizma. Marx je rekel: »Ne glede na to, za kaj ali za koga gre, mi smo proti!« Calvin, ki je živel v prvi polovici 16. stoletja, je v Ženevi uvedel strahovlado elementarne pobožnosti in morale. Trgovca, kijezakin-kal med Calvinovo pridigo, so javno sežgali. Neki Spanec, ki se je v Ženevi mudil po opravkih, je iz mesta zbežal ne glede na nesklenjeno kupčijo. V domovini je potem pripovedoval, da ne potrebujejo v Švici nobene javne razsvetljave, saj nenehoma gore grmade.
Francoski kralj Ludvik XIV, je bil kraljevsko požrešen. Ko je umrl in so ga zaradi balzamiranja morali raztelesiti, so ugotovili, da je njegov želodec dvakrat večji od želodca njegovih podanikov. Sončni kralj je bil za življenja znamenit tudi zaradi drže glave, ki jo je od rojstva nosil nekoliko postrani. Prirojena napaka je postala na dvoru moda, glavo so držali postrani vsi po vrsti
Z naravo do zdravja
GRENKULJICA
Grenkuljica (Glechoma he-deracea L.) je vsem dobro poznan plevel, ki razvije že zgodaj spomladi lepe modre cvetove. Raste povsod po Evropi, Aziji, udomačil pa se je tudi v Severni Ameriki. Po travnatih pobočjih, posekah, pašnikih, ob živih mejah in plotovih se ta rastlina plazi po tleh; pokončni so le cvetoči poganjki. Na plazečih se poganjkih zrastejo nadomestne korenine. Pokončni poganjki nosijo širokosrčaste liste z debelimi zobčastimi robovi, v njihovem zalistju so modri cvetovi.
Grenkuljica je bogata s čreslovino, grenčinami in organskimi kislinami, vsebuje precej soli kremenčeve kisline, eterično olje, sluzi, sladkor in vitamin C. V začetku poletja nabiramo cele rastline, liste ali cvetove. Natrgane dele rastline moramo posušiti takoj v senci, na prepihu. Pri tem je pomembno, da se čimbolje ohrani zunanji videz rastline, če se navlaži, počrni in s tem izgubi zdravilne lastnosti.
Zdravilne snovi v grenkulji-ci imajo blagodejen vpliv na sluznico dihal. Umirjajo kašelj, čistijo pljuča, pomagajo tudi pri napadih astme. Prisotne grenčine pospešujejo izločanje vode iz telesa in pripomorejo k dobremu delovanju želodca in prebavil. Zunanje pa grenkuljica dobrodejno deluje na kožo, jo čisti in odpravlja akne in čire. Ker pospešuje izločanje vode iz telesa in urejuje presnovo, lajša tudi tegobe, ki nastanejo pri celulitisu. V ta namen se pije čaj iz grenkuljice, vtira pa se tudi v kožo, lahko kar svež sok, pa tudi obkladki iz gran-kuljičinega čaja imajo podoben učinek.
Ljudsko zdravilstvo pripravlja iz grenkuljice različne pripravke.
Sirup tako, da se skuha navadni sladkorni sirup in se mu doda svež sok iz grenkuljice (enaki deli soka in sirupa), ponekod pa kuhajo grenkuljico na vinu in to pijejo po požirkih pred jedjo kot tonik, ki pospešuje prebavo in apetit, žene na vodo in je dober za izločanje strupenih snovi iz telesa, zlasti spomladi po dolgi zimi, ko nas muči pomladanska ut-
rujenost. Vino seuporabljaza izpiranje vnetih dlesen. Pripravimo si lahko tudi osvežilno sol. Vzamemo kilogram soli in ji dodamo 30 g smrečnega olja in dve žlici svežega grenkuljičinega soka. Lahko pa prekuhamo pol kilograma grenkuljice v treh litrih vode, pustimo da se ohladi in precedimo ter dodamo kopeli. Po njej se bomo počutili sveži in imeli bomo več moči za naporno vsakdanje delo.
BORIS JAGODIČ
/0(2
priloga dolenjskega lisk
Bruce Springsteena je dolgo časa spremljal naziv »novega Dylana«. Pred desetimi leti ga je Jon Landau, rock kritik ameriškega glasbenega časopisa Rolling Stone, imenoval prihodnost rock glasbe. Kritika in publika so vedno hvalili in cenili njegove plošče in nastope, vendar so se plošče relativno slabo prodajale. Že na začetku svoje kariere je imel težave, kako prenesti enkratno živo atmosfero, ki je vladala na njegovih koncertih, na ploščo. S časom mu je to uspevalo. Vrhunec v produkciji in aranžmanih je Springsteeno-va zadnja plošča Bom in the USA. Čeprav je že navada, da se hvali zadnja plošča, je pri Springsteenu album Bom in the USA obrtniško najbolje dodelan album. Produkcijaje zelo uravnovešena, podobno je z aranžmaji, ki so umerjeni, zmerni in elegantni.
Kot mojstra »short stories« pesmi so Springsteena predvsem na začetku kariere primerjali z Dylanom, kar mu je bolj škodilo, kot koristilo. Ta primerjava pa je bila tudi not-
Glasba______
BRUCE SPRINGSTEEN
Bruce Springsteen je lani izdal ploščo Born in the USA, ki je zaznamovala letošnje leto. Pesmi, kot so Dancing in the dark, Born in the USA, Cover me, l’m going dovvn, My hometovvn, No surrender, Glory days in l’m on fire, so svojo vlogo hitov uspešno opravile. Verjetno se jim bo pridružila še kakšna od preostalih pesmi.
Springsteen je že več kot 20 let prisoten v ročk cirkusu, letos jfe dosegel svoj komercialen vrhunec. Postal je svetovna rock zvezda in je za svoj uspeh trdo in vztrajno delal. Ni ga naredila propaganda.
ranji stimulans. Bruce je dokazal, da ni nobena kopija, temveč močna in razvita skladateljska osebnost. Njegove »short stories« so pesmi, katerih tekst je slika sedanje Amerike. Tak način pisanjaje posledica Bruceovega nav-
dušenja za film. Slike iz vsakdanjosti ameriškega proletariata, povedane včasih na grob, drugič na sentimentalen način, so blizu množicam in se z njimi lahko identificirajo.
Bruce je eden redkih rock'n’roll garačev, ki se razdajajo publiki. Njegovi koncerti trajajo tri do štiri ure. To iskreno razdajanje publika čuti in ceni.
ZDENKO MATOZ
»Ljudje morajo biti čimbolj osveščeni, da bodo vedeli, da je od njih odvisno, v kakšnem okolju bodo živeli. Na Zahodu sta gospodarska rast in onesnaženje v obratnem sorazmerju, pri nas pa v premem. Vsekakor pa je nujno doseči sodelovanje med ekonomskim in ekološkim pristopom,« je poudaril akademik prof. Stane Krašovec, predsednik Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji, v uvodni besedi o varstvu okolja v dolgoročnih planih razvoja na okrogli mizi ob oktobrski republiški razstavi sadja in cvetja v Brežicah. _______________________________________________
Kmetijstvo
KOZA NI VEČ KRAVA SIROMAKOV
Koze se je skozi stoletja prijel zaničljiv vzdevek krava siromakov ali tudi železničarska kravica. Proletarci so imeli ob svojih domovanjih skromnestajice, koza je dajala mleko številnim otrokom. Kozi pa so pripisovali iudi hude stvari na primer uničevanje gozdov. Temu primerno smo po osvoboditvi šteli med kar revolucionarne ukrepe nove oblasti zakon o prepovedi Kozjereje. Gurmanski Francozi so po vojni premogli le okrog tri milijone koz, pri nas pa naj bi jih bilo od štiri do pet milijonov. Uveljavitev novega zakona je stalež Zmanjšala na vsega 300.000 glav. Življenje pa je vztrajnejše od zakonov. Tako smo v naši državi naposled ta zakon ukinili.
Rodovniške plemenske živali dosegajo danes vrtoglave cene od 100 do 150 tisočakov. Kozli so tudi po 1-600 DM. Če komu uspe dobiti dobrega kozla za
110.000	din ali kozo za 80.000 din, je napravil kar dobro Kupčijo.
Ob jesenski razstavi društva gojiteljev malih živali v Sevnici so pripravili tudi posvetovanje o kozjereji. Pohabili so predstavnike industrije, ki izdeluje mlekarske stroje, mlekarne, kmetijske in pospeševalne organizacije. Prišli so žal predvsem rejci in člani društev od naše obale do Maribora. Ugotavljali so skupnetežave., Vrsta naših revij in časopisov pisari o kozjereji, vedno Pa manjkata poglavitna podatka: kje je mogoče Plemenške živali kupiti ali jih pripuščati. Sevničanko Povedali nehvaležno izkušnjo z ene od nakupovalnih Poti. Na predhodnem ogledu je bilo vse v redu. Po-Kazali so jim lepe živali, predelavo mleka v sir, dogovori so se za ceno. Ni čudno, da je bilo interesentov kar 12. V Dalmacijo so poslali kombi. Lastnik je Presenečene Sevničane odpeljal do samotne staje,
kjer so lahko videli podhranjene živali, ki jih seveda ni kazalo kupiti, tudi zato, ker jim je od prvotnega obiska vrtoglavo poskočila cena. Sklonjenih glav so zložili denar za prevoz in vse skupaj vzeli kot izlet na morje z žalostnim koncem.
Koprčani so se v Sevnici lahko pohvalili z dobrimi stiki z zamejci, ki se pri kozjereji že dolgo ne ubadajo več s predsodki, temveč kratkomalo s proizvodnjo. Na mariborskem koncu, posebno ob avstrijski meji, daje mnogo naših domačih in tudi bosanskih koz. Menijo, da jih ne kaže zapostavljati, zlasti dokler rejci ne pridejo do prepotrebnih izkušenj. Sevničani so s pomočjo rojaka navezali stike z rejcem koz Marijanom Jamškom iz Sečovelj pri Portorožu, ki je član evropskega združenja. Pri njem kupljene rodovniške alpske srnaste koze se lepo razvijajo pri Silvu Osovnikarju v Sevnici in Juriju Pajku s Trnovca. Slednji, po poklicu je strojevodja (nekaj od železničarske tradicije torej le še ostja), ni zdržal v enoličnih sevniških bjokih. Preselil se je na deželo, kjer razmišlja o sodobnem hle-
Varstvo okolja	_
KOS CUN JE DRAŽJI KOT KOS SLOVENIJE
Savi letno 100.000 kubikov pepela manj. V sušnem obdobju je krški jedrski elektrarni precej preglavic povzročala Sava, ki se je zaradi nizke gladine preveč segrevala. Ostajata tudi vprašanji, kdaj bo zgrajeno osrednje odlagališče radioaktivnih odpadkov in kam z lubjem iz Celuloze. Med nič kaj nedolžnimi možnimi onesnaževalci sta tudi goveja farma Globoko in svinjska farma na Krškem polju, ki sta se »vtihotapili« v posavski prostor skozi šivankino uho, seveda proti volji" ekologov.
STRAH PRED PEPELOM
Krška nuklearka proizvaja vrsto radioaktivnih snovi, ki ostajajo zvečine v zaprtem krogu, znotraj elektrarne, nekaj pa jih prihaja v okolje. Po besedah dr. Petra
Stegnarja je vpliv sevalne aktivnosti izjemno majhen, saj je pacient pri slikanju zoba s starim rentgenskim aparatom dobil naenkrat večjo dozo radioaktivnosti, kot je celoletna emisija na človeka iz jedrske elektrarne Krško. Podatke raznih meritev v JE Krško bi morati redno sporočati, da bi se pri ljudeh razblinil občutek nevarnosti.
Dosti večji problem kot karkoli okoli krške nuklearke je po mnenju dr. Stegnarja elektrofiltrski pepel iz šoštanjske termoelektrarne. V 30 letih so Šoštanjčani odložili v velenjsko jezero 15 do 20 milijonov ton elektrofiltrskega pepela. Jezero je že zdavnaj biološko mrtvo in tudi kemično zelo onesnaženo. Kurjenje s premogom daje termoelektrarni Šoštanj vsako leto milijon ton elektrofiltrskega pepela. Po takih odpadkih, žal, ni povpraševanja.
Celo kadar gre za posebne odpadke, kamor spadajo tudi pesticidi in PCB, da o komunalnih niti ne govorimo, smo deponije odpadkov iskali in urejali bolj v stilu igre na srečo, češ bo, kar bo. V Jugoslaviji je predvidenih tudi 11 odlagališč radioaktivnih odpadkov, od tega 4 v Sloveniji. Zakaj javnosti odgovorni še zmeraj niso obvestili, kje so predvidene lokacije? Sumničenje ljudi o resničnosti in verodostojnosti določenih podatkov je upravičeno in večje, ko si izbranci dovolijo dozirati, koliko in kdaj smejo zvedeti (ne)zreli samoupravljalci oz. delovni ljudje.
Za jedrsko energijo prihodnost ni ravno obetavna. Predelava visokoradioaktivnih odpadkov v tujini se krči. Končni izdelek je plutonij, ki ga uporabljajo za atomske bombe. Teh pa ježe dovolj. Inž. Neža Exel je na okrogli mjzi v Brežicah vprašala, če bodo druge države pustile prevoz takih odpadkov preko svojih ozemelj in kolikšna bo cena, ki jo bomo morali plačati za predelavo in shrambo.
MOLK O BENCINU BREZ SVINCA
Dr. Dušan Plut, ki je povezoval okroglo mizo o varstvu okolja v dolgoročnih planih razvoja, je zasledil v slovenskem načrtu le en stavek o alternativnih virih energije. Ničesar ne predvidevamo, kaj storiti za oči-• ščenje izpušnih plinov, denimo, da bi se zavzeli za bencin brez svinca. Kakor da kisli člež, ki povzroča umiranje gozdov, prinašajo le termoelektrarne! Večine predlogov slovenskih ekologov v republiškem načrtu niso upoštevali, za nekatere predloge ni pojasnil, zakaj jih niso vključili. Priložnost za privržence čistega, zdravega okolja, ki jih je na srečo v Sloveniji vse več, so še občinski družbeni plani dolgoročnega razvoja, kijih marsikje še niso sprejeli,
V Sloveniji smo ustanovili skupnost za varstvo okolja že leto pred stockholmsko konferenco. Društva so nastala spontano povsod, kjer je ljudi pritiskala ob zid kakšna zagata. Nobena reka v republiki naj bi ne bila več v 3. ali 4. kategoriji — to doseči je ena dolgoročnih nalog ne samo društev, ampak te družbe.
Izdelava katastra onesnaževalcev voda utegne pomeniti prvo stopnico k zastavljenemu cilju.
DOKLEJ VRT EVROPE?
Ob slovenski obali so posebno zaskrbljeni zaradi terminaja v Luki Koper in napovedane gradnje termoelektrarne v Miljah v sosednji Italiji. V Luki zdaj pretovorijo poldrugi milijon ton premoga na leto, v nekaj letih pa naj bi povečali količino na 5 milijonov ton. Kljub najsodobnejši tehnologiji je že zdaj zaznaven vpliv na okolje, saj se nekaj premogovega prahu izmuzne v ozračje.
Republiškemu komiteju za varstvo okolja je več kot leto dni znan problem TE Milje. Ta naj bi bila kar dvakrat večja kot šoštanjska termoelektrarna, zrak pa bi onesnažila bolj kot vsa slovenska industrija. Največji problem je deponija premoga, ki so jo Italijani kot dobri in razviti sosedje ponudili celo nam. Pri njih bi imeli tehnologijo — tovarno, pri nas pa odpadke. Značilna formula za sodelovanje Severa in Juga. Tone Poljšak iz republiškega komiteja za varstvo okolja pravi, da bodo v polovici novembra na sestanku mešane državne komisije, ki spremlja uresničevanje osimskih sporazumov, sprožili vprašanje TE Milje, kajti Italijani nas niso doslei seznanili z namerami po nikakršni uradni poti.
»Slovenija je majhen vrt v Evropi. Moramo ga ohraniti. Bomo še naprej potrošniška ali bolj varčna družba?« je vprašafdrTpfeter Novak, predsednik sveta za varstvo okolja pri RK SZDL, na uspeli okrogli mizi v Brežicah. Menil je, da je slovenski srednjeročni plan razvoja idejno dovolj bogato obdelan, gmotno pa žal zelo slabo. Pri denarju pa se največkrat končajo lepe besede o tem, da smo za čisto okolje.
PAVEL PERC
vu, v začetku za 20 koz. Pravi, da je sam zrasel na kozjem mleku, mleko srnaste alpske koze pa sploh nima za koze značilnega vonja. Na sevniški razstavi je Pajek predstavil postavnega srnastega plemenjaka, samice pa zaradi visoke brejosti ni pripeljal na razstavo.
Alojz Crnkovič, kmetijski pospeševalec pri temeljni organizaciji kooperantov sevniškega kmetijskega kombinata za živinorejo, meni, da so v tej občini ravno zaradi njene hribovitosti in zaraščanja ugodne razmere za razvoj kozjereje. Ob zadnjem popisu leta 1981 so zmetali vse v en koš koze so prišteli kar k ovcam. Našteli so 362 glav. Rejci so na Mrzli planini, Lovrencu, Konjskem in še kje. Okrog Čelovnika naj bi bilo kar 70 hektarov opuščene zemlje. Navedel je tudi močni vir denarja iz računa za uvajanje nove kmetijske proizvodnje. Pogoj je odkup mleka. Vsekakor pa ne kaže ponavljati napake, ki še je pred leti zgodila z ovcami. Ko so kmetje nabavili živali, je cena jagnjetine tako padla, da je bilo sramotno.
Odkupovalec mleka v celjski mlekarni Milan Mirnik pravi, da bi kozje mleko zanesljivo odkupovali. Na sev-niškem posvetu so ustanovili tudi pripravljalni odbor, ki naj bi povezoval kozjerejce v republiki. Silva Osovnikarja so določili za stike med predstavniki društev gojiteljev malih živali iz Celja, Maribora, Kopra, Pragerskega in Sevnice. Med prvenstvene naloge spada nastavitev knjige, v katero naj bi bile vpisane vse živali. Izmenjavali bodo obvestilo o nakupih koz, plemenjakih in podobno. Drage uvožene živali, same po sebi ne zagotavljajo kakovostno rejo. Ob začetnih uspehih lahko kaj kmalu sledi razočaranje. Najbolj zagreti omenjajo naslednji obrazec kozjereje: koze naj bi zaraščene pašnike očistile grmovja in trnja. Ovce bi ga nato pognojile, umen kmet pa bi na koncu ustvaril pašnik, koder bi lahko pasel krave.Kraški gozdarji bojda zato že vabijo rejce koz, da bi očistili neprehodno makijo, ki bi jo potem zasadili z bori.
ALFRED ŽELEZNIK
Večja varčnost pri razpolaganju z zemljo in energijo bi bila v prid vsem, a tega se očjtno še vse premalo zavedamo. Zato kaj radi podležemo kratkoročnim, kratkovidnim ciljem dnevne politike, ki postavlja v ospredje sicer spodbudne načrte za hitrejši razvoj te družbe, ne sprašuje se pa dovolj,za kakšno ceno naj bi si jutri rezali debelejši kos kruha. Proizvodnjaenergije je največji onesnaževalec, pri nas pa že zdaj porabimo dvakrat do petkrat več energije na enoto proizvoda kot razvitejše dežele!
Urbanizacija je posegla na najrodovitnejša polja. V dveh desetletjih smo izgubili že 20.000 hektarov zemlje, v naslednjih letih pa naj bi se vsako leto za zmeraj poslovili od tisoč hektarov plodne zemlje. Leta 2000 bo .treba v Sloveniji prehraniti okrog 2 milijona ljudi. V svetu je ta čas 1.300 milijonov hektarov obdelovalne zemlje in je pride na prebivalca 3.200 kv. metrov, v Sloveniji pa samo 1.500 kv metrov. Zelo nazoren podatek, kako globoko smo si zažagali vejo, na kateri sedimo! Prof. France Adamič meni, da bi kazalo proučiti, ako bi biodinamično kmetijstvo, ki predvideva pridelavo hrane brez uporabe pesticidov, sploh lahko prehranilo vse več ljudi in preprečilo lakoto.
RAZVREDNOTENA ZEMLJA
Slovenci lahko obstajamo le kot kulturen narod, je zapisal in v zadnjem času večkrat poudaril akademik Josip Vidmar. Ko načrtujemo prihodnost, očitno premalo upoštevamo preteklost in sedanjost. Se potemtakem lahko izognemo očitku, da planiramo po nek.ih modnih utripih? Interventni zakon o varstvu kmetijskih zemljišč je sicer precej zavrl urbano erozijo zemljišč. Toda, kot pravi dr. Albin Stritar, nikjer ni bila zemlja tako razvrednotena kot pri nas, saj je kvadratni meter umetnega poda — tapisomaznatno dražji kot pa kvadratni meter nacionalnega ozemlja!
V Posavju so občutljivi tudi, ko gre za varstvo voda. Kaj bo s Savo po izgradnji verige hidroelektrarn? Se bo za jezovi nabirala umazanija, da bo naša najdaljša reka še bolj dajala videz industrijskega kanala, ali pa bo končno zaživel tudi v praksi družbeni dogovor jugoslovanskih obsavskih občin o očiščenju Save? Drži kot pribito da Slovenci prispevamo obilo umazanije reki, ki povzroča precej sivih las tistim, ki imajo na skrbi zdravo podtalnico in pitno vodo tudi v Beogradu. 2 izgradnjo čistilnih naprav pri krški Celulozi je zdaj v
priloga dolenjskega lista
H Ji i 1 1	
|i/| I i	
IVI 1 In 1	
/■% a jr§ 4	i bhi n ji
	
V ¥	
Glede na to, da je visok krvni pritisk še vedno zelo sporno stanje človekovega organizma, si velja prebrati nekaj misli, ki jih je o njem zapisal v svoji knjigi Medicinski nasveti tekačem kardiolog dr. George Sheehan. Njegovo razmišljanje se bo marsikomu zdelo prevratniško, a tudi prevratne misli morajo na plan, saj s svojim jedkim dvomom utirajo pot svežim odkritjem.
Takole pravi:
»V ZDA so zdravniki v svoji neusahljivi želji, da bi nam podarili bolj zdravo, srečnejše in daljše življenje, v zadnjih letih svojo pozornost usmerili na visok krvni pritisk. Rojeva se nov, velikanski medicinski pojav, industrija visokega krvnega pritiska. V tem projektu se niso združili le zdravniki, ampak tudi z njimi povezani poklici, ki kujejo dobiček s človeškim zdravjem — ali boleznijo. Skoraj nemogoče se je izogniti merjenju krvnega pritiska. Komur ga ne zmeri zdravnik, ga ulovijo v nakupovalnem središču ali kje drugje!
Ko vam ga končno zmerijo in ugotovijo, da je zvišan, je veliko možnosti, da se vam bo življenje krepko spremenilo, če že ne zaradi stranskih učinkov predpisanih zdravil, pa vsaj zaradi zaskrbljenosti. Močno
Motociklizem
Medicina
orožje v vsaki bitki take vrste je vcepljanje strahu: ne gre za to, kako dobro se boste počutili, ampak za to, kako močno se lahko stvari poslabšajo.
ZMEDA S KRVNIM PRITISKOM
Kaj je resnica te mešanice groženj in obljub? Citirajmo urednika British Medical Journal: ,V nobenem delu medicine ni toliko zmede kot v tistem, ki se ukvarja z vzroki in pomenom krvnega pritiska in z napredovanjem tega stanja ter zdravljenjem bolnikov, pri katerih se je pojavilo.'
Zdravniki, podobno kot njihovi bolniki, oklevajo. Včasih se zdi, da starejše in bolj izkušene predpisovanje zdravil proti visokemu pritisku ne zanima nič bolj kot bolnike zanima jemanje teh zdravil. Mnogi pritrjujejo psihiatru Viktorju Franklu: ,Če bolniku izmerim pritisk in ugotovim, da je rahlo zvišan, ter mu to povem, mu pravzaprav lažem, kajti tisti hip se bo začel vznemirjati in pritisk se mu bo še bolj.dvignil. Če mu, nasprotno, rečem, da mu ni treba skrbeti, se mu ne zlažem, kajti pomiril se bo in njegov pritisk bo postal normalen.'
Podobno misli tudi eden najbolfcznanih raziskovalcev kliničnih znakov visokega krvnega pritiska Sir George Pickering. .Nikoli ne prestrašite bolnika'' je njegovo pravilo.
Ne le da zdravniki bolnike strašijo, to počno celo po nepotrebnem. .Neprijetno za naš poklic je, da krvni pritisk močno niha,' pravi dr. Pickering. .Lahko skoči od 60/30 v spanju na 160/100, ko smo vznemirjeni/
Veliko je ljudi, katerih krvni pritisk je visok le, kadar jim ga merijo. Preprosto jim ne morete natakniti zavihka dovolj hitro, da bi jim zmerili normalen krvni pritisk. Adrenalin je že v sistemu in deluje. Takoj se pojavi sicer naraven, a nenormalno močan odziv na stres. ,Ko zdravnik predpisuje zdravilo takemu bolniku, zdravi bolj sebe kot njega/ pravi dr. Mark Altschule s Harvar-da. Njegovo mnenje podpira tudi dr. Milton Mendel-ovvitz z Mount Sinai Medical School: .Takih hiperto«
nikov, še posebej tistih s prehodnim ali zgodnjim stresnim visokim pritiskom, sploh ne bi smeli zdraviti/
Kako lahko ugotovimo, da gre za to vrsto krvnega pritiska in dejstvo, da ga ni treba zdraviti? Dr. Sheehan je odkril dokaj učinkovit način: hiperventilacijo ali po naše čezmerno prezračenost. Toda bolniku jo je treba prislepariti. Če ve, zakaj poskušamo doseči, da bi se »predihal«, je napetost še vedno dovolj močna, da krvni pritisk ostane visok. Dr. Sheehan priporoča, naj se zdravnik pretvarja, da posluša bolnikova pljuča in mu svetuje, naj dolgo počasi vdihuje in izdihuje. Končno se sprosti. Tedaj naj mu natakne zavihek in zmeri pritisk — največkrat kar normalnega!
Pomembno je torej, da izključimo možgane in preprečimo, da bi se vmešalo zaznavanje stresa, da izločimo zaskrbljenost, strah, napetost, in jezo in tako dobimo temeljno vrednost krvnega pritiska.
DEJAVNIK TVEGANJA
Prehodnega visokega krvnega pritiska torej ni treba zdraviti. Kako pa naj ravna, če gre za stalen visok krvni pritisk? Pri kateri višini je zdravljenje nujno?
Najprej moramdvisok krvni pritisk definirati. Ne gre za bolezen v navadnem pomenu besede, ampak za dejavnik tveganja. Človek z visokim krvnim pritiskom bo verjetneje zbolel za srčno ali ledvično boleznijo in pogosteje kot drugi je žrtev srčne kapi. V.tem smislu se krvni pritisk obnaša tako kot ostali dejavniki tveganja, kajenje, debelost in holesterol. Te lahko zmerimo in glede na rezultate ugotovimo, kako veliko je tveganje. Enako je s krvnim pritiskom. Kaj je torej normalni razpon? Od kod naprej govorimo o visokem krvnem pritisku? Kdaj je zdravljenje nujno?
V zadnjih 25 letih je dr. George Pickering nič kolikokrat izzval svoje poklicne tovariše, naj določijo in utemeljijo stalno veljavno črto ločnico med normalnim krvnim pritiskom in hipertenzijo. Zdi se, da je ta predvsem v očeh opazovalca. Visok krvni pritisk ene osebe je normalen pritisk druge. To, kar v nekaterih klinikah dopuščajo, je v drugih vzrok za zdravljenje. Vendar so si zdravniki edini, ko pritisk zraste na
170/110. Pod to mejo pa še divjajo strokovni prepiri.
Ne glede na višino pritiska se večina strokovnjakov strinja, daje primerno, če zdravnik bolnika nekaj časa pozorno spremlja, preden se odloči za zdravljenje z zdravili. Raziskave so ugotovile, da se pri osemdesetih odstotkih ljudi s pritiskom 160/100, kljub temu da se niso zdravili, ta vrednost ni spremenila. Veliko teh nedvomno spada v tisto veliko skupino, ki ima pritisk le takrat, kadar ji ga merijo. Dokaz za to so bivanja v bolnišnici zaradi poškodb ali drugih vzrokov (seveda ne srčne ali žilne bolezni), med katerimi postane vsakodnevno merjenje pritiska samoumevno in bolnika več ne vznemirja.
Pri odločitvi, ali naj bolnika začnejo zdraviti, je treba upoštevati dokaze, da krvni pritisk telesu škoduje. Normalen elektrokardiografski- zapis in negativne preiskave urina zdravniku povedo, da je krvni pritisk predvsem številka in ne bolezen. Tudi če se zdi, da je zdravljenje neizogibno, ga je treba prilagoditi posameznemu bolniku. Hipertonik je navadno občutljiva oseba, ki živi v stresnih okoliščinah, ki jim ni kos.
PROBLEM ŽIVLJENJSKEGA SLOGA
Danes že vemo, da je organizem nekaterih ljudi občutljiv za sol. Ta občutljivost je določena genetsko. V družbah brez soli ni visokega krvnega pritiska. Tam, kjer je hrana močno soljena, je visokega pritiska na pretek.
Pogost dejavnik tveganja je tudi dčljglost. Zato je prvi ukrep, ki naj ga zase stori hipertonik, ta, da zmanjša količino zaužite soli in shujša.
Bolniki z visokim krvnim pritiskom ne prenesejo soli. Ne smejo si privoščiti niti odvečne teže. Ne prenesejo pa tudi svojega življenjskega sloga, svojega načina bivanja. Visok pritisk je tako kot alkoholizem, kajenje ali grizenje nohtov znak, da delo, družina in preprosto ljudje, ki takega človeka obkrožajo, zbujajo strah in razočaranja, namesto da bi prinašali srečo in veselje.
Temu se lahko ognemo na dva načina. Eden je, da odpravimo stres, drugi pa, da človeka nanj pripravimo.
Odpornost za stres je odvisna od človekove lastne podobe o sebi, telesne, duševne in miselne pripravljenosti in od humorja. Nobene od omenjenih stvari ne dobimo v lekarni. Zanje se je treba bojevati in jih zaslužiti. To je velika zahteva za človeka, ki si lahko zagotovi normalen krvni pritisk s tremi tabletkami na dan, dolgoročno gledano pa je edina pot. Bolnik, ki ima težave z visokim krvnim pritiskom, mora spoznati, da je njegov problem prevzaprav problem življenjskega sloga«.
Dr. Sheehan ne govori o zdravil ih, le svari pred njimi-Če že ne povzročijo nič hujšega, pa vsaj priklenejo človeka na bolezen. Bolniku odvzamejo breme odgovornosti, pripričanje, da se mora za zdravje potruditi, potrebo po discipliniranosti in odrekanju.
V svoji športnomedicinski praksi je ugotovil, da zdravila proti visokemu krvnemu pritisku povzročajo razne neprijetne stranske učinke. Spoznal je tudi, da mnogi bolniki odklanjajo zdravljenje zato, ker se navadno pred zdravljenjem počutijo kar dobro, ko pa začnejo jemati zdravila, se počutijo bistveno slabše.
Zato dr. Sheehan rad navaja ugotovitev slovitega torontskega zdravnika Kavanagha, ki vodi institut za poinfarktno rehabilitacijo: počasen dolgotrajen tek rahlo znižuje krvni pritisk: ukrepi proti visokemu k. pritisku naj bodo hujšanje do normalne telesne teže, neslana hrana, lahkotnejši življenjski slog, zdrava rekreacija, in šele nazadnje — tableta.
PRIREDIL: JANEZ PENCA
premagati stezo in strah. Zdaj tega ne bo več, a brez motorjev ne bom nikoli mogel živeti,« pravi gotovo nadjboljši dolenjski motorist Alojz Pavlič.
Celih sedemnajst let se je Lojze poganjal po cestah in motodromih. V sebi še čuti sile in moči, da bi nadaljeval. »Toda,« pravi, »na domačih terenih nimam več kaj iskati, za tuje pa imam preslabo finančno zaledje.« Lahko ga je razumeti. Vsa ta dolga leta je bil sam Svoj mehanik, menedžer, zastopnik pri mednarodni motociklistični zvezi. FIM, sam svoj šofer na motoristična tekmovanja, trener in najbrž še kaj. Ob koncu državnega prvenstva, ko je osvojil naslov državnega prvaka v razredu do 80 kubikov, pa je sporočil, da bo nehal.
Da je postal dirkač, pravzaprav ni bilo potrebnih dosti spodbud. Motorji so ga veselili že od malih nog, denarja pa ni bilo, da bi uresničil svoje veselje. Toda ljubezen do motorizacije, ki je dobesedno visela v zraku, je pred leti v Novem mestu spodbudila nekaj navdušencev, da so organizirali avtomobilske dirke na Gorjance. In Lojze se je znašel med tistimi pogumnimi fanti, ki so se pognali v serpentine in vzpone gorjanske ceste. Resda se je preizkušal samo s fičom, a za takega fanta, kakor je bil Lojze, je bilo tudi to dovolj. Lahko je vsaj pritisnil plin do konca, preizkusil svoje reflekse. In očitno mu ni šlo slabo. Toda motor ga je še vedno privlačil. In dobil je star ducati ter z njim peljal prvo dirko za državno prvenstvo. Kako se je kot skromen dolenjski fant počutil med tedanjimi asi z močnimi motorji in bogatimi izkušnjami, nerad govori, čeprav je sicer
odkrit človek. Bilo je težko in še težje Motorje bil star in domala brez vrednosti. A ni izgubil volje. Že naslednje leto je nabavil kreidlerja in na naslednjem državnem prvenstvu osvojil peto mesto. Domov se je vrnil poln navdušenja, volje, pripravljenosti, da sebi in drugim dokaže, iz kakšnega testa je.
»Doslej sem trikrat osvojil naslov državnega prvaka, sedemkrat sem bil drugi, najmanj desetkrat sem zmagal na mednarodnih dirkah, ki sem jh vozil domala v vseh evropskih državah. In lahko rečem, da sem vse to dosegel sam, brez pomoči. Denar pri delovnih organizacijah sem zbral sam, sam sem skrbel za motor. In kaj mi sedaj ostane? Lovorovi venci počasi venejo, lesk medalj se tudi počasi izgublja, nemara bodo ljudje celo pozabili, da sem sploh kdaj dirkal. Jaz pa se bom vse življenje lahko spominjal dirkališč v Monzi, Imoli, Nemčiji, Franciji, Finski. Spoznal sem toliko držav in mest, pridobil toliko prijateljev med svetovno motociklistično elito, da mi v resnici ni bilo niti enkrat doslej žal, da sem dirkal,« pripoveduje Lojze.
Toda Pavlič ne bi bil Pavlič, če bi ne imel načrtov za naprej. Seveda so povezani z motociklizmom. Pravi, da bi rad pomagal s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem vsakemu domačemu motoristu, ki ima vsaj malo upanja na uspeh. In za takega dirkača, ki bi lahko dosegal uspehe na domačih in tujih dirkališčih, ima Braneta Rakovca iz Trebnjega.
»Sreča je, da imamo Rokavca. Fant bi lahko na državnem prvenstvu v kategoriji do 80 ccm, kjer sem
letos s seelom osvojil svoj zadnji naslov državnega prvaka, marsikaj dosegel. Prav gotovo bi lahko tudi on letos posegel po visokih mestih v razredu do 125 ccm, toda v našem motociklističnem športu vladajo vse prej kot pošteni odnosi. Poleg tega bi Rokavec lahko vozil tudi na evropskem prvenstvu. Tam bi ob primerni pomoči — sem štejem tudi sebe — lahko dosegel še več kot jaz. Na mednarodnih dirkah je namreč denar skoraj bolj pomemben kot talent. Talent brez motorja ne more dosti pokazati. Reči moram, da imamo srečo-Dobili bomo motor pri firmi, kjer sem bil jaz skoraj tovarniški vozač. Gre za nemški MBA Seel, ki sem ga vozil in ga bo prejkone tudi Rokavec,« je dejal Pavlič-Pavlič, eden izmed najuspešnejših dirkačev v državi, torej zapušča motociklizem. Brez grenkih občutkov je. tudi bedo in muko, tako pravi, ki ju je kot tovarniški voznik Tomosa preživljal na dirkališčih, bi rad čimprel pozabil. Pozabiti se, ne le tovarišev, ki so omahnili na stezi ali cesti, in med njimi tudi Marjana Ucmana, ki je bil velik talent. Zato pa se bo spominjal lepih trenutkov. In ob koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so mu kakorkoli pomagali: Novotehni, kjer je delal nekdaj, AMD Novo mesto, delovnim organizacijam: Krki, tovarni zdravil, Pionirju, Novolesu, Tesnilom, kdo D' vedel vse našteti. Tudi tu se namreč kaže naša majhnost: da je lahko zbral denar za dirkanje, je moral obiskati na desetine delovnih kolektivov. Drugod je to drugače, pa ne samo to.	.
»Le malokdo ve, koliko dela in priprav terjajo motociklistične dirke. In za nameček večina domačih asov niti nič nima od teh dirk. Toda kdor bi,trdil, da v tem športu ni zadovoljstva, ne bi govoril resnice. Trenutek, ko stojiš na dirkalni stezi, do vratu zapet v tesen kombinezon, in ti srce utripa z dvesto udarci na minuto, je nekaj posebnega. Lahko bi rekel, čerpav je to težko opisati z besedo, da si tedaj celota, trdna in naravnana k enemu samemu cilju: peljati čim hitreje, zmagati,
kulturna dediščina
3&3
a 9\l fiC 9
CliiOEVl
B	s?
XiOU
klili' lva Curk iz Zavoda SRS za varstvo naravne in *a a ne dediščine je zapisala, daje družba, ki ne skrbi !>0in L,Umente fn za sP°znavanje svoje preteklosti, za Vt l)'ul,urno dediščino, kakor.človek brez spomina.
V °St bila P°9osto mračna, težka, moreča, ne-^Pkumenti pričajo tudi o davno minulih, komaj
O!)'vih dogajanjih. Čemu bi se morali tegašespo-'4rr!at'? Za t0 res ni Prave9a razloga, toda preteklost Sb|j, le zapustila tudi enkratne umetnine, svojsko Cvane izdelke, mnoge še danes uporabne stavbe, Srt-' naselia in kraiin0, ki so del naše identitete, !q 'tve nas samih. Zapustila je spominske kraje, ki Irij Se drugače predstavljajo delovanje kulturnih, VjSLtvenih' gospodarskih in političnih osebnosti. W.ulturno dediščino so dragocenosti muzejskih |«dn 'n 'varni spomini na napore in uspehe našega na-W°°Sv°bodilnega boja. Tako naravna kakor tudi Wrna dediščina sicer ni potrebna za biološko ?aS6v*e bioveka 'n družbe, zelo pomembna pa je za iijj ho ravnovesje in za aktivnost posameznika pa vrsto kvalitet v družbi.
Trdili smo se, da vrednost kulturne dediščine me-Po nekaterih skopo in strogo izbranih objektih in ^(v^jih drugod po svetu, po Chartresu in Firencah, iv'Zah, delih Leonarda da Vincija, Tutankamonovi W Pici. »Nit takega ne premorejo naša vas, kozolec, ;C*ki predor, sveženj pisem v arhivu, cerkvica na % ■ partizanov grob na gozdni jasi,« pravi dr. ^koVa' “A ku,'ura r^s,e iz velikih dosežkov in stalnic, Mogočno pa tudi iz vsega izvirnega, spontane-\°Vania' 'esno povezanega in pogojenega v na-i(j ti okolju in izročilu posamezne strpnosti. V tej ;^j 8 je tudi najpreprostejše tkivo naše kulturne de-Cel° v sv6'ovnem merilu nezamenljivo in ne-\ s'ljivo. Tudi spoznanja evropske stare železne ali 'urških vojsk ali likovnih tokov v srednji Evropi
V ,rem° misliti brez arheološkega bogastva na-'f in grobišč, dokumentov v naših arhivih, zido-V«a^ib 9fadov in taborov, brez slik naših
S|onistov!«
njakov ne moreta biti samo cvet v gumbnici naše skupnosti, nista nekaj, s čimer bi sesamo hvalili, česar bi se za hip razveselili, nato pa vse skupaj pozabili. Kajti to dediščino sestavljajo tudi gozd, cestni vsek, skupina stanovanjskih stavb, skupek kmetijskih zemljišč, zbirka novcev, preproga ali posebej izdelan kos pohištva v negovanem bivališču, prav tako pa živalska ali rastlinska vrsta, ki je neogibno potrebna za ohranitev naravnega ravnovesja. Skratka, naravna in kulturna dediščina sta tudi spoštljiva tvarna vrednost.
Ko sta sodobni industrijski razvoj in tehnologija s čedalje močnejšim poseganjem v naravni tek stvari začela bistveno spreminjati pogojev okolju, sosespr-ožili novi procesi, nove kemične reakcije, ki so nekatere navidezno trajne sestavine v kulturni-dediščini v kratkem času bistveno spremenile. »Zbolel« je kamen, pisana okna so »oslepela«, na bakrenih kupolah so se pokazale prhke rane. Neznanje še pospešuje razkroje-vanje »starega in dobrega«, nemarščina hodi z njo vštric, tako da nam pred očmi propadajo naravne in kulturne vrednote, dediščina, ki so nam jo predniki zaupali v varstvo, in ne za uničenje.
Razkroj tradicionalnih življenjskih oblik in s spremenjeno miselnostjo povezano vrednotenje preteklosti nista še nikoli tako močno ogrozila naše kulturne dediščine kot v sodobnem, modernem času. Sto in sto spomenikov kmečke in meščanske, fevdalne in ostale arhitekture je postalo žrtev novega pojmovanja bivalnega standarda, novih oblik gradnje, opreme stanovanj in gospodarskih poslopij. Prepričanje, da je vse staro odveč in da zahtev, ki jih prinaša sodobno življenje, ni moč potešiti v nekdanjih okoljih, je preglasilo vse druge glasove.
»Najusodnejši je postal položaj na vasi,« ugotavlja umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin. »Neodgovornim posegom v gradbeno strukturo je bila pogosto vzrok neosveščenost vaških prebivalcev, ki se niso zavedaii kulturnih vrednot, katere so imeti v lasti. Kljub naporom mnogih gradbenih in spomeniškovarstvenih organov so se samovoljne predelave in rušenja hiš v našem času razbohotile in jih do danes ni bilo moč
zaustaviti. Čeprav je bilo storjenih nekaj poskusov, arhitektom ni uspelo vnesti v sodobno gradbeno življenje vasi takih predlogov, da bi jih ljudje sprejeli in se po njih ravnali.«
Seveda se je poleg gradbene spreminjala tudi urbanistična podoba vasi. Nove hiše so zrasle na vrtovih, njivah in travnikih, celo v gozdovih. Nekdanja urejenost vaških okolij je začela izginjati že takrat, ko so nehala veljati stara nenapisana pravila o gradnji in razporeditvi hiš, o oblikah in velikosti, uporabi gradiv, ustrezajočih okolju, o kritinah, barvanju pročelij itd. V nekdaj skladno podobo vasi so se začeli vraščati povsem tuji gradbeni in urbanistični elementi, ki so prvotno tipsko zasnovo naselij postavili na glavo.
Tako smo v razmeroma kratkem času izgubili na stotine spomenikov ljudske arhitekture od skromnih lesenih bivališč do bogatih kmečkih dvorcev, brez števila kamnoseško obdelanih portalov, okenskih okvirov, obogatenih s kovanimi mrežami, rezljanih lesenih stropov in zidanih obokov, gospodarskih poslopij vseh vrst, od hlevov do kašč, kozolcev, senikov in pastirskih stanov, da znamenj, s katerimi je bilo nekoč na gosto posejano naše podeželje, niti ne omenjamo.
Nesreča pa je še večja tudi zavoljo tega, ker nam v Sloveniji ni uspelo zgraditi niti enega muzeja na prostem, kakršnega poznajo že vsi kulturni narodi in v katerem bi bili zbrani najpomembnejši primerki stanovanjske in gospodarske arhitekture na vasi. Do zdaj smo zavarovali le nekaj posamičnih stavb, predvsem na Gorenjskem.
»Tako nam zaenkrat ne ostane drugega, kot da dokumentiramo tisto, kar je še ostalo,« resignirano ugotavlja dr. Avguštin.
Med dokumentirane posege sodijo vsekakor tudi risbe, skice in slike spomenikov, ki so jih izdelali naši poklicni in ljubiteljski slikarji. To pa je treba še nadaljevati, dokumenirati še več tistega, kar je tako ali drugače zapisano propadu. Naj vsaj v svojih skicirkah ohranijo podobo hiše, kozolca, vasi, reke, stare zidanice, če je že drugim vseeno, kaj je s to dediščino. Naj bo vsaj nekaj za oko, za spomin!
To nalogo je Združenje likovnih skupin Slovenije sprejelo kot izziv. Takoj pa je treba dodati, da je šlo teže, ko je združenje z njo prišlo pred likovne skupine in ljubiteljske slikarje. »Slikarji so sprva kar vsi po vrsti zoprvali temu, da bi postali nekakšni aktivisti za ohranjanje te dediščine, češ da imamo zato posebne organe, službe in zavode, oni pa da so zato, da ustvarjajo, razstavljajo in se sploh gredo umetnost. Kar dolgo je trajalo in bilo je potrebno izpeljati kar nekaj posvetov in problemskih konferenc, da je zamisel o novi vlogi likovnih skupin in samih slikarjev prodrla, da so jo sprejeli v zavest in kot primarno nalogo,« pripoveduje predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije novomeški slikar Toni Vovko. Pravi, da je bilo treba likovnike preprosto prepričati, da je njihova prva dolžnost vendarle ohranjati to, kar že imamo, to spoštovati in vrednotiti, se osveščati in osveščati druge, katerih odnos do dediščine je vse prej kot odnos kulturnega človeka. Slednjič, doda, jim je bilo treba dopovedati, da je tudi to, kar sami ustvarijo, del dediščine, ki resda šele nastaja, jim .pa najbrž ni vseeno, kaj se bo z njihovimi slikami, akvareli, risbami dogodilo čez leta.
Združenje likovnih skupin zdaj že nekaj let zapovrstjo prireja republiške razstave. Dela pridobiva z razpisom, ki ga pošlje v likovne skupine. Zadnja leta so razstave tematsko ubrane in taka je tudi letošnja, ki so jo nedavno odprli v Murski Soboti, potem pa jo bodo videli še v nekaterih krajih. In prav nič ne preseneča, če je ta razstava uglašena na naravno in kulturno dediščino, da obravnava ljudsko arhitekturo na Slovenskem, kot taka pa je v celoti rezultat izziva, ki ga je združenje, kot smo zapisali, takoj sprejelo, potem pa so mu kot izvajalci naloge sledili še likovniki v likovnih skupinah.
Vnaprej razpisana razstava je pritegnila veliko število ljubiteljskih slikarjev, več kot nekatere prejšnje, kar nedvomno potrjuje dejstvo, da so likovniki z zanimanjem prisluhnili naročilu svojega združenja, hkrati pa dokazuje, da so se mnogi z upodabljanjem ljudske arhitekture že prej ukvarjali. Za razstavo v Murski Soboti so odbrali dela 82 avtorjev. Večji del upodobitev prikazuje kmečko stanovanjsko in gospodarsko arhitekturo obenem z okoljem, kjer je ta nastala. Ocenjevalec je zapisal, da iz teh upodobitev prepoznamo značilne oblike prekmurskih, dolenjskih, primorskih, kraških, gorenjskih in koroških kmečkih domov in nemalokratz njimi vred tudi oblike posameznih naselij. Slikarski pristop do upodobljenih objektov je večinoma realističen, vendar ni dokumentaren v strogem pomenu. Slikarji so se trudili vnesti v te upodobitve nekaj osebne zavzetosti in razpoloženja. Tudi tisti, ki so želeli predvsem z barvo posredovati svoje vtise in svoj odnos do spomenika, so postali dobrodošli.
Razstava razgalja pred obiskovalcem tako rekoč vso izumirajočo Slovenijo, čeprav nam posreduje le 82 osebnih pogledov na izginjajoči svet naših spomenikov. Glavni namen je vendarle dosežen, to pa je predvsem izziv gledalcem, javnosti, odgovornim. Izziv je pravzaprav v vprašanju, ki se zastavlja: Ali se bomo vsi ob upodobljenih nenadomestljivih vrednotah vendarle zamislili in kaj storili? Če drugega ne, naj bo razstava dokument in opomin.
Zbirek takih opominov pa je moč napraviti tudi na drugih, ne samo na likovnem področju. Enega imamo tako rekoč nenehno pred nosom: umirajoče gozdove. Drugi, zadnji opomin prihaja iz vQda: poginule ribe s trebuhi navzgor. Bo tretji opomin sam človek? Naj bo dovolj o tem, katastrofo, ki lahko pride, naj si zamisli vsak sam.
ba stvar, vedno več agresivnosti. Vedno več je tudi med mladimi ravnanja po načelu »Znajdi sel«, ki velja v družbi. Današnji otroci imajo televizijo in računalnik, pravi psihologinja Azra Kristančič, kar vse je seveda nujen davek napredku, žal pa pri tem ne znamo ohranjati človečnosti, človeka, pametnega ravnotežja med enim in drugim. Samo mimogrede naj omenimo še podatke o samomorih med mladino, ob katerih prav zadnje dni marsikoga spreletava srh. Lani je bilo v Sloveniji kar 196 poskusov samomora otrok in mladine do osemnajstega leta (najmlajšemu fantiču, ki si je hotel vzeti življenje, je bilo vsega sedem leti), od tega 21 »uspešnih«. Podatke omenjamo zato, ker samomori med mladino naraščajo, ker se starostna meja samomorilcev vse bolj niža in ker so šola oziroma težave v njej in z njo že na drugem mestu razlogov za poskus samomora ali samomor, takoj za celim sklopom neurejenih družinskih razmer. Sole gotovo ne moremo kriviti za vse, daleč od tega, pa naj bo »sodobno« usmerjena ali ne, kakšen kamenček za mozaik resnice o neprijetni, agresivni mladi generaciji brez pravih perspektiv, ki sedaj odrašča, bi pa lahko poiskali tudi v njej.
Omenjeno je že bilo proizvodno delo oziroma delovna praksa, ki naj bi že med šolskim letom utrdila vezi med. šolo in združenim delom, poglobila v šoli pridobljeno znanje. V delovnih organizacijah naj bi si
okrog urejenosti tega področja v samoupravnih aktih, čeprav šest sedanjih izvajalcev tu še kasni. Tudi nagrajevanje učencev ter inštruktorjev in mentorjev, ki skrbe za učence na proizvodnem delu ali delovni praksi, še ni urejeno. Lani je nagrajevalo učence 19 delovnih organizacij, in sicer zelo različno, ostale pa ne, češ da za to nimajo denarja. Inštruktorje in mentorje je nagrajevalo 16 delovnih organizacij. Zadeve bi tukaj morali čimprej poenotiti, in to seveda tako, da bi in učence in inštruktorje nagrajevali povsod. Tudi-inštruktorjev in mentorjev še vedno ni povsod dovolj. V letu 1984 je bilo v delovnih organizacijah za to delo usposobljenih 508 inštruktorjev in 241 mentorjev. Lani se je tovrstnega seminarja udeležilo 136 delavcev, potrebe po 120 novih inštruktorjih pa sedaj izkazuje 12 delovnih organizacij. Izobljšalo se je tudi sodelovanje delovnih organizacij, kjer so učenci na proizvodnem delu, z organizatorji iz šol. Tovrstno sodelovanje je tesnejše pri opredeljevanju programa in izboru del in nalog, učnih in vzgojnih smotrov ter svetovanja pri izdelavi izvedbenih učnih načrtov proizvodnega dela in delovne prakse. Učenci so menda bolje seznanjeni z delovno organizacijo, kjer »gostujejo« med šolanjem. Upajmo, da je vse to res in da bodo mladi s takega dela odnesli kaj koristnega, poučnega, kaj, kar jim bo v prihodnosti res koristilo, koristilo njim in tej družbi.
ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ
Šolski sistem
mladi pridobili prve delovne izkušnje, seveda z opravljanjem del, ki so najbližje njihovemu bodočemu poklicu, spoznali naj bi organizacijo dela, tehnologijo, delovanje samoupravljanja in še kaj. Z »naj bi« vse to navajamo zato, ker v tem delu učno-vzgojnega procesa težav in zapletov ni nič manj kot sicer v izobraževalnem sistemu, oziroma se slednje po svoje odražajo v proizvodnem delu in delovni praksi, ki sta tako daleč od idealnega tudi po štiriletni praksi. O tem, kako je s. tem delom učno-vzgojnega procesa v novomeški občini, je občinska izobraževalna skupnost že drugič zapored opravila analizo. Kaj kaže? Predvsem to, da marsikaj, kar je bilo sicer dogovorjeno celo v obliki sklepov občinske skupščine, še ne gre tako, kot naj bi šlo. V preteklem šolskem letu se je povečalo število delovnih organizacij, ki sprejemajo učence usmerjenega izobraževanja na proizvodno delo in delovno prakso od 24 na 27. Kljub temu so obremenitve posameznih delovnih organizacij z »usmerjenci« še zelo velike, tako fizično kot denarno (novomeško IMV je opravljanje proizvodnega dela 549 učencev v lanskem šolskem letu stalo 3,348 milijona dinarjev) in bi bilo treba najti način za pravičnejšo razdelitev tega »bremena« na vse delovne organizacije oziroma zaposlene v občini. Vrsta zadev se je izboljšala. Povsod so kolikor toliko zadovoljivo rešili problem tople prehrane za učence. Izboljšale so se zadeve
PRVI
USMER-
JENCI
V ARENI
2
Ko s' ie prva generacija srednješolcev pri naszačela habirati znanje po novem sistemu usmerjenega izobraževanja, ki naj bi idealiziral razmerje med šolo in združenim delom oziroma njegovimi potrebami, seveda a|nče ni pričakoval, da bo vse takoj steklo brez vsakršnih problemov in zapletov. Malokdo pa je tudi Pričakoval, da bo problemov in zapletov toliko, kot jih le vse do danes bilo in jih je tudi še sedaj, ko se je prva 9eneracija srednješolskih usmerjencev že vpisala na isoke šole, prav tako prvič po usmerjenem sistemu, al1 se vključila v združeno delo.
Na račun usmerjenega izobraževanja je vsaj tu in arh tudi slišati glasne kritike, češ da je prineslo veliko labega. Naravnost zastrašujoča je trditev, sicer ne Prva m verjetno ne zadnja na to temo, »da naš šolski 'stem izobražuje učence zelo dobro za včeraj, jim aJe informacijo za danes, zajutri pa jih ne pripravi«, ki 1 le pred dnevi izrekel sodelavec ljubljanskega Pe-šoP?®^e9a inštituta in ki tako rekoč pomeni, da je naš lski sistem v osnovi napačno zastavljen. Česa take-93 si nobena resna družba, ki ji je kaj za napredek, ne s °r® Privoščiti. Posamezni poučeni opozarjajo, da se r °®na raven znanja, tako imenovano povprečje, za-1 celega spleta okoliščin v usmerjenem izobraževa-*u zaskrbljujoče znižuje. Neposredna usposoblje-p s*.za delo v združenem delu kljub »usmerjenosti«, avijo, da pada, ne glede na z zakonom določeno ob-znost nekajtedenske delovne prakse oziroma pr-l^vodnega dela v združenem delu že med šolskim 311°^ vsem 'em se obremenjenost šolajoče se adine seveda ne zmanjšuje, ampak pretirano po-pp)e na račun kakovosti in človečnosti.
Sp. a'eč od nepomembnosti je tudi dejstvo, da je cel ce|6t ol<oliščin v usmerjenem izobraževanju skupaj s nodružbenim dogajanjem kriv, da je pomemb-VQ®šeznanje kot osnova dobrih, čim boljših ocen, ki v'10 naPrej, ne pa znanje kot posebno pomembna t0v n?ta v življenju, da je med mladimi čedalje manj rav riatva’ vedno več egoizma, komolčarstva, nezd-e 'ndividualnosti, ki sicer sama po sebi sploh ni sla-
LOGATEC
LOGATEC
SUfMIJAUS iz nadvse kakovostnega notranjskega lesa
sodobna izvedba vrhunska kakovost prihranek energije enostavna montaža posebnost-izdelava po meri
POKLIČITE (061) 741-711	‘
priloga dolenjskega f
Učiteljevanje
POZIMI JE SNEG
NAMETALO NA POSTELJO
Pred več kot pol stoletja, natančno pred 55 leti, je v Griblje prišla nova učiteljica. Po volji nedoumljive usode je takrat v to belokranjsko vas prišla mlada in čedna Štefanija Raspulič. Slovensko ni znala, a so jo ljudje hitro sprejeli za svojo in tudi ona se je hitro privadila naši govorici. Danes govori Štefanija Cestnik, upokojena učiteljica iz Dragatuša, slovensko bolje kot hrvaško, svoj materni jezik, v katerem je tudi opravila vse šole. V triintridesetih letih, kolikor jeučilanašolah v Gribljah, kjer je preživela prva štiri leta, in nato ves čas do pokoja v Dragatušu, je v nižjih razredih osnovne šole učila večino otrok iz tega šolskega okoliša, rojenih od leta 1920 do 1955. Zadnja leta je že učila otroke svojih prvih učencev in učenk.
»V Belo krajino, ki je postala moja domovina, sem prišla pravzaprav po neverjetnem naključju,« začenja zanimivo pripoved Cestnikova, ženska z odličnim spominom in, kljub temu da se bliža osemdesetim letom, bistrega duha. Kot zanimivost navrže, da je živela v štirih državah. »Rodila sem se še v Avstro-Ogrski, in to blizu Buzeta v Istri; po prvi vojni so naši kraji pripadli Italiji. Šolala in zaposlila sem se v stari Jugoslaviji in večino svojega učiteljskega poklicaopravljala v povojni domovini.« Za temi skopimi podatki se skriva celo življenje, in to bogato življenje zavedne učiteljice.
»Moji prvi učitelji so bili moji starši, ki so mi dali prvi poduk in vzgojo.« Štefanija se je rodila v izredno zavedni hrvaški družini dokaj premožnih kmetov. »Oče, kije bil ne samo trden Hrvat, ampak tudi panslovansko usmerjen, je imel še v času Avstrije in kasneje pod Italijo naročene vse hrvaške in slovenske časopise, v treh kupih so bili, do stropa,« se spominja. Tudi tega Cestnikova ni zamolčala, samo da bi čimbolj opisala zavednost v njihovi družini, kako ji je sestra zagrozila, ko je zvedela, da čedno Štefanijo rad,vidi neki Italijan. »Če te vidim z njim, te bom ubila!« ji je obljubila in, fanatična nacionalistka, kakršna je bila, bi menda to tudi zares naredila. »Sestra je imela stalno pri sebi hrvaško zastavico.« V družini so bili trije otroci, vsi so se izšolali in prebežali čez mejo v takratno Jugoslavijo. ;>Pod Italijani je bilo grozno, pri nas so bile stalne preiskave, vse so nam odnesli, tako da nimam niti ene fotografije svojih staršev. Oče, ki jezgodaj umrl, je mami naročil, da mora vse otroke dati v šole, pa tudi če bo morala za to vse prodati.«
SAMO DA BI IMELI SLUŽBO
Štefanija je hodila v šolo v Karlovcu in Zagrebu in končala učiteljišče v Kastvu. »Takrat so v Jugoslaviji za nas istrske begunce zelo lepo skrbeli, medve s sestro sva v internatu' stanovali zastonj, brat se je pa sam študiral z inštrukcijami; postal je inženir in je bil
kasneje dolga leta šef savskih elektrarn v Dravogradu« T akoj ko je mlado dekle končalo učiteljišče, je oddalo na ministrstvu v Beogradu prošnjo za službo in se vrnilo domov. Odgovora ni bilo, italijanski teror in grožnje pa so bile vedno hujše. »Nisem mogla več prenašati, zahtevali so, da moram narediti izpit iz italijanščine in da bom pri njih učila. Tako kot druge naše zavedne ljudi bi me poslali kam v Kalabrijo, od koder se ne bi več vrnila.« In tako se je neko noč odločila in pri Sušaku prebežala v Jugoslavijo. »Šla sem v internat v Zagreb, kjer me je ravnateljica zelo lepo sprejela in naju še z neko kolegico, ki je prav tako čakala na službo učiteljice, napotila v Beograd. Ravnateljica beograjskega internata za istrske begunce je bila dvorna dama in preko te zveze sva prišli na ministrstvo in v pol ure dobili dekret za službo, čeprav je bilo prošenj za dva velikanska kupa. Podminister naju je sprejel in naju vprašal, kam bi šli radi. Odgovorili sva mu, da čeprav v zadnji kotiček naše domovine, samo da bova imeli službo.« Štefanija je dobila službo v Gribljah, njena kolegica pa na Talčjem vrhu. A mladi istrski učiteljici nista imeli denarja niti za železniško vozovnico. Na beograjski borzi dela je Štefanija slučajno naletela na človeka, za katerega se je izkazalo, da je prijatelj njenega brata, da mu je ta med študijem precej pomagal, in tako jima je priskrbel vozovnici. »Prefekta v Zagrebu pa mi je dala 100 din, • da sem si kupila nove čevlje, sicer bi prišla v strganih v prvo službo. Še danes vem, stali so točno 99 dinarjev.«
V Gribljah je bila nova učiteljica odveč, saj sta bili tam že dve učiteljici, šola je bila dvorazredna, učilnica pa samo ena. »Sobo sem imela tako, da je bila postelja od stene do stene, prostora je bilo še za mizico, majhen štedilnik in klopco, kadar je padal dež, pa je bilo v sobi vode do kolen. Kosem se kasneje preselila na podstrešje, mi je pozimi sneg nametlo na posteljo. Pa sem bila v primerjavi s prijateljico, ki je učila v Kuničih, vasi nasproti Adlešičev, še na dobrem. Ona je
kapitulaciji je bila šola v takem neredu, da sem jaz uči-la^v Štefaničevi gostilni. Pomislite, polna gostilna otrok! Pa dveletno hčerko sem imela vedno s seboj. V gostilni sem 5. januarja 1944 doživela tudi grozno bombardiranje Dragatuša, ker so Nemci mislili, da jev vasi še Glavni štab Slovenije, ki pa seje umaknil nekaj dni predtem. Strašno je bilo, otroke sem odpeljala v klet, jaz pa sem pograbila hčerko in tekla skozi vas, pred mano in za mano je pokalo, mitraljirali so iz avionov in pravi čudež je, da sva ostali živi.«
DANES NE BI HOTELA BITI UČITELJICA
Po tem v Dragatušu ni bilo več kje imeti pduk in Cestnikova je imela šolo v bližnjih Brdarcih na skednju. »Pouk smo imeli vsak drugi dan. in to cel dan, v to našo partizansko šolo p so hodili otroci iz Brdarcev, Podloga, Šipka in Pustega gradca. In kako radi so prihajali! Sicer pa to ni bila tista stroga šola, peli smo, govorili o naši vojski, partizanih. Seveda tudi nisem dotpila plače, ljudje so nam učiteljicam dajali hrano in moram reči, da nismo stradali. Ko nisem imel čevljev, mi jih je Evgen prinesel iz partizanov, take, da bi šle tri moje noge noter. Čeprav je bilo zelo težko, so bili tisti časi po svoje tudi lepi. Prirejali smo mitinge, te partiznske šole so obiskovali kulturniki, pri nas so bili večkrat Matko Ljubič, napredni nadučitelj iz Podzemlja, ki sem ga dobro poznala še iz časov, ko sem učila v Gribljah, pa Edvard Kocbek, JožeZamljen-Drejčein drugi. Vča-, sih je bilo pa le prehudo in sem se vprašala: ,Bo kdaj konec tega?’ Tudi to smo dočakali.«
Po vojni so se začele nove težave. Najprej so Ces-tnikovo hoteli poslati za učiteljiconažaj v Istro, kije bila sedaj priključena matični domovini. »V Istri po vojni ni bilo domačih učiteljev, ker so že Italijani pregnali vse zavedne ljudi, od učiteljev do duhovnikov. Vendar jaz nisem hotela nazaj, čeprav so mi dali na voljo kateri koli kraj, ki bi si ga izbrala. Navadila sem se na Belo krajino, doma pa nisem videla, odkar sem zbežala-“Tako je Cestnikova nadaljevala svojo učiteljsko in življenjsko pot v Dragatušu. »Ni bilo lahkoživljenje. Ob službi, udarniških in kaj vem, kaj je še vse bilo, smo obdelovali še zemljo, dve kravi in dva prašiča sem redila, drugače ne bi mogli živeti. Z Evgenovim delom in mojo plačo še davkov nismo mogli plačevati. Zernlj0 še danes obdelujemo in jemo kruh iz pšenice, ki jo sami pridelamo. Kljub letom imam voljo do dela in korajžno srce. .
Po celih 33 letih belokranjskega učiteljevanja s PrlZ" nanima dvema letoma partizanščine je šla Cestnika''3 pred 22 leti v pokoj in ima za vse to manj kot 30 tisočakov pokojnine. »Mi, ki smo šli prej v pokoj, sd10 hudo tepeni, sedaj obljubljajo, da se bo pokojnina n*" kaj popravila. Bomo videli. Kljub temu pa mi ni žalza nobeno leto učiteljevanja, čeprav v današnjih časih n bi hotela biti učiteljica, za noben denar. Prej je ^ učiteljski poklic lep, ljudje so nas spoštovali, otroci s° bili skromni in ubogljivi. T udi življenje je bilo prejbC prijetno, družabno. Učitelj takrat ni bil samo učit®J’ ampak ljudski poslanec in prosvetitelj. Nas so ocenjevali tudi za naše delo zunaj šole, vsak učitelj je m0ra voditi pevski zbor ali igralsko skupino, bralno društ''0 Včasih smo v Dragatušu vsako sezono igrali po tri I9ren ljudje so se za vloge tepli in so na vaje prihajali iz P uro in več oddaljenih vasi. In vsepovsod si slišal pe'le Kako je bilo lepo...«
Gotovo je bilo lepo, Štefanija Cestnik. Lepo, kerv poznih letih vsako mladost obseva še lepša zarja.JP zato, ker je lepo vsako polno in plodno življeje.
A. BARTELJ
stanovala na skednju in k njej smo prišli po lestvah.«A se je Štefanija kljub temu kmalu navadila in se navezala na Belo krajino in njene dobre ljudi. »Učitelji smo bili zelo spoštovani, ljudje so nas imeli radi. Koliko hrane so mi prinesli, kupoval? sem samo olje, sladkor in sol...«
NEPOZABNA POROČNA NOČ
Po štirih gribeljskih. letih so jo premestili v bližnji Dragatuš. »Natančno se spominjam: prišla sem 30. januarja 1934, na dan sv. Save, to je bil takrat velik praznik. Bilo je veliko snega in mrzlo je bilo. Od tistega dne nisem Dragatuša tako rekoč nikoli zapustila. Tukaj sem si ustvarila družino, dočakala pokojnino in tukaj danes že pestujem pravnuka. Ko sem prišla v Dragatuš, je bila šola petrazredna, poučevalo pa je devet učiteljev in učiteljic. Stanovanje sem dobila v šoli, bila je velika prašna soba.« Nekaj let zatem se je poročila z domačinom, mizarjem Evgenom Cestnikom, ki je bil s srcem vedno pevec, glasbenik, pesnik, igralec, režiser, skratka kulturnik v najlepšem pomenu besede. Cestnikova še danes ne moreta pozabiti, kako jima je minila poročna noč. »Ravnateljeva žena je bila pravi hudič in ni pustila, da bi bila z ženo skupaj. Ona je poročno noč prespala v svoji sobi, jaz pa na krmi v domači štali. Nasleanji dan pa sem moral na orožne vaje v Karlovac: bilo je leta 1939 in tam je prišlo do znane karlovačke bune, ko se je nš 105. polk uprl, ker so se razširile govorice, da nas bodo poslali v Francijo na vojsko. Malo je manjkalo, da niso takrat vsakega desetega ustrelili,« pripoveduje Evgen.
Pa tudi potem jima ni bilo dano dolgo živeti skupaj. Med vojno so Cestnika tako kot številne druge ljudi iz teh krajev Italijani odpeljali v internacijo. Ko se je vrnil domov, pa je šel v partizane, kjer je bil borec in kulturnik, partizanski pesnik. »V internaciji so bili tudi draga-tuški učitelji, ostale smo samo ženske. Po italijanski
r
iz izložbe
PREBRALI
Bržinci
Pri ČZP Kmečki glas že vrsto •et izdajajo leposlovno knjižno zbirko, v katero uredniki uvrščajo dela sicer manj poznanih pisateljev, ki pa imajo svoj krog bralcev, ker se pisci v svojem ustvarjanju ne oddaljujejo od sporočilnosti umetniške besede, zgodbe in bral-nosti. Četudi bi lahko v teh knjigah videli naslednice nekdanjih večernic, se pravi preprostega leposlovja, pa Kmečka knjižna zbirka z nekaterimi knjigami prebija raven tako razumljene večerniške literature. Ena takšnih knjig je ro-ntan Bržinci pisatelja Janeza župana.
. Razkroj slovenskega pode-Zelja. ki se je silovito pospešil v obdobju slepe vere v industria-uzacijo in urbanizacijo, senad-aliuje še dandanašnji, le da je 'zgubil predznake absolutno in
Kontrast temu celovitemu svetu, ki pa že kaže tudi razpoke, je usoda junakov romana, ki bolj ali manj nesrečno propadajo na stičišču starega in novega, eni zgolj moralno in vrednostno, drugi tudi materialno in telesno. Napredek in materialno blagostanje prihajata v odmaknjeno dolino, pri tem pa padajo stare vrednote, nekdanje korenine življenja so spodsekane...
Bržinci so roman, ki ga je vredno vzeti v roke in ga prebrati.
M. MARKELJ
Zarotitve
neprigovorno dobrega in edi-bo možnega. Za umirajoči svet,
(d vleče za seboj v pozabo in 'zumrtje celoto nekega življenja od šeg do moralnih vrednot, je nekaj več zanimanja tudi ^ed pisatelji. Zanesljivo pa Zelo privlači Janeza Zupana, aamorastniškega pisatelja iz “ohinjske Bele, ki ga bralci ^niečke knjižne zbirke že dob-[n Poznajo prav po knjigah, v *aterih popisuje življenje gorskih kmetov in spremem-®.6’ ki jih tamkajšnji (in sploh ®°venski) kmečki svet doži-lia, ko se staro umika, umira, '°vo pa prazni ljudi.
y romanu Bržinci je razpa-,nje starega kmečkega sveta ,r'sal zelo prepričljivo, ne 'a|tio z zgodbo o usodi neke 'biečke družine, marveč tudi s :?etično in filozofsko navdah-jonimi uvodi v posamezna po-''avia. Pisatelj v njih zarisuje bitično povezanost človekoma življenja z dogajanjem v aravi, človekovo vpetost v na-®vne cikluse sprememb, pre-a9ovanje minevanja skozi °bovne vezi, prepletenost mi-i bega z resničnostjo, kar vse aie bivanju smiselno celoto.
Kot da se je zastrmela v grad-nikovsko spoznanje o usodnem razmerju med ljubeznijo in smrtjo, obenem pa to spoznanje nadgradila v novo izkušnjo, ki se v upesnitvi kaže kot drugačna, globlja, občut-' Ijivejša zavezanost biti erosa in ta-natosa, teh samo navidezno ločljivih polov človeškega življenja.
Taka se zdi poezija Daneta Zajca v njegovi najnovejši pesniški zbirki »Zarotitve«, ki je pred kratkim izšla v knjižni zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi.
Primerjava z Gradnikovim pesništvom se ponuja zavoljo sorodnosti tematike, ki je prezvela oba pesnika, a še ta sorodnost je tako približna, neznatna, da je kakršnokoli vzporejanje poezije enega s poezijo drugega komaj mogoče. To pa nikakor ne pomeni, da lahko že pri Gradniku slutimo ključ za umevanje Zajčeve poezije. Ključ do te poezije je namreč poezija sama.
In v čem je ta skrivnost?
Če ponovimo misel Nika Grafenauerja, ki je v knjigo prispeval daljšo študijo o usodnosti erosa in tanatosa v Zajčevi poeziji, je skrivnost. ki jo hranijo »Zarotitve« v tem, da se intenzivna ljubezenska naravnanost k smrti v resnici kaže kot izraz največje živosti in življenjske slasti, kakršno lahko izpričuje le pesnikov jaz, ki sebe sicer razume kot enkratno bitje.
Težnja po prestopu iz ljubezni v smrt je nezadržna. Zato je tudi skrajna izročenost enega bitja drugemu, se pravi tedaj, ko se udejanja erotika, v bistvu tudi predanost smrti.
Erotično — tanatsko razmerje pri Zajcu ni omejeno le na trenutke ljubezenskega srečanja med moškim in žensko, ampak je prek njiju in z njima zaobseženo tisto posebno stanje človeškega bitja, v katerem je zajeta nujna razsežnost bivanja.
Taka poezija zahteva aktivnega bralca. Skoz svet »Zarotitev« ne prideš, če samo srkaš verz za verzom, ne da bi doumeval, kaj ta poezija hoče povedati. Ta svet ni svet sanj, je svet spoznanj, trpkih
izkušenj. Je svet zarotitev, če mislimo v pesnikovem jeziku. Vsako drugačno branje je nevarno, tveganje, da se poezija zaroti proti bralcu. In to ni tako nemogoče.
I. ZORAN
Ubogo
življenje
V programu Pomurske založbe je že nekaj let zapored poleg tistih knjig, s katerimi si je ta založba izborila svoj položaj v slovenskem založništvu (predvsem gre za prevajanje knjig iz manj znanih književnosti in postavljanje knjižnih mostov med Slovenci in Madžari), tudi nekaj knjig iz tako imenovanega klasičnega programa, se pravi, da Pomurska založba izdaja tudi najbolj znana dela iz svetovne književnosti. In tudi tu zna marsikdaj prisluhniti utripu slovenskega knjižnega trga in pripraviti izdajo knjige, ki že prevedena in znana dela ponovno približa bralcem.
Letos je tako poslala na knjižni trg enega najbolj poznanih romanov plodovitega francoskega pisatelja Honoreja de Balzaca, in sicer roman EvgenijaGrandetovav prevodu Vitala Klabusa in z ilustracijami Charlesa Huarda. V slovenščini je roman izšel leta 1935, kasneje pa ne več.
Gre za delo, ki ga literarni teoretiki uvrščajo v gigantski ciklus romanov Človeška komedija. Z njim je Balzac ustvaril impresivno podobo svojega časa in se neizbrisno zapisal med velikane svetovne literature. Evgenija Grandetova sicer ni najbolj obsežen roman iz tega cikla, ima pa v sebi tisto čudovito privlačnost, ki Balzacove romane še dandanašnji približuje mnogim bralcem. Najbrž je mešanica romantičnih in realističnih elementov tista mikavnost, ki privlači bralca. Dandanes morda še toliko bolj, ko grobi realizem zadošča v popolnosti že v vsakdanjem življenju in se z literaturo današnjemu bralcu ne odpira več zgolj umetniška resnica življenja, marveč se mu začrtujejo dandanašnji skrite usmeritve in silnice, ki jih življenje posameznika tudi lahko ima.
v
Pri Založbi Borec letos zaokrožujejo četrt stoletja, odkar so poleg knjig iz njihovega rednega zalo-' žnlškega programa začeli izdajati tudi otroško in mladinsko literaturo. Od skromnih začetkov se je razvil bogat in pester vsakoletni program. Letos zajema 13 knjig, razvrščenih v že uveljavljene in eno novo knjižno zbirko. Kot je na predstavitvi knjig povedal urednik Janez Kajzer, so si knjige Založbe Borec že pridobile mlado bralstvo, zaslugo za to pa imajo poleg zanimive vsebine in privlačne opreme tudi razmeroma nizke cene knjig. Založba jih ohranja na dostopni ravni z velikimi nakladami in skromno notranjo režijo.
Oglejmo si na kratko najp'ej novo knjižno zbirko Kurirčkove uspešnice, ki je nastala kot odziv na posebno priljubljenost nekaterih knjig, po katerih kljub ponatisom povpraševanje ne poneha. Kot prvo iz nove zbirke omenimo knjigo »Marjetka ve, kaj je vojna« novomeške avtorice Marjete Daj-čman. V nji pisateljica popisuje drobne dogodke iz vojnih let, kot jih je doživljala s svojimi otroškimi očmi in srcem. Nova izdaja prinaša še pisateljičino spremno besedo in ob ilustracijah Ančke Godec — Gošnikove portret Marjete Dajčman iz delavnice mojstra B. Jakca. Druga knjiga nove zbirke pa je mladinski roman »Med v laseh« Branka Šoemna, ki prav tako govori o vojnih časih, le da dogodki potekajo v Prekmurju. Tudi Šoemen je izdaji pripisal svojo spremno besedo, za ilustracije pa je poskrbela Melita Vovk — Štihova.
V zbirki Liščki tokrat poleg pesniške zbirke »Kadar Vanči riše« Neže Maurer izšli še dve zelo zanimivi knjigi pravljic: zbirka doslej še neobjavljenih pravljic iz Benečije, torej iz najbolj zahodnega s Slovenci in Slovani sploh poseljenega ozemlja (o knjigi bomo kaj več napisali prihodnjič), in pripovedke o Afantiju, junaku ujgurskega ljudstva, ki živi v kitajski provinci Sinkiang. Zgodbe so med tem ljudstvom krožile nekaj stoletij in so postale pravo narodno blago. Kot zanimivost povejmo, da je pripovedke Maja Lovrač prevedla iz kitajščine. Knjigo je ilustrirala Irena Majcen.
V Kurirčkovi knjižnici so letos izdali tri redne in eno izredno knjigo, in sicer Bineta Roglja »Kurirčka Tinčka,« v kateri so ponatisnjeni kratki stripi o kurirčku Tinčku, sicer objavljeni na straneh revije Kurirček. Med rednimi knjigami pa moramo naj-
%
&
T
prej omeniti knjigo »Kurja vojska« Mihe Mateta (doma iz Ribnice), s katero ta pisatelj v sodobno mladinsko literaturo uvaja kmečki svet, kar je razmeroma redko, saj so junaki sedanjih otroških in mladinskih del predvsem mestni otroci. Pisatelj je knjigo zasnoval kot nekakšno nadaljevanje njegove že prej izdane »Bosopete druščine«, opisuje pa zgode in nezgode svojih junakov med zimskimi počitnicami, torej v času, ko je življenje na deželi še posebno mikavno in bolj družabno.
Ljubitelje tehnike bo gotovo pritegnila knjiga »Brata Rusjan, sodi in letala« pisatelja Sandija Sitarja, saj v nji pisec govori o življenju prvih slovenskih letalcev dokumentarno in zvesto po resnici, vendar pa hkrati živahno in leposlovno obarvano. Ilustracije je.naredil Matjaž Schmidt.
Posebej za Založbo Borbo je pripravil knjigo »Deček iz zaboja« srbohrvaško pišoči pisatelj Aleksander Marodič, sicer slovenskim bralcem dobro znan tudi po delih za odrasle. V knjigi govori o slovenskem dečku, ki potuje skrit v zaboju iz Srbije v Ljubljano. Knjigo je ilustrirala Jelka Godec.
Prav najmlajšim pa je namenjena Kurirčkova torbica, zbirka miniaturnih knjižic, edina te vrste na Slovenskem. Tokrat založba najmiajšim bralcem ponuja slikanico »Dežnik«Voja Radoičiča, »Ninov čudežni deželi« Ele Peroci, zgodbo »Moj robot« Matjaža Schmidta in zgodbo »Srnjaček« Karla Grabeljška.
MIM
V.
Pripoved o ubogem življenju sicer nadvse bogate meščanke Evgenije, ki zgori v okolju strahovitega očetovega skopuštva in materine popolne ubogljivosti in neaktivnosti, kar oboje zatre še
tisto zadnjo iskro, ki lahko prežge sivino življenja — zaljubljenost ta pripoved, zarisana z vso realistično prepričljivostjo, bralca vleče z magično močjo in mu znova potrjuje zunajčasovne vrednosti zares dobre literature. Torej velja, da te Balzacove knjige ne bi smeli prezretiT
.M. MARKELJ
Babilonski
rov
Franz Kafka, eden od štirih velikih Pražanov poleg Meyrinka, Rilkeja in VVerfla, ki so neizbrisno zaznamovali nemško literaturo, je bil dostopen slovenskemu bralstvu šele dolgo zatem, ko so se ob njegovih delih že močno skresala kritiška mnenja in je prej ko slej prevagalo spoznanje, da gre sicer za dokaj nedoumljive, a izjemne literarne stvaritve; oporekati Kafki mesto precej pri vrhu svetovne književnosti je glede na njegov velik vpliv na sodobno literarno snovanje postalo docela odveč.
Po zbirki, kijeprineslavglavnem novele in črtice, ki so bile edine objavljene že za piščevega življenja, smo na Slovenskem v šestdesetih letih dobili še vse tri Kafkove romane, potem pa (razen nekaj drobcev v revijah) dolgo nič do lani, ko je izšel ponatis Amerike, s čimer smo z rahlo zamudo počastili stoletnico pisateljevega rojstva. Za slovenjenje je torej ostalo še veliko Kafkovih stvaritev in ta posel je zdaj v dobršni meri opravljen s
knjigo Babilonski rov, ki je kot 230. zvezek zbirke Kondor izšla pri Mladinski knjigi.
Knjiga prinaša najprej devetnajst črtic in novel, ki s svojo zapleteno vsebino kažejo, po čem Kafka velja za najbolj skrivnostnega pisca 20. stoletja, in pritrjujejo mneju nekega kritika, ki pravi, daje Kafkov literarni svet svojevrstno šifrirano sporočilo, razbrati pa ga ne moremo, ker nam manjka pravi ključ; navsezadnje pa je najgloblji pesniški čar te literature ravno v tem, da je z ničimer ni mogoče docela razvozlati. Poljudnejši, če pri Kafki sploh lahko uporabimo ta izraz, je pisatelj v znamenitem Pismu očetu, pogled v ozadje njegovega rahločutnega življenja (tudi glede stisk, ki so ga obhajale pri ustvarjanju in mu narekovale, daje v oporoki ukazal sežgati vse rokopise, tega pa M. Brod na srečo ni storil) pa razkrivajo odlomki iz Dnevnikov.
Po Babilonskem rovu že lahko govorimo, da nam je Kafka v glavnem dostopen, tokrat sta ga slovenila Lado Kralj in Jože Udovič, spremno besedo in več preglednic pa je prispeval Tine Hribar.
D.RUSTJA
Poslednja
oaza
Pred meseci so si lahko gledalci ljubljanskega televizijskega programa ogledali zanimivo, lahko bi rekli kar izredno dokumentarno pripoved o življenju v enem od za-
dnjih evropskih naravnih rezervatov, v Kopačevskem ritu, ki leži med rekama Dravo in Donavo. Avtor filma je filmski zanesenjak Petar Lalovič, tvorec številnih dokumentarnih filmov, vendar pa je šele s tem filmom, ki ga je naslovil Poslednja oaza, pritegnil zares veliko pozornost ne samo gledalcev (film si je ogledalo rekordno število gledalcev), marveč tudi filmskih kritikov, ki so soglasni v oceni, da gre za mojstrsko filmsko stvaritev.
Da je Lalovič lahko naredil-ta film, je moral veliko žrtvovati in skusiti svoje moči do skrajnih meja. Sam samcat je štiri leta podnevi in ponoči zahajal v neokrnjeno divjino Kopačevskega rita, otovorjen s filmsko kamero in objektivi ter v mrazu, vročini, dežju in megli čakal na svoj trenutek, ko je lahko ujel nepozabne prizore iz življenja rib, ptic, srnjadi, žuželk in drugiffcživali, živečih v naravnem rezervatu. 23. kilometrov filmskega traku je steklo skozi filmsko kamero, iz tega obilnega gradiva pa je nastal dramatičen in avtentičen dokument, ki ga lahko primerjamo z najbolj znanimi filmi o živalih v svetu.
Državna založba Slovenije je pred kratkim poslala na tržišče knjigo, ki je nastala po tem filmu. Zanimivo in bogato Lalovičevo slikovno gradivo je z obsežnim in z občutkom napisanim besedilom opremil Vladimir Bunjevac, v slovenščino pa ga je prevedel Franček Šafar.
Inženir in glasba
L Mizarja Dujca v Črnomlju kot glasbeni-d°bro poznajo, letos pa si je začel s svojo
glasbo utirati pot še v ostalo Slovenijo. Skladba, za katero je besedilo napisala do-. mačinka iz Doblič Ivanka Bogolin in ki jo je poslal na festival narečnih popevk Vesela jesen v Maribor, se je namreč med 57 uvrstila med tistih 16, ki sojih predvajali na festivalu. A ne le to, »Pomlad orgie špila« je dobf-Ia celo prvo nagrado za aranžma, ki ga je napisal Bojan Adamič. Belizar se ob tem ne želi hvaliti, temveč le ponovi Adamičeve besede, da je lahko napisati dober aranžma za dobro glasbo.
V družini Dujčevega očeta je bilo več glasbenikov, celo znanih opernih pevcev, zato so tudi malega Zareta že kot prvošolčka poslali v glasbeno šolo. A po c^veh letih obiskovanja, ko je profesorica, ki jo je vodila, odšla, je glasbena šola razpadla, Zare pa se je učil igranja klavirja pri glasbenikih po Črnomlju. Ko so odprli sedanjo glasbeno šolo, je dokončal pet razredov, potem pa je z ukom glasbe prenehal zaradi šolskih obveznosti, a tudi zato, ker ni imel posebnih ambicij. Najpomembnejše mu je bilo, da je bil glasbeno pismen.
2e v gimnaziji so si nekateri črnomaljski fantje, med njimi tudi Zare, želeli ustanoviti ansambel, a se jim je to zaradi pomanjkanja instrumentov posrečilo šele po končani srednji šoli leta 1969. Toda takrat so fantje pljunili v roke in v desetih dneh naštudirali program, s katerim so že lahko nastopili na plesu. Seveda so člani ansambla Abadoni
— ime je prva beseda v slovarju tujk — vadili od jutra do večera, kar se ni v sedmih letih, kar je ansambel obstajal, zgodilo nikoli več. »Prav igranje v tem ansamblu in naš prizadevni vodja Milan Krajnc sta me spodbudila, da sem začel skladati. Leta 1974 sem eno skladbo, uglasbeno pesem Simona Jenka, poslal celo na mladinski festival v Ljubljano, a je ta propadel, še preden se je začel. Tako je moj prvi poskus, da bi se preizkusil še kje drugje, ne le v našem ansamblu, ter da bi dobil strokovno oceno svojega dela, padel v vodo. Povedali so mi le, naj se naslednje leto znova oglasim, a festivala ni bilo več,« pripoveduje o začetkih
Duiec.	...
A ansambel je, kljub svoji priljubljenosti
— takrat je bil najpopularnejši na Dolenjskem — razpadel, kajti ko so bili člani še študenti, so se z igranjem pravzaprav preživljali, ko pa so študij končali, niso imeli ne možnosti ne moči ne toliko ambicij, da bi se ukvarjali le z glasbo. Zare je svojo glasbeno
pot nadaljeval pri vojakih v Karlovcu, kjer so na njegovo pobudo ustanovili ansambel Petrova gora in posneli celo ploščo, kar se Abadonom prav zaradi njihove skromnosti ni nikoli posrečilo.
Pred meseci, ko je Dujec spoznal belokranjsko pesnico Ivanko Bogolin, sta se dogovorila za sodelovanje: Ivanka bo pisala besedila, Zare glasbo. »Zakaj ne bi poslal v oceno svojega dela ter tako preizkusil svoje znanje in izkušnje, sem si rekel. Tako sem eno skladbo poslal na festival Melodije sonca in morja, vendar sem zamudil rok, drugo pa v Maribor,« pove Zare, sicer diplomirani inženir kemijske tehnologije in vodja razvojnega laboratorija v črnomaljskem Gorenju. Pravi, da ne bo odnehal, a ne zato, ker si želi slave in uspeha. V svoji skromnosti se želi le še potrjevati ter si dokazati, da sodelovanje v Mariboru ni bil le slučajen uspeh. Glasba bo zanj ostala hobi.
Zanimivo pa je, da je Dujec uspel kljub le petim razredom glasbene šole. »Veliko sem se sam izpopolnjeval, glasbena šola mi je dala le strokovno podlago. Sicer pa menim, da glasbena šola le preveč temelji na klasični glasbi, in gotovo ne bi bilo slabo, da bi se pouk razcepil v dve smeri: klasično in sodobno glasbo,« pravi 35-letni Belizar Dujec.
M.BEZEK
7AWV\Gt\TA
Kot smo že omenili, se besedilo lepo sklada z bogatim slikovnim gradivom, žal pa moramo tudi zapisati, da se je v tej knjigi pokazalo, da ni vedno mogoče s filmskega traku prenesti v mirujočo fotografijo vseh posnetkov. Kvaliteta mnogih posnetkov je slaba, barvno in sploh fotografsko, posnetki so neostri, skratka, pozna se, da niso nastali kot naravoslovne fotografije* V filmu se vse to sploh ne opazi, ker se posnetki prelivajo v živo sliko, v knjigi pa so, žal, vse te slabosti preveč opazne. Dvomimo namreč, da bi bila za borno reprodukcijo slik kriva tiskarskatehnika.
Kljub temu je knjiga prijetno in poučno branje.
M. MARKELJ
sta ^iloga	dolenjsk
(375
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ
Jesen je nepreklicno zakoračila v deželo. Na Plemberku nad Stopičami je mehko zlato spnce razlito nad pokrajino, kot bi hoteio še enkrat obuditi k življenju že dremajoče rastline. Zlato se blestijo gorjanski bregovi tam zadaj in kot rdeči krvni madeži blestijo med bukovimi gozdovi rdeče javorove krošnje. Sonce se trudi zaman. Le še starčkom tam v bregu njegova toplota hitreje požene kri po žilah. Prijetneje je tako. Predvsem pa bolj prijetno kot takrat pred šestdesetimi leti, ko je ta čas okoli Martinovega padalo cele tedne kot za stavo. Zdaj dež, zdaj sneg, pa zopet vsakega po malo.
Ni čudno, da se je tisto Martinovo pred šestdesetimi leti Francu in Frančiški Može s Plemberka tako vtisnilo v spomin. Ne zaradi vremena, ampak zaradi usodnega »da«, ki sta ga takrat v Stopičah izrekla pred domačim župnikom Žitnikom. Tisti »da« ju je sklenil na življenjski poti, po kateri sta potem, v dobrem in slabem, hodila celih šest desetletij. »Več je bilo slabega, veliko več, « vzdihuje Frančiška, kljub dvainosemdesetim letom še vedno čila in živahna. Njen dve leti starejši mož, šetudi korenjak od fare, pa spravljivo pristavi: »No, no, enega in ^drugega je bilo.«
Zalotil sem ju sredi dela. Franc je na skednju cepil drva, Frančiška pa je kuhala kosilo in se kdaj pa kdaj poigrala z vnučkom, ki je odločno kazal svoje želje, da bi iz stajice v izbi raje odko-bacal ven v sončno popoldne. Morda pa se imata le tej obilici dela zahvaliti, da nimata časa misliti nase, na svojo starost in tegobe, pa sta zato tako zdrava in živahna.
»Ta mladi so sedaj prevzeli kmetijo,« pripovedujeta. »Sin Martin kmetuje, snaha pa hodi na delo, da dobimo kak dinar za priboljšek. Iz tega krasa tukaj gori ne zrase veliko, pa si moramo pomagati, kakor vemo in znamo..Štirje otroci so pri hiši in izdatkov je veliko. Pa je bilo včasih še slabše. Stari ljudje so pripovedovali, da so bila leta, ko zemlja sploh ni rodila. Kar so položili vanjo, vse je stalilo. Ljudje so prekopali gorjanske košenice in iskali hrano, včasih so se peš napotili v Karlovec po žito, ki je bilo drago kot žafran. Ko so prišli domov praznih rok, so zaklali zadnjega vola, da so družino rešili smrti od gladu. Potem pa ni bilo s čim delati.«
Franc se spominja, da mu je bilo dvanajst let, ko je dobil prve čevlje. Takrat je šel tudi prvič v mesto. Bilo je, ko'so odprli železnico v Belo krajino. Frančiška pa pripoveduje, da ji je v dolgih zimskih večerih na peči ded pripovedoval, kakšna bo usoda sveta. Ko še ni bilo ne železnice, ne avtomobilov in ne avionov, je ded pripovedoval: »Prišle bodo tri vojne in po zadnji ne bo ostal kamen na kamnu. Še prej pa bodo vozili železni vozovi, železne kače in železni ptiči bodo leteli po nebu. In po zemlji bo hodil antikrist in sejal denar, da ga bo veliko, pa ne bo nič vreden.« Veliko tega se je že uresničilo, modrujeta starčka: »Pa bog nas varuj, da bi se vse,« še pristavita.
Pred šestdesetimi leti, ko sta se Franc in Frančiška vzela, sta kako desetletje živela v Stopičah v najemniškem stanovanju. Franc je delal pri lesnem industrialcu Heinriharju na lesnem skladišču v Bršljinu. Zgodaj zjutraj se je peš odpravil na delo. delal cet dan pri pretovarjanju fesa, potem pa se zvečer zopet peš vračal domov. »Dandanes ljudje ne vedo, kaj se to pravi delati, niti, kaj peš hoditi tako daleč. Za nas je bil to včasih vsakdanjik. Še dlje sem imel potem na delo v Gornajce, kjer je imel lesni trgovec svoje žage. Dvanajst let sem zdržal tako, potem pa sem s prihranki odkupil to domačijo, nekdanji ženin dom, ki bi moral zaradi dolgov na licitacijo. Tako sem rešil kmetijo, dediče pa izplačal. Vendar pa tudi kmetija ni dala kruha. Moral sem okoli in se udinjati pri raznih mojstrih. Najdlje sem delal pri Jermanu z Broda, ki je postavljal strešna ogrodja v novomeški okolici. Kako nevaren je ta poklic, sem občutil, ko se je pri postavljanju novega ostrešja na stopiškem farovžu konstrukcija podrla in sem padel osem metrov globoko. Sam ne vem, kako, da sem ostal živ, samo en prst sem si zvil, vendar sem hodil en mesec okoli ves omotičen.«
Medtem ko je Franc okoli služil denar, je Frančiška kmetovala, gospodinjila, rojevala otroke in jih vzgajala. Sedem jih je bilo, pet je še živih. Tudi ti so po svetu zasejali svoje seme. Franc in Frančiška ga komaj preštejeta. Petnajst vnukov , se je že nabralo in dvanajst pravnukov. Vsekakor bo letos, ko bosta po šestdesetih letih Možetova zopet slovesno praznovala Martinovo, na plem-berški domačiji zelo živo. In četudi sonca ne bo in bo zopet padal sneg in dež, kot takrat pred davnimi leti, ju bo namesto lastne mladosti grela toplina številne družine, ki je zrasla okoli njiju.
TONE JAKŠE
NAČINOV
IDEJE SE ROJEVAJO V SANJAH
Ko je bilo Karlu Sajovicu iz Črnomlja leto in pol, je, ko je tekel v klet, da bi se skril pred bombandiranjem mesta leta 1943, nesrečno padel in si poškodoval koleno. Zdravljenje je trajalo vse do šestnajstega leta starosti, svojo zgodnjo mladost pa je pustil v bolnišnicah v Ljubljani in Šempetru pri Gorici, kjer je obiskoval tudi šolo, s črnomaljskimi vrstniki pa se je videl le med počitnicami, saj je bilo šolskih dni, ki jih je preživel v rodnem kraju, malo. Zato pa je bilo toliko več tednov in mesecev, ki jih je preležal v postelji. Takrat je bila prvič na preizkušnji njegova potrpežljivost, ki mu je pozneje najbolj pomagala k temu, da je postal magik.
Karlo, ki se je izučil za pohištvenega mizarja. ježe kot majhen deček skupaj s sestrama rad opazoyal očeta, ki jim jeikazal različne trike. Tudi sam se jih je naučil že celo vrsto. Spoznal pa je še nekaj: da ima moč, da lahko ljudi hipnotizira. A da bi razvijal te sposobnosti, ni bilo časa. Pred dvema desetletjema se je skupaj z ženo Ireno in 15-mesečno hčerkico Irenco odpravil nadelo v Avstrijo. Misliti je moral na to, da bo družini zgradil dom in ne na svoj konjiček. Ko pa sta z ženo od hotela prevzela v upravljanje savno, kjer sta delala le vsak drugi teden, je bilo časa za vaje trikov dovolj. Najprej je hodil s kovčkom, kjer je imel pripomočke, le k prijateljem, ko pa se je predstavil v prvih diskotekah, se je glas o njegovih spretnostih in sposobnostih razširil kot ogenj. Ponudbe so prihajale od vsepovsod, tako da je pred desetletjem in pet let potem, ko se je začel ukvarjati z magijo, postal svobodni umetnik. Od Avstrije je dobil celo diplomo za magijo ter za to, da predstavlja Avstrijo v svetu.
Delo magika je vse kaj drugega kot tisti blišč, lahkotnost, spontanost, ki se kažejo ob nastopu. Svojih trikov ne želi kopirati od drugih, hoče biti originalen, kar mu ne nazadnje uspe tudi zato, ker vse pripomočke naredi sam, pri čemer mu pride še kako prav njegov osnovni poklic. 2ena šiva oblačila.
In kdaj se porodijo ideje za nov trik, točko. »Večinoma se ideje rojevajo v sanjah. Takrat prebudim vso družino, tečemo v klet, kjer imamo studio, skiciramo, poskušamo, vsak pristavi svojo idejo. Sicer pa se moj delovni dan začne vedno ob treh zjutraj, ko sem sam, imam mir, da se lahko skoncentriram in tako pripravljam, pilim nove točke,« pripoveduje Karlo. Seveda so triki, ki se jih nauči v petih minutah, pri čemer pa pomaga že prej pridobljeno znanje. So pa tudi takšni, za katere porabi po nekaj let. Zlasti ne more hiteti tam, kjer ima glavno vlogo hipnoza. Za prebod roke z nožem, kjer hipnotizira sam sebe, je potreboval kar pet let. Tega gledalci seveda ne vedo, kajti točka traja na odru le poldrugo minuto. Vendar pa je pri Karlovih nastopih le 5 odstotkov hipnoze, 35 odstotkov trikov, kjer si pomaga s spretnostjo, ostalo pa je polovična hipnoza, ko zapelje gledalce, da vidijo tisto, kar hoče, da vidijo in ne tistega, kar v resnici je. Največji čar magije pa je po Sajovičevih besedah prav v tem, da ljudje ne vedo, kje je trik in kje polovična hipnoza.
Pri nas na magijo še vedno gledamo preveč omalovažujoče, predvsem zato, ker je ne poznamo dovolj. Vse drugače pa je drugod po svetu, kjer jo cenijo, kar ve zelo dobro Karlo s svojo družino, saj je prepotoval že številne dežele. »Dobro merilo za to, koliko pomeni v pošamezni državi ta vrsta umetnosti, če jo smem tako imenovati, je že to, koliko so pripravljeni plačati za nastop. V Kaliforniji, kamor odhajava z ženo prihodnje leto, bodo za 20-minutni program odšteli 200 tisoč dinarjev, novih seveda, ter nama plačali hrano in stanovanje. Toda za takšen nastop moramo pripraviti kvaliteten program, le nekaj vrvic in kroglic ni dovolj. Naši naročniki še, preden nam ponudijo takšno plačilo, prepričajo o našem delu,, za kar pa danes nrso
več dovolj le fotografije. Poslati jim moramo video posnetke,« niza Karlo, Irena pa mu vzt* rajno pritrjuje.	.
Sicer pa družina Sajovic ne potrebuje vec posebnega predstavljanja. V Franciji bi j m najraje vzeli v »zakup« kar za celo leto, čep' bilo mogoče. Ko so v začetku junija lani odšli na dopust v Grčijo, so ostali kar 9 mesecev in skupaj z znanimi posamezniki in skupinami iz svetovnega zabavnega sveta zabavali Grke in njihove turiste. Čeprav radi potujejo, pa so tako dolga potovanja le prevelik napor. Poleg tega mamo Ireno rado muči domotožje m skrb, kako je na Dunaju, a tudi očetu m vseeno, ker ima tako malo od doma, ki si gaje ustvaril v Avstriji.
V naši sosednji državi pa Karla in oberi Iren, ki mu pomagata kot asistentki, najoMe po magiji. Sajovic, ki je dolga: preživel po bolnišnicah, ve, kaj pomeni takšnim ljudem kanček pozornosti, ki jim jo lahko namenijo drugi. Zato vsako leto pripravi v Avstriji okrog 50 dobrodelnih nastopovza umsko prizadete, za domove ostarelih in SOS domove. »Ko imam prost dan, pokličem-In naslednji dan je že lahko prireditev. Pred dvemi leti sem nastopal v Črnomlju. Ko sem želel imeti brezplačen nastop v metliškem Domu počitka, so mi povedali, da moram naj-1 prej napisati prošnjo. Potem bi o tej prošnji še razpravljali, jaz pa nisem imel časa, da bi čakal dneve in dneve, kako se bodo odločili-Hotel sem le pokazati, kako je moč pomagati, razvedriti ljudi. Kolikokrat pridem v rodni Črnomelj in bi rad pomagal z zastonjskim nastopom, a se nihče ne zmeni kaj prida,« je razočaran Karlo.
Z vztrajnostjo pa mu je naposled le uspelo prebiti led. Dobrodelni prireditvi, ki sta bili v obeh belokranjskih mestih v začetku novembra in katerih pobudnik je bil Sajovic, sta izvrstno uspeli. »Presenečen sem bil nad toplim sprejemom pri gledalcih, vendar priznam, da kljub moji ideji do prireditev se danes ne bi prišlo, če ne bi bilo v Črno požrtvovalnega psihologa Milana Kranjca, v Metliki pa Tonija Gašperiča. Dogovorili smo se že, da bo tovrstna prireditev vsaki dve leti vse do takrat, dokler se ne bodo invalidske delavnice pod posebnimi pogoji v Črnomlju, katerim je bil namenjen tudi tokratni izkupiček, razvile v najsodobnejše v Sloveniji," pravi Sajovic, ki je ostal zvest svoji domovini-
ZRELI
SADOVI
ŠESTDESETE
JESENI
NAGRADA v BREŽICE
Pri žrebanju reševalcev naše predzadnje križanke je imel največ sreče VIKTOR SUNČIČ iz Brežic. Zreb mu je dodelil knjigo Pavla, ki jo je napisala Polona Škrinjar. Gre za lepo napisano kmetiško povest, «ot nalašč za branje v teh dolgih jesenskih večerih.
Rešite današnjo križanko in Pošljite rešitev najkasneje do 22. novembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA I Prihodnost je V malih
TTTTTTTm
prgišče misli
Meje lahko spreminja ali prečka samo kri.
B. GRABNAR
Z ljubeznijo se človek ne igra n6kaznovano.
A. STRINDBERG
Nered v besedah je posledi-Ca nereda v mislih In nered v jjjlslih je posledica nereda v ®*oveku, nered v človeku je Posledica nereda v okolju in 'a*merah tega okolja.
M. KRLEŽA
c iH			jjg	KALU	DIFERENCA	SODE LAVEC	SPAN POKRAJINA	OL	MURSKA SOBOTA	IGRALKA RINA	DALM. MESTO |ALKA|	VRSTA ŽITA	NESTRO- KOVNJAK
				►				MASNA KNJIGA/ IT. PISATELJ SVEVO					
				NEDOLOCE N0ST									
			' ■■	CE					J. AM. POGORJE/ ELEKTR. UDAR				
				BABILONSKO MEST /UBRANOS	'					TIBET. GOVEDO/ PREVOZNO SREDSTVO			
				►							IT. PESNIK (CORRAOO)	DIVJI KOZEL	CENIK
DL	DEL OČESA	LIRSKI PESNIK	IKDNOBO- REC/ NOROST										
ZLATARSK OBRTNIK							FRNIKOLA	KRAJ NA OTOKU PASMANU	SINJSKA IGRA/SRE- OISCE MOLDAVIJE				
VODNE ŽIVALI					STARINAR. SPIS								
NAUK 0 BARVAH										CASSIUS CLAY			
ITAL LIRA				VRSTA PALME						ANGL AVIACIJA			
PRITOK VOLDE				IT. 0BJA0-RANSKO MESTO						OSVEŽILNA PUAČA			
Zanimanje za male energetske objekte raste — čisto okolje in poceni energija
Skozi telo govore predniki
Drzne in nenavadne teorije o govorici človeškega telesa — Davne izkušnje naših __________prednikov	—	Zakaj	ženske	prsi	in	čemu	moška	brada?_______
Dobremu opazovalcu človekoma telesa in obnašanja je ^ og°če veliko zvedeti o ljudeh, aJ Je prikrita govorica telesa zelo Pomenjliva in razkriva globoke
lahvICe' kakšno opazovanje je hko dokaj zanesljiv vodnik k Poznavanju človeške vrste. Tako (azmišlja Desmond Morris, bri-anski etolog. se pravi strokov-
Jak za proučevanje nravi posa-^znikov in tudi obnašanja živali, za ^ *et* Morris pošteno st	znanstveno in laično javnost'	ie ‘z^al dandanes že zelo
avno knjigo »Gola opica«. V nji J razgrnil svojevrstno teorijo, po ?lerJ naJ bi velik del človekovega vnašanja, od spolnosti do voj-ovanja. vodili preobraženi pralni nagoni, ki smo jih ljudje Pnranili od svojih živalskih pred-■p°v. Knjiga je že hitro po izidu oživela zavrnitev precejšnjega , e'a znanstvenikov, hkrati pa je . 'la prava uspešnica. Do danes so n Prevedli že v 23 jezikov, skupna l;f ada pa se giblje okoli 8 mi-Jonov izvodov.
la 0c*obno burjo bo najbrž izzva-tudi Morrisova nova knjiga C| Paz°vanje telesa: učbenik o vrsti«, ki jo ta čas tiskajo “° izšla čez nekaj dni.
, j udi v tej bogato ilustrirani a'Jg> je avtor razgrnil sporno, a ran|ltri!vo teorijo o razvojnih • z*ogih za najrazličnejše člove-jjj Ve zunanje lastnosti. Tako naj y na primer moški nosili brado U f' znamenje moči, kajti brada J bi predstavljala poudarjeno P°dnjo čeljust, nekdaj v živalim svetu in v družbi človečkov zunanje znamenje posa-H^jkove moči, ženske prsi pa l J bi se razvile v polnost okroglin 0,1 spolno znamenje, ki oponaša {^rogline zadnjice, v pradavnih sih edini spolno vznemirljivi del esa samice.
Na ta način avtor skozi očala razvojnega nauka in teorije o bro-bi za preživetje vidi tudi druge dele človekovega telesa. Spolni signali so vsepovsod po človekovem telesu, od rok. dlani do las. da. tudi pleša je eno od takih znamenj, ki naj bi po Morrisu govorilo o starejšem, a spolno močnem človeku, ki ima drugačen položaj kot mladenič, ki je neizkušen +n še premalo utrjen v življenju. Brada, že prej omenjena kot znamenje moči. je tudi močan spolni signal moškega. A čemu si dandanes večina moških brije to starodavno znamenje virilnosti in moči? Morris razlaga, da zaradi tega, ker razvita družba za razliko od najbolj primitivne zahteva posameznika. ki sodeluje in spoštuje sprejete okvire delovanja, zatorej je zunanje znamenje grobe moči odveč. Da pa bi moški ohranili kosmati spolni signal, so se zatekli h kompromisu: brado brijejo, nosijo pa brke.
Ženske na drugačen način signalizirajo svojo spolnost. Poleg že omenjenih poudarjenih prsi, ki so za Morrisa le »zadnjica na napačnem koncu«, so pomemben zunanji signal ustnice. Rdečenje ustnic in njihova polnost naj bi samca — moškega opozarjala oziroma spomnila na spolni organ in ga tako vabile.
Sploh je vse človekovo telo kot nekakšna univerzalna govorica, ki so jo oblikovala stotisočletja s skrbnim izborom tistega genskega gradiva, kije posamezniku nudilo največ možnosti za uspešno preživetje. Od tod izvira značilna razlika med moškim in ženskim telesom, ki pa se vse bolj zmanjšuje. ker pač ni več nujno potrebna. Tu temelji marsikatera tudi drobna navada, način obnašanja. le videti ga je treba in si ga prav razložiti.
le k za umirajoče knjige
^••joni knjig čakajo na svojo tiho smrt — Snov, ki po-_________daljšuje	njihovo	trajnost_________
Knjige uidejo žalostni usodi.
Mu, so menda deležne mnoge paVenske knjige, ki jih zmeljejo ali ki mlini, potem žive bolj Lrt1anj varno shranjene v knji-Va CaK- Vendar je tudi tem skrbno
, OV;
Jad nim knjigam usojen pro-p?*: Smrt je skrita v njih samih, v tjV|!rju- črnilu, v snoveh, kijoses-pJ.jai°■ Še posebno knjige od
| v^ljega stoletja naprej so v ne-sjpp®sti. da se nekega dne se-v prah. Kisline v papirju in totv ne snov' v črn'!u razkrajajo lp|Plr- da najprej porumeni, pos-e Krhek in lomljiv, končno pa 3plje v.prah.
hr. rokovnjaki za obnovo in 'lijo je Knjig se že več let tru-tp: ' ua bi našli zdravilo za umi-Acg Knjige. Njihovo vsebino 'a rešujejo s presnemavanjem ip Mikrofilme. ponatiskujejo jih. 0°va izdajajo, vendar pa 'ov ga Knjiga ne doživi polili jjega izida, veliko je takih, ki ■trij . Presnamejo na film — in “je usoda jasna: propad.
Vse kaže, da bo poslej usoda knjigam milejša. Raziskovalca George Kelly in John Williams sta namreč odkrila zdravilo. Gre za dietilni cink. Snov je sestavljena iz tako majhnih delcev, da jih na konico igle lahko spravimo 2 milijona. Zaradi tega lahko prodre do najmanjših por v papirju knjig in zaustavi uničujoče delovanje škodljivih kislin. Vendar pa ima grdo lastnost, da v stiku z zrakom in vlago postane eksplozivna. In prav tu sta raziskovalca pokazala svoje izumiteljske sposobnosti. Odkrila sta način, kako knjige obdelati z. dietilnim cinkom brez nevarnosti eksplozij.
Zaenkrat so na ta način obdelali nekaj tisoč knjig. Pokazalo seje. da je obdelava zelo učinkovita. Zato v veliki ameriški Kongresni knjižnici načrtujejo postavitev komore za obdelavo knjig z dietilnim cinkom, v kateri bodo lahko naenkrat obnovili in pomladili do
20.000	knjig.
Tako podaja razlago o tem. zakaj se je spremenil ženski lepotni ideal. Namesto debeloritih Rubensovih žensk z močnimi kolki so dandanes lepe vitke ženske z ožjimi boki. Zakaj? Odgovor je preprost. Široki kolki so znamenje široke medenice, ki je pomembna za rojevanje potomstva.
Dokler je bila ena poglavitnih nalog ženske rojevanje, so bili široka medenica in močni boki pomembno ženstveno zunanje znamenje, odkar pa se rodilne 'funkcije ženske umika zgolj spolni in ženska postaja na neki način bolj stvar užitka in manj pomembna kot mati, široki boki niso več pomembni. Lepi so postali ožji boki. znamenje nematerinstva. znamenje užitkarstva.
Takšna razlaga seveda ni več biološka, ampak kulturološka. V nekaj desetletjih se namreč ne dogode pomembnejše biološke spremembe, res pa se lahko spremene okusi in gledanja.
Morrisova knjiga je polna takšnih in podobnih razlag, kar vse obljublja zanimivo branje, ki pa ga res ne gre jemati najbolj zares.
MiM
(Vir: Newsweek)
VAŠA ZGODBA
Čas se je nagibal že proti pomladi. ko je končno zapadel sneg. Nasipalo ga je skoraj preveč, saj sem ga morala ves popoldan odmetavati, če sem hotela kamorkoli. Pa vendar, sneg je bil tu in moja smučarska oprema se bo lahko prezračila. Sicer je bila kupljena na sejmu v Ljubljani, saj si res nisem mogla privoščiti kaj boljšega. Pa tudi sneg je bil zadnje čase prava redkost in denar za smučarsko opremo skorajda vržen proč.
Torej marec je že bil in namesto nabiranja zvončkov in trobentic smo neko soboto odšli na smučanje. Bil je lep sončen dan. Tudi smučarjev ni bilo preveč, da bi me ovirali. Nekoliko me je sicer skrbelo moje pomanjkljivo smučarsko znanje, vendar to ni zmanjševalo navdušenja. Pogumno sem si nataknila smuči in dokazovala svoje znanje na tleh. Nič hudega, počasi in vztrajno sem se izpopolnjevala po nasvetih prijateljev. Povozila sicer nisem nikogar, toda slog smučanja je bil vse prej kot eleganten. Cel dan sem divjala po belih strminah, strah in zaskrbljenost sta izginila. Po vseh naporih zadnjega leta je napetost v meni končno popustila.
Tik pred koncem — samo dedet minut je manjkalo do štirih — pa sem nenadoma izgubila vso moč in voljo ter se že skoraj na ravnem brez odpora sesula kot prazna vreča. Huda bolečina v nogi. udarec z glavo ob nekaj trde-
Otroci in TV
Gledajo neprimerno
Naši sosedje Italijani so opravili več raziskav, da bi ugotovili, kakšen je vpliv televizije na otroke in mladoletnike, saj je ta sodobni medij postal nekakšno srce modernega doma in mu otroci in odrasli posvečajo veliko svojega prostega časa. Ni rečeno, da italijanske izkušnje sovpadajo z našimi. a nekaj podobnosti se bo najbrž našlo. Zaradi tega so njihova odkritja zanimiva tudi za nas.
Presenetljivo je. da najmlajši (3 do 6 let) preživijo od 4 do 6 ur na dan pred televizijo. In tako jim televizija jemlje čas vse do najstniških let. ko sicer še vedno prežde precej časa pred svetlikajočim se ekranom, vendar pa ne gledajo več otroških in mladinskih oddaj, marveč si vzamejo v zakup večerni program, kije namenjen predvsem odraslim. Več kot polovica italijanskih otrok tako spremlja neustrezen program, v katerem ne manjka nasilja, spolnosti, napadalnosti in podobnega.
Od tu naprej niso več potrebne nove raziskave, saj so že dosedanje pokazale, da ob gledanju svojemu razumevanju neprimernih oddaj mladostnik srka vase podobe in sporočila in jih potem nezavedno ali tudi zavedno prenaša v svoje obnašanje, otroško igro. odnose med vrstniki in do ostalega okolja.
ZIMSKO D02IVETJE
:,■<	l*>	-'ji,	y-	>
fN8?Si»«c. . A	~
ga, in že sem se potopila v temo. Bilo mi je čisto vseeno, kaj se dogaja z mano. Popolna praznina.
Čez nekaj minut sem že sedela v snegu in razmišljala, kaj je z nogo narobe. Neki možakar mi je ponudil pomoč, vendar je v tem času prišla kolegica in me začudeno ogledovala. Odnesla me je stran. Sedli sva na debla ob smučišču in čakali, da naju bodo opazili kolegi. Noga meje neusmiljeno bolela, če sem stopila nanjo. drugače pa je bilo v redu. Kakšnih znakov poškodb ni bilo videti. Splošno mnenje je bilo. da pretiravam.
Noč smo preživeli v koči. Upala sem. da bo zjutraj bolje, pa ni bilo. Skoz okno sem dopoldan opazovala živžav na smučišču, popoldan pa smo se odpravili domov oziroma k zdravniku.
Taksi me je pripeljal do kliničnega centra v Ljubljani. Sedela sem na dolgem hodniku in čakala, da me bodo poklicali. Nedelja je bila in na
Elektrika je po naftni krizi ponovno postala energetsko zelo zanimiva, vendar pa so časi velikih elektrarn minili. Tako vsaj menijo nekateri strokovnjaki, ki opozarjajo na ekološko vpra-šljivost termoelektrarn in jedrskih elektrarn. Pravijo, da je bodočnost v malih električnih centralah, kot pogonsko gorivo pa naj bi namesto ekološko škodljivih snovi vpeljali ali odpadnč surovine, kot je primer v lesarski industriji, višek tehnološke toplote ali alternativne energetske vire, od sonca do vetra.
Elektrika iz jedrskih elektrarn se je izkazala za dokaj vprašljiva, saj je še nekaj nerešenih tehnoloških vprašanj, nevarnost pred onesnaženjem okolja je dokajšnja. posebno vprašanje pa so tudi
Veliko minijev
Jugo ima in bo dobil več konkurentov v ZDA
Naš izvozni konj. mali jugo. osvaja ameriško tržišče, kot vzneseno piše naše časopisje. Vendar ni edini mali in poceni avto. ki računa na ameriškega kupca, vajenegh na večje in dražje avtomobile. Poleg uveljavljenih japonskih izdelovalcev avtomobilov, ki pa že uspešno konkurirajo detroitski ameriški avtomobilski industriji tudi z večjimi in dragimi modeli avtomobilov. trkata na'varčnost Američana še južnokorejski in grški avtomobilski malček. Ameriški industrialci pravijo naši Zastavi, korejski Hvundai Motor Company in grškemu Namco A. G. mini proizvajalci, vendar le morajo priznati, da so industrijski malčki odkrili svoj košček kruha na velikem ameriškem trgu.
Korejci so na ameriški trg stopili že lani in takoj se je pokazalo, da je na severnoameriški celini precej takih kupcev, ki si želijo poceni, četudi skromen in »skromno narejen« avtomobil. Korejci so računali, da bodo prodalLv ZDA in Kanadi okoli 7.000 svojih ponvjev. prodali pa sojih trikrat več. Za prihodnje leto načrtujejo prodajo kar 100.000 svojih avtomobilskih malčkov.
Grki se tudi ogrevajo za ameriški trg: nanj bodo stopili prihodnje lefo z malim avtomobilom desta APV.
A to še ni konec vrste malih proizvajalcev avtomobilov. Ameriško tržišče si ogledujejo tudi tajvanski proizvajalci. ki bodo prihodnje leto ponudili svoj »BMW za revne«, model X-101. Pa še ena korejska tovarna ima podobne apetite, in sicer Daewoo Motor Companv. ki skupaj z velikanom General Motors pripravlja mali in poceni avtomobilski model. In kot trdijo poznavalci, se na podobne podvige pripravljajo avtomobilski proizvajalci iz Mehike. Brazilije in Španije.
Našemu jugu torej ne bo dolgčas in niti si ne bo smel privoščiti spanja na lovorikah prvih uspehov.
MiM
(Vir: Newsweek)
nezgodnem oddelku ni bilo veliko ljudi. Hudo me je bilo strah. Ko so se zaprla za mano vrata ordinacije, je bilo še huje. Ležala sem na vozičku in čakala zdravnika. Minute so se vlekle v večnost. Pregled zdravnice brez pripomb, vožnja z. vozičkom po hodnikih, soba z zamaskiranimi ^estrami in spet dolgo čakanje zdravnika.
Napetost v menije rasla. Le kako se bo to obneslo? Samo da bi bilo že vse skupaj mimo in bi me spustili domov. Prihod zdravnika, injekcija proti bolečinam, punktiranje in spet vožnja po vijugastih hodnikih. Bolečin skoraj nisem čutila. Med potjo mi je sestra povedala, da bom dobila mavec in nato bom lahko odšla domov. Kar odleglo mi je. da ne bo treba ostati v bolnišnici.
Na vozičku sta me sprejela dva moška, čokata in močna. Zgrabila sta mojo nogo. kot da imata poleno pred seboj in jo krepko zapečatila. Starejši meje potolažil: »Jutri bova šla pa spet smučat, kajne, punčka!« Hotela sem reči. da že davno več nisem punčka in da trenutno ne razmišljam o smučanju, pa je že potisnil voziček na hodnik. Po polurnem obveznem sušenju mavca mi je sestra prinesla izvide. Bila sem zadovoljna, da lahko odidem.
Na železniški postaji so me čakali prijatelji. Vse skupaj ni trajalo niti dve uri. meni pa se je zdelo neskončno dolgo.
SIMONA
radioaktivni odpadki. Še bolj sporne so termoelektrarne, ki jih kurijo s premogom, saj danes ni treba več nikogar prepričevati o škodljivosti teh energetskih objektov na okolje: povzročajo umiranje gozdov, uničujejo kulturne spomenike, načenjajo zdravje ljudi, ko onesnažujejo zrak.
Kljub vsemu pa je elektrika v vrhu pričakovanj in načrtov, le da naj bi jo pridobivali na bolj varčen in ekološko manj nevaren način. Lep primer novih energetskih obzorij so ZDA. kjer zdaj postavljajo okrog 785 malih elektrarn, ki bodo začele delovati čez nekaj let. Za njihov pogon bodo izrabili moč vetra, sonca, geotermalno energijo, male vodne pretoke in biomaso. Zaradi zanimanja za takšne male elektrarne se dviguje proizvodnja opreme, izboljšuje se tehnologija, kar vse na koncu vodi tudi do tistega najustreznejšega — do dokaj poceni, a ekološko čiste energije. Izdelava manjših energetskih obratov je vse cenejša, hkrati pa so sodobne vetrne, sončne, vodne, plimovanjske elektrarne vse bolj učinkovite.
Za nerazvite države so takšne energetske usmeritve še toliko bolj zanimive, saj večidel nimajo zgrajenega električnega sistema, niso vezane na že zgrajene velike energetske objekte, imajo pa dovolj naravnih virov. Male samostojne elektrarne lahko delujejo in učinkovito spodbujajo proizvodnjo ter omogočajo višjo življenjsko raven tudi tam. kjer infrastrukturni sistemi zaradi splošne nerazvitosti niso še zgrajeni. Tako imenovani tretji svet se torej teh odkritij razvitega sveta ne bi smel braniti.
MiM
(Vir: Economic Impact)
Odkrit nacist
Novinarji govorili z »dunajsko pošastjo«
Po odkritju posmrtnih ostankov zloglasnega dr. Mengeleja, nacističnega zločinca, je letošnje leto prineslo še eno odkritje, in sicer so pred kratkim novinarji nemške revije Bunte zasledili nekdanjega avstrijskega esesovca Al-oisa Brunnerja. ki je odgovoren za smrt najmanj 135.000 Židov. Nacistični zločinec živi v Siriji pod lažnim imenom Georg Fischer.
Nekdanja desna roka Adolfa Eich-manna se v Siriji skriva že več kot tri desetletja. Lovci na vojne zločince so sicer že dlje časa sumili, da se avstrijski nacist, imenovan tudi »dunajska pošast«, skriva v Damasku, vendar niso prišli do njega, medtem ko je novinarjem uspelo vzpostaviti stik in pripraviti razgovor z njim. Zdaj 73-letni Brunner je novinarjem zagotovil, da nima slabe vesti, ker je odstranil »smeti«, kot cinično pravi svojim žrtvam iz Avstrije. Čehoslovaške, Francije in Grčije. Povedal je tudi, da gajeposkušalauje-ti izraelska tajna služba, a ji ni uspelo postaviti ga pred sodišče. »Ne bom drugi Eichmann.« je povedal.
Dunajsko pošast so že leta 1954 v Franciji obsodili na smrt. njegovo izročitev je zahtevala tudi Avstrija in lani Zahodna Nemčija, vendar brez uspeha. ker ima nacistični morilec močno zaslombo v Damasku. Priznal je tudi. da so ga poskušali spraviti s sveta z dvema eksplozivnima pismoma, vendar sta ga peklenski pošiljki le poškodovali.
Z balonom okoli sveta
Nekdanji ameriški bojni pilot Joe Kittinger se je proslavil kot človek, ki je prvi preletel Atlantski ocean z balonom. Odločil pa se je, da bo postavil še en rekord, in sicer namerava kot prvi z balonom obleteti svet, ne da bi kje pristal. Kot hraber mož predvideva, bo za rekordni podvig potreboval samo 12 dni.
Posebej za načrtovani rekordni podvig gradi balon, katerega konstrukcija je takšna, da njegove letalne sposobnosti ne bosta okrnila mraz in nizek zračni pritisk Na oboje bo namreč naletel med poletom, ker namerava leteti okoli sveta na veliki višini, okrog
15.000	metrov. V teh visokih zračnih plasteh namreč v zimskih mesecih piha stalen veter, ki dosega pogosto tudi precejšnje hitrosti. Če mu bo sreča mila in bo z balonom zaplul v visokozračni tok, potem 40.000 kilometrov dolga pot ne bo nemogoča.
Med poletom preko Atlantika si je Kittinger nabral dovolj izkušenj. zato tudi dobro ve. kako mora opremiti svojo 7 ton težko gondolo, da se mu med spektakularnim. a življenjsko nevarnim podvigom ne bi pripetilo kaj nenadejanega.
POTA
m stj»?
&
poročajo
IZTOČIL. GORIVO IZ AVTOMOBIL. A — V noči na 8. november je neznan storilec vlomil v osebni avtomobil Mihe Verbiča iz Štefana pri Trebnjem. Vozilo je stalo na dvorišču pred hišo. to pa storilca ni prav nič motilo, da ne bi i/ njega iztočil blizu 35 litrov goriva in tako Verbiča oškodoval za 4 tisočake.
OB KOLO Z MOTOR.)LM — 6. novembra med 19. uro in 20.30 je neznanec izpred doma JLA v Novem mestu ukradel kolo z motorjem. last Jožeta Ogulina. Slednji je s krajo ob najmanj 80 tisočakov, hitreje pa se bodo poslej rabili tudi čevlji.
po dolenjski
DEŽELI
• Med I. in 7. novembrom je nekdo^ lomil v zaklenjeno kapelo, kt stoji ob lokalni cesti med Semičem in Gradcem. S storilcem je odšel okoli 170 centimetrov visok Marijin kip. ki je ocenjen na milijon dinarjev. Pokora za to bo prišla. če ne prej. v peklu.
■9 Danica J. iz Mokronoga se je v nedeljo trudila na vse pretege. a ji nikakor ni uspelo spravili v tek svojega avtomobila, ki je stal parkiran pred stanovanjsko hišo. In šele ko so se pregleda avtomobila lotili bolj strokovno, je bil ugotovljen tudi vzrok. Nekdo je namreč ponoči pobrskal po njegovem motorju in iz njega odvil dinamo, odnesel pa. še dva jermena in pokrov hladilnika, n 1 ■	■
ZARADI IZSILJEVANJA PREDNOSTI OB ŽIVLJENJE
OTOČEC' — V nedeljo nekaj preti 7. uro zjutraj se je 27-letni Novo-meščan Djulbija Taramiš peljal iz Otočca proti Novemu mestu. Skozi vas Otočec je zapeljal s preveliko hitrostjo. za nameček pa je takrat iz neprednostne ceste, ki pripelje iz Pahe. pripeljal na kolesu z motorjem še 35-ietni Leopold Kuplenik z Vrha pri Pa-hi. Izsiljeval je prednost, tako da je prišlo do močnega trčenja, v katerem sta se Kuplenik in sopotnica na motorju. prav tako 27-letna Marija Kuplenik. hudo poškodovala. Oba so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je istega dne ob 13.15 Leopold Kuplenik poškodbam podlegel.
TRAKTOR SE JE PREVRNIL
SUHADOL — V nedeljo ob 12. uri se je 36-letni Jože Pavlin iz Leskovca peljal s traktorjem s Tolstega vrha proti Brusnicam. Pri Suhadolu je med vožnjo po klancu navzdol v prostem teku izgnal oblast nad vozilom, dokler qi-traktor zapeljal čez nasip, kjer seje prevrnil in pod sčboj pokopal voznika. Pavlin je bil na srečo le laže poškodovan in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 50.000 din.
»
Črno« posojilo za avtomobile
Ustavno sodišče SRS razveljavilo pravilnik sevniške Lisce, ki je delavcem omogočal posojilo za nakup osebnega avtomobila
LJUBLJANA, SEVNICA — V sevniški Lisci so imeli še vse do pred nekaj dnevi v veljavi po svoje edindstven pravilnik o uporabi sredstev sklada skupne porabe, o čemer dovoij zgovorno priča tudi naziv njegovega spornega 6. poglavja: »Posojila za nakup osebnih avtomobilov«
sklad skupne porabe določa zakon o združenem delu.
B. B.
Sloje za to. da je omenjeni pravilnik dovoljeval kaj čudno delitev sredstev iz sklada skupne porabe. Delavci, ki so hoteli osebni avtomobil. so posojilo za njegov nakup dobili prav i/ tega sklada, edini pogoj za upravičenost do takšne velikodušnosti je bil ta. da avtomobil potrebujejo tudi za uspešno opra-
Gasilci ne poznajo meja
Ob 30. obletnici metliške občinske gasilske zveze
METLIKA — V treh desetletjih, kar je ustanovljena metliška občinska zveza, še je v tukajšnjem gasilstvu marsikaj spremenilo, izboljšalo, kar velja še posebno za zadnjih 18 let. Do leta 1967 so gasilska društva životarila. saj ni bilo dovolj denarja, oprema je biia zastarela. Prav to leto. ko so v občini dobili prvo moderno brizgalno iz uvoza, pa je za metliško gasilstvo pomenila pomembno prelomnico.
Danes ima 18 teritorialnih in 3 industrijska gasilska društva že 1.459 članov, od tega 212 žensk, poleg prizadevanj za čim boljšo opremljenost pa posvečajo veliko pozornost vzgoji in izobraževanju gasilcev. Zavedajo se namreč, kot je poudaril na sobotni slovesnosti ob 30. obletnici občinske gasilske zveze njen predsednik Dordc Radovič, da so prav nepoučenost. malomarnost, utrujenost najpogostejši vzroki za požare. Prav preteklo leto pa je bilo tako po številu požarov v občini kot po višini Škode rekordno, saj je bilo v ognjenih zubljih uničene /a 30 milijonov dinarjev družbene in zasebne imovine. Velikokrat so pri reševanju pred rdečim petelinom pomagali tudi gasilci pobratenih gasilskih zvez iz Črnomlja. Dugc Rese in Ozl ja. ne gre pa prezreti tudi sodelovanja civilne zaščite in zavarovalne skupnosti Triglav, od katere so dobili vračljiva in nevračljiva sredstva. Slavnostni govornik Milan Vajda, predsednik metliškega izvršnega sveta, pa je dejal, da dela gasilcev niso nikoli merili po številu članov, ampak po njihovi zavesti in aktivnosti v krajih, kjerživijo. fj krati se ji m je zahvalil za dovoz vode ,v krajevne skupnosti Drašiči. Grabrovec. Radoviča. Suhor. Jugorje ob nedavni suši ter republiški gasilski zvezi za pomoč pri postavitvi gasilskega muzeja Slovenije v Metliki. Obljubil je. da bodo pomagali dograditi gasilska dorpova na Jugorju in v Gradcu.
Ob jubileju so podelili številna priznanja. V kulturnem programu so nastopili oktet Vitis. mešani pevski zbor Beti. recitatorji pionirskega društva Mladi gasilec s suhorske osnovne šole in pionirske gasilske skupine OŠ Metlika.
GASILCE DRUŽI ENA MISEL — Med številnimi, ki so na slovesnosti ob 30. obletnici metliške gasilske zveze prejeli priznanja, je bil tudi župan pobratene avstrijske občine Lothar Tho-mann (na desni). Kot so dejali avstrijski pobratimi, gasilce druži, čeprav govorijo različne jezike, ena misel: pomagati ljudem v nesreči.
TRČILA V OVINKU — 19-letm lože Mulh iz Gorenjega Kamenja seje 5. novembra peljal na kolesu z motorjem po regionalni cesti med Trebnjem in Občinami. Tam ga je v nepreglednem levem ovinku pred gasilskim domom zaneslo na levo stran ceste, po kateri mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 29-letni Alojz Av-gustmčič iz Železnega Pri trčenju je Mulka vrglo na prednji del vozila, od koder je nato padel in tla in se huje poškodoval. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, medtem ko je materialne škode za 90.000 din.
ZBIL PEŠAKINJO — 7. novembra je 25-letna Silva Rozman iz Potočne vasi pešačila od doma proti Bršljinu ob robu vozišča. Blizu kasarne Milana
vljanje službenih delan nalog. Zoper takšna določila pravilnika Lisce, tozd Blagovni promet Sevnica, je prvi ukrepal družbeni pravobranilec samoupravljanja v Krškem, ki je začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti takšnega pravilnika. Menil je namreč, da so takšna določila v nasprotju z. zakotjem o združenem delu. prav tako pa tudi z zakonom o temeljih kreditnega in bančnega sistema in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Pred nekaj dnevi je o vsem tem spregovorilo tudi ustavno sodišče Slovenije in sporne določbe pravilnika seveda razveljavilo. Senat je docela pritrdil mnenju družbenega pravobranilca samoupravljanja in v obrazložitvi med drugim zapisal, da so določbe pravilnika o dodeljevanju kreditov za nakup osebnih avtomobilov nezakonite, ker se na ta način sredstva skupne porabe ne uporabljajo za neposredno porabo ali za investicijska vlaganja v objekte in opremo skupne porabe, skratka ne v namene, kot jih za
NOSI KRESNIČKO
Drevo se je zagozdilo v avtomobil
Huda prometna nesreča prejšnji teden v Šmarju
»Ljubitelji« kablov vnovič na delu
Novomeški Elektro z dvema krajama ob milijon dinarjev
NOVO MESTO — Ni dolgo tega. kar so miličniki in kriminalisti novomeške UNZ obračunali s skupino tatov. ki je kradla bakrene kable in jih zatem prodajala Dinosu, že so se pojavile nove podobne kraje, katerih skupna vrednost je kar okoli 100 starih milijonov.
Tako je v času med 31. oktobrom in 6. novembrom neznanec iz odprtega skladišča novomeškega Llektra ukradel skupaj kar blizu 200 metrov električnega kabla, vrednega 500 tisočakov. Novomeški Elektro pa je bil oškodovan tudi v noči na 8. november: iz ograjenega skladišča je izginilo 220 metrov bakrene žice. sčiirlerjc Elektro ob 479.496 din. ZacnkracJšc ni podatkov. da bi imeli možje postave kaj oprijemljivih sledov za storilci.
ŠMARJE — 7_. novembra ob 2.20je prišlo pri vasi Šmarje na cesti med Pleterjami in Šentjernejem do hude prometne nezgode, v kateri je izgubil življenje 33-letni Franc Hostar iz Mihovice. hudo poškodovan je bil 31-letni Alojz Vrhovnik iz Gorenje Brezovice, laže pa voznik, 31-letni Jože Fabjan iz Ledeče vasi.
Fabjan je tisto noč vozil osebni avto proti Šentjerneju, v Šmarju pa gaje za-' radi prevelike hitrosti v blagem lovem ovinku zaneslo, na nasip. Nekaj časa je vozil po njem. nato pa je silovito bočno trčil v drevo, ki seje dobesedno zagozdilo v vozilo. Kot že rečeno, sta jo najhuje skupila prav sopotnika, saj je bil Hostar takoj mrtev, hudo poškodovani Vrhovnik in Fabjan pa se zdravita v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je bilo za 250 tisočakov.
ZARADI UTRUJENOSTI V SMRT
RIBNIC A — V soboto ob 1.25 je 26-lctni Dušan Grbič iz Jablanice vozil osebni avto iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Ribnici je zaradi utrujenosti zavozil na levo stran ceste, takrat pa je nasproti pripeljal s tovornjakom 34-letni Stjepan Smrdel iz Postojne. V silov item Čelnem trčenju se je Grbič shtttnb pošširtdoval. medtem kij Se je tovornjak, naložen!* perutnino,prevrnil. Voznik Smrdel je bil hudo poškodovan in se zdravi v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je bilo za poltretji milijon dinarjev.
Majcna pa ji je nasproti z osebnim avtom pripeljal 45-letni Jože Potočar iz Dolnjega Polja. Ker je vozil prebliz u desnega roba ceste, je Rozmanovo zbil po tleh. pri čemer se je pešakinja poškodovala, prepeljali so jo v novomeško bolnišnico, vendar so jo kmalu izpustili v domačo nego.
VOZIL V PREKRATKI RAZDALJI — 51 -letni Dragan Radišič iz Bačke Palanke je 8. novembra peljal tovornjak iz Ljubljane proti Zagrebu in pri Jezeru dohitel drug tovornjak, ki je stal na vozišču. Nameraval ga je obvoziti, takrat pa videl, da mu prihaja nasproti drugo vozilo, zalo je zavrl. Za njim pa je v prekratki razdalji vozil tovornjak bolgarske registracije. Prišlo je do trčenja, v katerem je nastalo za okoli 730.000 din materialne škode.
Izza krmila k zdravniku?
Predlog, da bi voznika, ki ga drugič ali tretjič zalotijo vinjenega za volanom, poslali na obvezno zdravljenje
Dolgoletne izkušnje pravijo, da so prav dnevi okoli martinovega tisti, ko na naših cestah ob bencinskih najbolj zaudarja tudi po v inskih hlapih. Za končno statistiko letošnje »bere« vinjenih voznikov na Dolenjskem pa bo treba počakali še tja do ponedeljka, saj smo si Dolenjci za letošnje martinovanje baje samovoljno določili vikend, ki je pred nami. Prav zategadelj verjetno ne bo odveč pogledati-nekaj ugotovitev in-mnenj, ki kažejo, kako zelo pogost sopotnik v avtomobilih je alkohol.
Še leta 1978 so vin jeni prometni udeleženci v Sloveniji zakrivili »vsega« 473 prometnih nezgod, že predlani pa je to število naraslo na zastrašujočih 634. Med njimi je bilo seveda največ voznikov osebnih avtomobilov (348) in kolesarjev (196). kot povzročitelji pa so navedeni v ne tako majhnem številu še pešci, traktoristi in celo vozniki avtobusov. In ko smo že pri teh podatkih, naj omenimo še. da so osebni avtomobili, ki jih je krmilil alkohol, zakrivili v tem letu 34 nezgod s smčtnim izidom in 314s telesnimi poškodbami. Morda bo ob vsem tem zanimivo še tole: miličniki so leta 1978 medkontrolocestnega prometa zalotili natanko 16.558 vinjenih voznikov, leta 1982 se je njihovo število povečalo že na 27.539. letošnja statistika pa bo navzlic vse strožjim cestnoprometnim predpisom to število bržkone zaokrožila že na 30.000. Seveda so bili temu številu primerni tudi ukrepi sodnikov za prekrške. Pred sedmimi leti je bilo zaradi vinjenosti izrečenih v Sloveniji 8.732 ukrepov odvzema vozniških dovoljenj, vsega štiri leta kasneje pa je bilo teh ukrepov že 13.263.
Še bolj zastrašujoča pa je podoba prometne varnosti v vsej Jugoslaviji, zlasti če vemo. daje alkohol med naj pogostejši mi krivci nezgod. Po neki
študiji iz leta 1977 je bila Jugoslavija po številu umrlih oseb v prometnih nezgodah na 100.000 prebivalcev med skupino devetih obravnavanih držav prepričljivo na prvem mestu, prav tako pa tudi po številu smrtno poškodovanih na milijon prevoženih kilometrov. Jasno je potemtakem, da je ta študija postavila Jugoslavijo glede prometne varnosti na zadnje mesto.
Prav o alkoholu za krmilom ter vplivih sodobne alkoholigije na varnost v cestnem prometu je obširno spregovorila nedolgo nazaj v javnosti predstavljena razprava mag. Jožeta Jakopiča. Analiza voznikov, ki so bili v letu dni zaloteni med vožnjo pod vplivom alkohola, je pokazala. da jih je velik del že kroničnih alkoholikov in da ti veliko prej sedejo za volan vinjeni, kot pa.kak občasni pivec. Tak voznik ima po ugotovitvah te študije koncentracijo alkohola v krvi vselej višjo od tiste, ki jo udeležencem v prometu dopušča zakon. Navsezadnje bi brez takšne koncentracije alkohola v krvi pri njem nastopili »abstinenčni simptomi«, zaradi katerih za vožnjo enostavno ne bi bil sposoben. Vidimo torej, da gre za dvojno nevarnost: alkoholik brez maliganov v krvi sploh ni sposoben za vožnjo, če pa pije. je prometu nevaren. In prav zaradi tega so borbi za izboljšanje prometne varnosti v veliko oviro spoznanja, da znanje o alkoholizmu zelo počasi prodira iz ožjih »alkoholoških« krogov v druge stroke. V prometu še zmeraj poznamo le voznika,pod vplivom alkohola in treznega šoferja, zato tudi ni čudno, če ju zakonodaja meče v en koš. Zategadelj je tudi močno precenjena vloga stroge kaznovalne politike, medtem ko je vzgoji in prevzgoji posvečena le kaka enotedenska kampanja na leto. Kajti alkoholika — in to so potrdile tudi raziskave — še tako visoka kazen ne bo odvrnila od tega. da ne bi vozil vinjen. In ali bi
bilo res tako težko nekoga, ki ga miličnik že drugič ali tretjič dobi vinjenega za krmilom, poslati na zdravniški pregled? Ce se v takšnem primeru
ugotovi, da gre resnično za alkoholika, naj pač ne dobi vozniškega dovoljenja vse dotlej, dokler se ne bo uspešno vključil v zdravljenje. Prav to je po mnenju že omenjene študije, ki je bila predstavljena tudi na 111. jugoslovanski konferenci za boj proti alkoholizmu in drugim boleznim odvisnosti, edini primeren ukrep, ki bi lahko znatno zmanjšal vlogo alkohola- med krivci prometnih nezgod. To pa seveda pomeni, da bi se morala temu primerno prilagoditi tudi zakonodaja.
B. B.
Mercator kmetijski kombinat Sevnica TOK Kooperacija
Razpisna komisija TOK Kooperacija razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa — direktorja TOK Kooperacija
Pogoji za zasedbo razpisanih prostih del in nalog:
— višja ali srednješolska izobrazba agronomske smeri
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
— kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene v 511. členu zakona o združenem delu.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim - delovnim časom. Za opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec izbran za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavljenem razpisu na zgoraj navedeni naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po imenovanju kandidata.
625/46-85
ZA ZDRAVO BARVO MESA IN KLOBAS
Tisti, ki nekaj da na kakovost mesnih izdelkov ve, da morajo biti zdrave rožnato rdeče barve. Včasih smo uporabljali čilski soliter. Danes imamo na voljo SALAMURIN, že pripravljeno mešanico za hitro razsoljevanje mesa. Z dodatkom SALAMURINA in začimb izdelava domačih klobas, salam ter prekajenega mesa ni več nobena umetnost.
THI (jj HRflSTNIH
125 let
kc
So
Pc
ka
or
Sr
lik
M-Kmetijska zadruga Metlika Trg svobode 3, Metlika
1 Razpisna komisija Zadružnega sveta M-Kmetijske,T zadruge Metlika razpisuje ■ '
prosta dela in naloge:
I
ni/
a) direktorja M-Kmetijske zadruge Metlika
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—- da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo agronomske ali ekonomske smeri in najmanj 10 let delovnih izkušenj,'od tega najmanj 3 leta pri delih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
— da imajo organizacijske sposobnosti in smisel za vodenje
— da imajo moralno-politične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja in družbene lastnine.
ni
Sp(
To
S«(
te,
<lv,
siji
op
s
b) vodje komerciale
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali agronomske sme'ri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj oz. srednješolsko izobrazbo ekonomske ali agronomske smeri in najmanj 10 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah
— da imajo moralno-politične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja in družbene lastnine.
2. Razpisna komisija Zadružnega sveta TZO Kooperacija v sestavi M-Kmetijske zadruge Metlika
razpisuje
prosta dela in naloge direktorja TZO Kooperacije
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo agronomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri delih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
— da imajo moralno-politične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja in družbene lastnine.
3. Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Vinska klet v sestavi M-Kmetijske zadruge Metlika
razpisuje
prosta dela in naloge
direktorja TOZD Vinska klet
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo agronomske smeriinnajmanj3 leta delovnih izkušenj pri delih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
— da imajo moralno-politične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja in družbene lastnine. Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo svoje pisne ponudbe z opisorn dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanje pogojev v 15-ih dneh po objavi na naslov M' Kmetijska zadruga Metlika, Trg svobode 3, Metlika, z oznako na ovojnici »Za razpisno komisijo«. v_ . Kandidati bodo o imenovanju pismeno obveščeni
najkasneje 14 dni poopravljenem imenovanju^ ^
Najboljši, a vendar zapostavljeni
Brane Adlešič o svojem delu v črnomaljskem športnem življenju
ČRNOMI I I Ko je Brane Adlešič iz C 'momlja končal visoko
5010 /a telesno kulturo in se pred tremi leti zaposlil kot- učitelj telesne v/goje na tukajšnji srednji
5011 Edvarda Kardelja, je šele zaoral ledino na področju izvenšolske Športne dejavnosti. Na njegovo pobudo so ustanovili šolsko športno društvo, ki je za svoje delo že v drugem letu obstoja prejelo plaketo občinske telesnokulturne skupnosti. Prav tako je bil deležen priznanja tudi mentor Adlešič.
Recepta za to. kako mu je uspelo v tako kratkem času razgibati Športno dejavnost na šoli. Brane ne ve. Zagotovo je. da je k temu pripomogla njegova zagnanost in ne nazadnje tudi številno članstvo društva. V srednješolsko športno društvo so namreč včlanjeni skoraj vsi učenci šole. zato ni nikoli vprašljiva udeležba na številnih tekmovanjih v malem nogometu, odbojki, mini odbojki, na atletskem prvenstvu in novoletnem turnirju. kjer sodelujejo tudi učenci in učitelji osnovnih šol iz Črnomlja. Nekaj težav je le pri organizaciji krožkov, ker morajo čas prilagoditi učencem, ki se vozijo. Sicer pa SSD pomaga pri pripravi smučarskih tečajev, organizira smučarski sejem. Adlešič pa obljublja, da bodo letos svojo dejavnost še
razširili.
BlSi
Brane Adlešič
Poleg tega je Brane smučarski vaditelj in sodnik na tečajih, ki jih pripravlja semiška Iskra, na nedavnem tradicionalnem teku v Semiču se je preizkusil tudi v krosu in med člani zasedel I. mes'to. Poleti je poleg igralca postal še rokometni trener. Po jesenskem delu tekmovanja je črnomaljska ekipa zasedla I. mesto v 2. slov enski ligi. kar je bil zanjo nepričakovan uspeh. pripisati pa ga gre po Adl-ešičevih besedah igralcem. “Trenutno smo v občini v tekmovalnem sistemu kot ekipa najvišje uvrščeni, a od zunaj ne naletimo skoraj na nikakršno razumevanje. Tudi pomoči nismo deležni, pomagata nam le telesnokulturnn skupnost in Beti. ki nam je zagotovila majice po reklamnih cenah. Hudo mi je. ko gledam rokometaše. kako žrtvujejo svoj prosti čas in denar za šport, ki mu v občini razen nas nihče ne pripisuje nobene veljave.« pravi razočarano Adlešič.
Sicer pa priznava, da rokometaši niso edini, ki so v športu zapostavljeni. Pri tem misli predvsem na malčke in ženske, ki jim v mestu niso sposobni zagotov iti niti rekreacije.
B. M.
Tokrat oba zadela v polno
žred
Ina igra Novomeščanov v srečanju 5. kola SKL proti Nanosu — Uspešna tudi dekleta
v enem najzanimivejših srečanj 5. °*a 1. moške republiške lige sta se v .	,0 v novomeški športni dvorani
j^ferili ekipi Novolesa in Nanosa, v *erem igra nekaj znanih igralcev, penimo le Šantlja in Tiringerja. ecanje je bilo povsem izenačeno, vc-1 0 bolj. kot to kaže rezultat.
v SOBOTO IN nEDELJO SMUČARSKI SEJEM
NOVO MESTO — S D Rog orga-
nl/ira v
soboto in nedeljo tradicionai-
j smučarski sejem, ki bo tudi letos v 1 r,r>i dvorani, pokroviteljica pa bo s«d'lrna /t*rav'l Krka. Na sejmu bodo c,: elnvale številne delovne organiza-•De s
prodajo svojih izdelkov, pre-
'biilen
“Prt Proi-btia rabljenih smuči in
Miska
“nje tudi bogat srečelov, pa komi-
fla ClTlc. d;i ne naštevamo vsega. Za v> Sd rog s potrjeno klubsko :
a?ni
Po bo vstop prost.
V prvem polčasu si nobena izmed ekip ni ustvarila večje prednosti, v nadaljevanju pa je že kazalo, da bo to uspelo gostom. Igralci Nanosa so namreč sredi drugega dela vodili s 65:59. takrat pa so gostitelji po minuti odmora zaigrali kot prerojeni. Povedli so že z 91:75 in v tem obdobju pokazali igro. kakršne v Novem mestu že lep čas nismo videli. Nadaljevanje je bilo bolj ali manj formalnost, brez dvoma pa je bila to letos najlepša košarkarska predstava, ki je navdušila domala polno športno dvorano.
Po nenadejanem porazu v 2. kolu s Slovanom pa so razveselila tudi dekleta. Resda njihova igry'še zmeraj ni bila takšna.v kakršno od njih pričakuje trener Švent. predvsem je škripalo v obrambi, a so vendarle brez večjih težav odpravile Jeseničanke. Gostiteljice so dobro zaigrale le v prvih delih obeh polčasov, še posebej v drugem. ko so si tudi ustvarile največjo prednost. S posamično obrambo je nato Jeseničankam uspelo poraz ublažiti. Že v soboto pa čaka novomeško vrsto nova težka preizkušnja, saj odhajajo v goste k Cimosu, ekipi, katere trener izredno dobro pozna igro Novomeščank. saj je v Novem mestu služil vojaški rok.
DO Komunala Novo mesto, p.o.
Cesta komandanta Staneta 2
razpisuje
po sklepu delavskega sveta dela oz. naloge vodenje splošno kadrovskega sektorja
in objavlja
po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge:
2- odčitavanje in inkaso 3. pobiranje odpadkov
4- zahtevno vzdrževanje kanalizacij in naprav za Čiščenje odpadnih voda
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1:
— visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodilnih oz. vodstvenih delih in nalogah
pod 2:
—- poklicna šola ustrezne smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
— vozniško dovoljenje B kategorije pod 3:
—- popolna ali nepopolna osnovna šola pod 4:
— poklicna šola strojne ali elektro smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: DO Komunala Novo mesto, p.o. Cesta komandanta Staneta
2, p.p. 2.
Na ovojnico naj pripišejo oznako: »Za razpisno komisijo«.
Kandidati za objavljena dela in naloge od 2 do 4 naj svoje vloge pošljejo splošno kadrovskemu sektorju DO. Za razpisana dela in naloge sklenemo delovno razmerje za 4 leta, za objavljena dela in naloge pa za nedoločen čas.
Nepopolnih in nepravočasno prispelih prijav ne bomo upoštevali.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po Preteku roka za sprejemanje prijav.
V	628/46-85
Sodnika »igrala« za gostitelje
Navzlic letos najboljši igri na prvenstvu je Pionir ostal v 6. kolu II. zvezne lige praznih rok — Z Radničkim že jutri ob 16.30
Odbojkarji novomeškega Pionirja so v 6. kolu II. zvezne lige gostovali pri vodilni ekipi .ledinstva Interplet, lanskem prvoligašu, ki jena letošnjem prvenstvu glavni kandidat za vnovično vrnitev v I. zvezno ligo. Po seriji slabih iger so Novomeščani tokrat prekosili sami sebe, prikazali daleč najboljšo igro na letošnjem prvenstvu in le očitno pristranskim sodnikom se imajo gostitelji zahvaliti za že šesti par točk v jesenskem delu tekmovanja.
O izredno i/cnačcni igri navsezadnje priča tudi rezultat. Resda so gostitelji dobili tekmo s 3:0. vendar vse z najtesne jšim izidom. V prvem setu je za Novomeščane slabo kazalo, saj so igralci .ledinstva vodili že 7:1. nato pa so se gostje zbrali, osvojili nekaj zaporednih točk in nato vodili s 13 : 12. Takrat pa sta na sceno stopila sodnika. odvzela gostom nekaj čistih žog. tako da so gostitelji ta set dobili na razliko. Pionirjevih igralcev to ni zmedlo, zaigrali so celo še bolje, vendar jim sodnika kaj več od tega nista dopustila.
In kje je vzrok nenadnemu preobratu v igri Novomeščanov? Dejstvo je. da je bilo na sejah upravnega odbora izrečenih kar precej ostrih besed, predvsem na račun discipline, in to se je očitno poznalo že v sobotnem srečanju. Predvsem pa se je trener Jankovič
PARTIZAN MIRNA — RADOVLJICA 76 : 73
MIRNA — V športni dvorani mirenske osnovne šole je bilo v soboto zvečer srečanje II. SK1. — zahod med domačinom KK Partizan in Radovljico. Rezultat je bil vseskozi izenačen. še 4 minute pred koncem so vodili gostje, nato pa so gostitelji z nekaj zaporednimi koši Zamana srečanje odločili v svojo korist.
odrekel trmastemu vztrajanju prt sestavi ekipe, saj je tokrat dal priložnost tudi mladim, edini, ki sp odigrali celo srečanje, so bili Babnik. Brulec. Komadina in Grcgurek.
Da v Pionirjevi igri ni šlo zgolj za slučajen preblisk, bodo lahko novomeščani potrdili že v petek, ko se bodo ob 18.30 v športni dvorani pod Marofom pomerili z ekipo Radničke-ga. Že štiri dni zatem pa bo v novomeški športni dvorani že srečanje 8.\kola II. zvezne lige: v sredo ob 18.30 se bo Pionir pomeril z Bagatom. Do spremembe je prišlo zaradi prvi' idenena
polfinalnega pokalnega turnirja, ki bo. kot smo že pisali, med 22. in 24. novembrom v Novem mestu. Poleg Pionirja bodo na njem sodelovale ekipe zagrebške Mladosti. Vardarja in Budučnosti.
B. B
POKAL KRČANOM
SEVNICA — V počastitev občinskega praznika je kegljaško društvo Rudi Kepa pripravilo v ponedeljek. 11. novembra tekmo za prehodni pokal, Na kegljišču hotela Ajdovec so se pomerile 4 ekipe, zmagali pa so Krčani, ki jim je bila to že tretja zmaga in so pokal osvojili v trajno last. Vrstni red: K D Krško 783 podrtih kegljev. K D Rudi Kepa 720. KD Partizan Brežice 667. JLA Cerklje 637.
J. BLzAS
P«
i m m.
Jutri derbi ženske SRl
Novo mesto in Iskra igrata jutri ob 17. uri — Zmagovalec že jesenski prvak? — Nov Inlesov uspeh
NAJBOLJŠI MED MLADINCI IN ČLANI — Eden najobetavnejših dolenjskih namiznoteniških igralcev Marjan Hribar je odlično formo potrdil na nedavnem občinskem prvenstvu v počastitev novomeškega občinskega praznika. Bil je prvi tako med mladinci, kjer so se za njim uvrstili Vitezič, Gliha ■n Medle, kot tudi med člani, kjer je bil drugi Kočevar, tretji Vitezič in četrti Glih*. Med pionirji je bil najboljši Vitezič pred Gradišarjem in Suharepcem ter Ulčnikom.
Dolgo pričakovani derbi slovenske ženske rokometne lige je pred durmi. Vodilni ekipi Novega mesta in šentjer-nejske Iskre sta namreč tudi v soboto brez večjih težav oprav ili s svojima nasprotnikoma in povsem na dlani je. da bo o nazivu jesenskega prvaka odločal prav njun medsebojni obračun. Zapišimo že v uvodu, da sc bosta Novo mesto in Iskra pomerila v novomeški športni dvorani pod Marofom že jutri, 15. novembra, ob 17. uri.
Pričakovati je bilo. da se v ženski ligi po sobotnem kolu na vrhu ne bo prav nič spremenilo. Novomcščankc so namreč brez težav ugnale igralke Fužina rja. ki so razen borbenosti pokazale kaj malo. Gostiteljice so igrale s pol moči. in šele ko so sc jim nasprotnice približale na vsega dva zadetka, pokazale svojo vrednost. Nekoliko drugače je bilo v Šentjerneju, kjer sta se v derbiju kola pomerila Iskra in Mlinotest Po izenačenem prvem delu so Šcntjcrncjčankc v nadaljevanju odlično zaigrale, predvsem v obrambi, kjer so onemogočile najboljšo igralko gostij Kodričevo in dosegle prepričljivo zmago. Očitno je. da so igralke Iskre, ki že tretje leto igrajo v domala nespremenjeni postavi, v zares odlični formi.
Veliki dosežek pa je v moški ligi uspel tudi Inlesu, ki je v derbiju ugnal večnega rivala Šoštanj in se tako približal prvemu mestu na lestvici na vsega točko. Ob tem je potrebno zapisati, da so Ribničani igrali že z vsemi neposrednimi konkurenti za vrh lestvice in jih tore j vsaj na papirju čakajo sedaj lažja srečanja. To pa bi lahko tudi odločilo v borbi za naslov jesenskega prvaka. še posebej, ker se bosta že v soboto pomerili ekipi z vrha. Astra Jadran in Šoštanj, med seboj. Ajdovščina pa odhaja na vroč teren k lis-
odbojka
II. ZVEZNA LIGA, zahod. MOŠKI, 6. KOLO: JED1NSTVO — PIONIR 3:0 (14. 12. 12)
Pionir: Babnik. Brulec. Komadina. Grcgurek. Prah.. Petkovič. Škrbe. Kosmina. Vernic. Černač.
LESI VICA: 1. Jedinstvo 12 točk. 8. Pionir 4 točke.
V 7. kolu igra Pionir doma z Radničkim.
I. SOL. moški: STAVBAR MTT (ml) — KOČEVJE 3:1 (10. 12. II. 9)
Kočevje: Pavlovič. Miklič. Bradač. Krivec. Papež. Marolt. Hvala.
LESTVICA: I. Partizan Narodni dom 10 točk. 11. Kočevje 0.
V naslednjem kolu je Kočevje prosto.
I. SOL, ženske, 6. KOLO:
FUŽINAR II — KOČEVJE 1:3 (-5. I L -4. -7)
Kočevje: Klun. Kočevar. Uran. Levstik. Turk. Gornik. Drobnič, LESTVICA: I. Paloma Branik 12. 7. Kočevje 6.
V 7. kolu igrajo Kočevke doma z Ljubnim.
Ajdovščina po 14. 3. Šoštanj m Inles po 13. 8. DVZ Ponikve 7.' 12. Krško I.
Pari naslednjega kola: Astra Jadran — Šoštanj. Partizan — Inles. Krško — Minerva. Ponikve — Prule itd.
SRL, ženske, 10. KOLO: NOVO MESTO — FUŽINAR 30:18 (14:9)
Novo mesto: Udovč. Kramar 9. Blažič 4. lličin 5, Mršnik 5. Simončič L Abazovič. E. Zupančič 5. Pelko 1. T. Zupančič. Veselič. Jerman.
ISKRA — MLINOTEST 23:17 (12:11)
Iskra: Bolte. Gorenc 3. Dolar 5. Kegljevič. Radovan. Turk 2. Selan. Rangus 5. Vide 5. Kovačič 3. Jakše. Kos.
ITAS — BURJA 21:19 (11:12) Itas: Filipovič. Klarič 2. Fajfar. Abramobič. Kure. Križmanič. S. Jerič 6. M. Jerič 5. Bejtovič 3. Saf-tič. Zalar 5. Vuk.
LESTVICA: L Novo mesto in Iskra po 16. 10. Itas Kočevje 6.
Pari naslednjega kola: Mlinotest — Itas. Novo mesto — Iskra itd.
košarka
rokomet
SRL, moški, 9. KOLO: INLES — ŠOŠTANJ 21:19 (11:10)
Inles: Gelze. Deržek 3. J. Ilc 2. T. Ilc 5. Čirovič. Karpov 4. Lesar. Ambrožič I. Mate 5. Fajdiga 1. Parezanovič.
AJDOVŠČINA — DVZ PONIKVE 23:22 (9:12)
DVZ Ponikve: Jambrovič. Bambič 5. Fink 2. M. Strnad 2. D. Strnad 4. Lenarčič. F. Strnad. Vu-jinovič 2. Urbančič 3. Doblekar 4. Meglič.
PRULE — KRŠKO 27:24(13:8) LESTVICA: 1. Astra„.ladran in
SKL, moški, 5. KOLO: NOVO-LES — NANOS 112:99 (48:47)
Novoles: Peljhan 20. Cerkovnik 4. Munih 8. Bajc 18. LaličS.Skube 17. Kek 27. Župevec 10.
LESTVICA: 1. Libela in Nanos po 9. 3. Slovan 8. 4. Novoles 8 itd.
V 6. kolu potujejo Novomeščani k Cometu.
SKL, ženske, 3. KOLO: NOVO MESTO — JESENICE 72:66 (35:22)
Novo mesto: Srebrnjak 2. Gal 16. Dragman 2. Adamič 20. Bunc 30. Aš 2.
LESTVICA: L Ilirija 6. 2. Kla-divar in Novo mesto po 5 itd.
V prihodnjem kolu potujejo Novomeščanke k Cimosu.
njarju. Zapišimo pa ob tem še. da so bili igralci Ponikev v soboto blizu velikemu presenečenju v Ajdovščini, s čimer bi seveda Inlesu naredili veliko uslugo. Le 6 sekund pred koncem srečanja str imeli v žepu še točko, takrat pa so gostitelji dosegli zmagoviti gol. Poročila iz Ajdovščine govore, da je zmaga gostiteljev nezaslužena.
B. B.
TURNIR V MALEM NOGOMETU
TREBNJE — OO ZSMS Tesnila iz Trebnjega bo 8. decembra v športni dvorani tamkajšnje OŠ organizirala turnir v malem nogometu. Organizatorji bodo sprejemali prijave do 2. decembra pri Bojanu Bukovcu, telefon 44-301 (interno 29) med 6. in 14. uro. Prijavnina znaša 2.500 din. nakažete pa jo lahko na žiro račun 52120-679-12893.
VISOKA PORAZA ELANA IN BREŽIC
V nedeljo so bila odigrana srečanja 10. kola v obeh II. republiških nogometnih ligah. Igralci Elana so kar z 0:5 izgubili na gostovanju v Ajdovščini proti Primorju, še slabše pa seje godilo Brežičanom. Ekipa, ki je še lani igrala v I. SNL. je doma klonila proti Elkroju. kar z 0:7 in se tako še utrdila na zadnjem mestu na lestvici. Elanovci so v svoji ligi na 9. mestu z 8 točkami.
JESENSKI NASLOV BELI KRAJINI
Pred dnevi je bilo odigrano zadnje kolo tako v članski, kot tudi kadetski dolenjski nogometni ligi. Po prepričljivi zmagi Bele krajine v Šentjerneju s 4 : 0 so Črnomaljci osvojili naslov jesenskega prvaka z II točkami. Ribnica jih ima 10. Kočevje pa 9. Ekipa Bele krajine je slavila tudi v kadetski ligi. kjer je po jesenskem delu vrstni red tak: Bela krajina 12. Elan A 8. Partizan Straža 7. Kočevje 7 točk. itd.
M.GORENC
ŠPORTNE IZ RIBNICE
• Rokometaši Inlesa so sredi prejšnjega tedna odigrali dvoje prijateljskih srečanj, obe v nekom-pletnih postavah. V prvi tekmi sos 37 : 27 premagali republiškega li-gaša DVZ Ponikve, najboljši sti .1-ci pri Ribničanih so bili Mate 9. Čirovič 8 in Fajdiga 7. za Ponikve pa Doblekar 11. V drugem srečanju so Ribničani doma izgubili z Dinos Slovanom z 22 : 28. Zapišimo. da so Ribničani igrali z vsega 7 igralci.
• Ribniški nogometaši so pred dnevi gostovali v bosanskem Buži-mu in v prijateljskem srečanju pred kar okoli 3 tisoč gledalci premagali gostitelje s 3 : 0(2:0). Strelci so bili Šporar. Nosan in Fajdiga. #V II. republiški rokometni ligi so odigrali 9. kolo. predstavniki ribniško-kočevske doline pa so zabeležili naslednje rezultate: Donit — Itas Kočevje 29 : 17 (14:6). Inles — Nova Gorica 21 : 24(8:9). Donit je 2.. Itas 6. in Inles zadnji.
• V 15. kolu občinske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Velike Lašče — Slemena 7 :.3.Stock 84 — Gostišče Ribničan 3 : 4. Sodražica — Kot 10 : I. Veterani — Divji jezdeci 0 — 6. Mladi Lončar — Hrast 3 : 7. Vodi Sodražica s 25 točkami. #Na kegljišču doma JLA je bil pred dnevi zanimiv četveroboj. na katerem je zmagala ekipa Rika z 2.571 keglji, sledijo: Kočevje 2.539. garnizija Ribnica 2.254. Snežnik 2.168. Najboljši posameznik je bil Radivojcvič s 451 podrtimi keglji.
• Končano je tekmovanje v dolenjski nogometni ligi. V zadnjem kolu so Ribničani zmagali v Kočevju s 3 : 2 in tako po jesenskem delu pristali na 2. mestu. Kočevci pa so ^	M. GLAVONIJČ
KOMACU POZIVNI TURNIR
KOČEVJE — V domu telesne kulture v Kočevju je bil te dni zvezni namiznoteniški kvalifikacijski pozivni turnir skupine C. Med 11 tekmovalci je zmagal Komac iz Kočevja., na enakem turnirju deklet v Zalogu pa je lep uspeh zabeležila Sodražaniča Gaš-peričeva. ki sicer igra za Kranj, osvojila pa je 2. mesto.
M. G—č.
SPOMINSKI TEK
Semič praznuje 28. oktobra svoj krajevni praznik. Na ta dan je bila leta 1941 na Šmuku ustanovljena I . belokranjska četa. ki je tragično končala na Gornjih Lazah. V počastitev krajevnega praznika je bil v petek. 25. oktobra, v Semiču peti spominski tek. Udeležilo se ga je okrog 260 tekačev iz Semiča. Črnomlja in Starega trga. Poleg medalj za prva tri mesta so podelili tudi »polžka" za zadnje mesto. Učenci 7. a semiške osnovne šole pa so dobili pokal za najštevilnejšo ekipo.
ALENKA MAVSAR. 7.a OŠ Semič
. ->	.	'	-	—:—— i. ,i. i i)i iiiJiiiiiiBi,,	:	■
VSAKO LETO BOLJŠI ZADETKI — Na strelišču v Bršljinu je bilo v soboto tradicionalno tekmovanje struktur SLO Dolenjske za prehodni pokal v streljanju s pištolo, polavtomatsko puško in avtomatsko puško. Ekipno so po dveh letih spet slavili TO Trebnje, za njimi pa so se uvrstili lanski zmagovalci TO Črnomelj in TO Novo mesto. Med posamezniki so dosegli najboljše rezultate: v pištoli Andrej Strajnar iz Trebnjega s 173 krogi, v polavtomatski puški Jože Hribar UNZ Novo mesto na sliki drugi in v avtomatski puški Martin Željko iz Črnomlja, (Foto: J. Pavlin)
REZERVIRANO ZA ŠAH
Ob občinskem prazniku jeŠK Novo mesto pripravil hitropotezni šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 24 šahistov. Po pričakovanju je slavil mojster Fl DE Štefan Cigan, ki je zbral 21 točk. izgubil pa le z Luzarjem in Jerančičem. Sledijo: Kastelic in Luzar s po 19. Pucelj 17. Soldo 16. Rudman 15.5. Istenič. Ščap in Brajkovič po 15. Jerančič 14. Stokanovič 13 itd.
Štefan Cigan je slavil tudi na novembrskem hitropoteznem turnirju ŠK_Novo mesto. Nastopilo je 20 šahistov. končnica pa je bila izredno razburljiva. Še dve koli pred koncem je vodil s prednostjo pol točke Kastelic, ki pa je nepričakovano izgubil z Jerančičem, kar je seveda Čigan spretno izkoristil. Končni vrstni red je bil tak: Cigan 16.5. Kastelic 16. Pucelj 15.5. Milič 14.5. Rudman 13. Stokanovič 12.5. Škerlj 11.5. Šušnjar 10.5. Jerančič 10.5. Božovič 9.5. Šporar 9.5 itd.
ŠK Novo mesto bo v počastitev dneva republike organiziral zanimiv šahovski turnir. Igrali bodo 7 kol po jugoslovanski krožni varianti švicarskega sistema ob upoštevanju pravil FIDE. Čas igranja boomejen na 1 uro. pogoj za nastop pa je najmanj 11. kategorija. Prijavnina znaša 500 din. organizator pa je poskrbel za denarne nagrade s priznanji. Začetek turnirja bo 15. novembra ob 16.30. tega dne bodo odigrali tudi prvi dve koli. preostala pa v soboto, ko se bo turnir pričel že ob 8. uri.
*
NA POČITNICE	V
r
Novi bivalni objekti za delovne organizacije in zasebnike
ČATEŽ — Vse več ljudi se odloča za letni oddih v Termah Čatež. Tudi povpraševanje delovnih organizacij je že tolikšno, da težko ustrežejo vsem željam naenkrat. Zato so se odločili, da bodo zgradili nov kamp in del namenili za postavitev sto bivalnih objektov za organizacije združenega dela in zasebnike. Sodoben način življenja potegne za sabo tudi številne sodobne bolezni, ki jih v Termah Čatež z uspehom lajšajo in zdravijo.
Čeprav obsega hotelski del Čatež dogovorili o medseboj-
(hotel Terme, Zdraviliški dom, Grad Mokrice in bungalovi) 534 ležišč, avtokamp pa 500 bivalnih enot, še ne krijejo vseh potreb. Zato so se odločili za gradnjo npvega kampa, v katerem so namenili 100 prostorov za postavitev stalnih bivalnih objektov, ki jih proizvajajo Avtoradgona iz Gornje Radgone, Smreka iz Gornjega grada, Marles iz Maribora, Jelovica skupaj z Lio Gradis iz Škofje Loke in Trimo iz Trebnjega.
Delovne organizacije in zasebniki bodo za svoje delavce sami kupili bivalni objekt, za katerega se bodo odločili že pri proizvajalcu. S posebno po-aodbo se bodo s Termami
nih pravicah in dolžnostih. Pogoj za tak dogovor pa je plačilo 500.000 din za en objekt. S tem bodo Terme prevzele obveznost, da bodo zgradile priključke za termalno, pitno in požarno vodo, kanalizacijo, elektriko in dostop do lokacije.
Ker je število prostorov omejeno, povpraševanje pa veliko, bo treba z rezervacijami pohiteti do konca decembra letos, oziroma do zasedbe razpoložljivih mest. Prispevek za ureditev komunalij bo treba plačati Termam do 10. marca prihodnjega leta. Časovni razpored posameznih del je načrtovan tako, da bodo objekti
fm
Pogled iz zraka na območje čateških Term. (Fotoarhiv Terme Čatež)
©
sozd r •mon«
3%
emona hoteli
e
terme Čatež
iozd	Čatež	ob	savi,	68250	brežice,
telefon 068/22-110, telex 35795 TERME, brzojav TERME ČATEŽ
INTEGRAL
PROIZVOONO TRANSPORTNO POOJETJE
GORNJA RADGONA n.tol.o.
Ljutomerska 26
telefon 069/74-511, telex 35236 YUAR, p.p. 53
MONTAŽNA GRADNJA "SMREKA”
63342 GORNJI GRAD, tel.: (063) 842-000, 842-042
marles
lesna, stavbna in pohištvena industrija n.sol.o.
62000 Maribor
poštni predal 153, telefon 062/39-441
telex 33143 YU MARLE, brzojav MARLES MARIBOR
JELOVICA
Lesna industrija ŠKOFJA LOKA, TOZD Proizvodnja stavbnega pohištva .... c	TOZD Gradnja montažnih	obiektov
Kidričeva 58	T0ZD Trgovma
Tel.: (064) 61-361	DS Skupne službe
trimo
trebanjska
industrija
montažnih
objektov
68210 trebnje Prijatljeva 12
telefon: (068) 44-321, 44-560 telex: 33 735 yu trimo
lahko koristili svojemu namenu že za sezono 1986. S tem bo dosežen osnovni namen: omogočiti čim večjemu, številu delovnih ljudi preživeti oddih ali zdravljenje v Termah Čatež. Ta cilj pa je povezan s skrbjo za ohranitev človekovega zdravja. Medicinsko programirani aktivni oddih (MPAO) je sestavljen tako, da povečuje psihofizične in delovne sposobnosti delavcev, zmanjšuje možnost poškodb pri delu in bolniške izostanke. V prvi vrsti je namenjen delavcem, ki delajo na zdravju škodljivih in drugih izpostavljenih delovnih mestih, ter tistim delavcem, ki jih osveščene delovne organizacije pošiljajo v Terme Čatež na 'preventivni zdravstveni program. Z lastnimi bivalnimi objekti pa si bodo delovne organizacije zagotovile še večje možnosti pri izvajanju teh programov.
Sodobni zdravstveni center s 5.000 m2 prostorov za balneo-terapijo in z drugimi objekti ter dejavnostmi je razvil svojo osnovno dejavnost na naravni dediščini termalnih vrelcev s temperaturo 43 do62° C. Voda sodi v akratoterme, za katere je izkustveno dokazano, da deluje zdravilno na bolezni gibal. Med indikacijami je potrebno še posebej poudariti-: revmatoidni artritis, ankilozantni spo-ndilitis, degenerativne bolezni sklepov in hrbtenice, poškodbe lokomotornih organov in perifernih živcev. Uspešne rezultate beležijo tudi pri zdravljenju lumbaga, lumboishi-algije, mialgije, pri odkrivanju srčnožilnih bolezni in pri ženskih boleznih.
Naravne danosti, sodobna oprema in zdravniki raznih specialnosti so omogočili, da so se v Termah Čatež lotili lajšanja še ene človeške nadloge: debelosti. V ta namen so organizirali šolo hujšanja. Seveda netakozocenami, ampak tako, ki nauči človeka aktivnega in zdravega življenja, odvadi škodljivih navad in razvad. Sicer pa ne gre vseh debelosti metati v isti koš in jih tudi ne na isti način odpravljati. Pridobljeno znanje in izgubljeni odvečni kilogrami telesne teže bodo postali trajna estetska in zdravstvena dobrina le, če bodo v Termah Čatež pridobljeni nauki in navade ostali v vsakdanji rabi.
V Terme Čatež pa ne prihajajo samo bolniki, ampak tudi ljudje, ki preprosto želijo preživeti dopust v znosnejšem podnebju in izkoristiti vse rekreativne možnosti, ki jih v Termah Čatež gotovo ni malo. Bogastvo ponudbe za rekreacijo: 2 zaprla in 6 odprtih bazenov s termalno vodo, 7-stezno kegljišče, mali golf, balinišče, 5 igrišč za tenis, ježa po romantičnih prostranstvih gradu Mokrice in še kup malenkosti, ki lahko zadovoljijo vsakega še tako zahtevnega gosta.
Čateške Toplice, kot je ostalo v navadi reči Termam Čatež, sicer stojijo na travnati planoti nedaleč od sotočja rek Krke in Save, ob desnem bregu slednje. Na videz odmaknjene od sveta imajo odlično prometno povezavo. Vse ceste, ki vodijo z zahoda proti vzhodu, od severa na jug, se križajo v neposredni bližini Čateža. Bližina železniške postaje Brežice omogoča prihod z vlakom, bližina zagrebškega letališča pa z letali. Bližina številnih kulturnih in drugih za gosta zanimivih ustanov ga bogatijo in plemenitijo njegovo bivanje v Termah. Tudi sodobno gibanje, kot je nudizem, je našlo v Termah svoj prostor.
Možnosti za aktiven in zdrav oddih je več kot dovolj, le priliko za postavitev bivalnih objektov v Termah Čatež je potrebno čimprej izkoristiti, da si bodo delovni ljudje lahko v čim večjem številu nabrali novih moči za opravljanje delovnih nalog in dolžnosti jutrišnjega dne.	ep/dl-jjs
Razvoj varčevanja prebivalstva v Ljubljanski banki
Gospodarski banki Ljubljana
O VARČEVANJU
Vačrevanje prebivalstva predstavlja v zadnjih letih pri nas vse pomembnejši družbenoekonomski pojav, katerih prihranki pomenijo pomemben vir denarne akumulacije, ki nastaja zaradi delovanja bančnega sistema. Ta del neporabljene akumulacije prebivalstva, ki se zbira v bančnem sistemu, je izredno pomemben tako za naš gospodarski in družbeni razvoj kot tudi za učinkovitejše izvajanje ekonomske stabilizacije. Pri razvijanju različnih oblik varčevanja prebivalstva obstaja tako interes varčevalcev kot tudi interes bančnih organizacij in družbenih skupnosti, ki ta razvoj podpirajo. Izrednega pomena so seveda tudi motivi vlaganja denarnih prihrankov v banke, kot so varnost vlog, zaupanje prebivalstva v banke, dvig življenjske ravni oz. varčevanje za prihodnost, zanemariti pa ne smemo nominalnih in realnih oblik ekonomskih učinkov varčevanja. V bančnih organizacijah zbrani finančni prihranki prebivalstva so izredno pomembni (vendar ne edini) vir za financiranje razširjene reprodukcije gospodarstva in za tekoče potrebe združenega dela.
DOSEDANJI RAZVOJ VARČEVANJA
Kot je varčevanje prebivalstva kot družbena in ekonomska kategorija pomembno za celotno družbeno skupnost, tako je izrednega pomena tudi za same bančne organizacije. Med bančnimi organizacijami pri nas je Gospodarska banka Ljubljana največja temeljna banka v Sloveniji in naj-večja banka v sistemu Ljubljanske banke ter peta največja temeljna banka v Jugoslaviji. V Ljubljanski banki-Gospodarski banki Ljubljana so sredstva oziroma zbrani prihranki prebivalstva vse od leta 1980 rasla po 82-odstotn4 povprečni letni stopnji, kar je hitreje od rasti skupne bilančne vsote. Vzporedno s porastom zbrane denarne akumulacije prebivalstva se je povečeval tudi delež tako dinarskih in deviznih sredstev v skupni bilančni vsoti. Najpomembnejši vir povečanja izvirnih bančnih sredstev so bila ravno sredstva prebivalstva, saj predstavljajo že skoraj polovico izvirnih bančnih sredstev. V strukturi pa so bili prihranki prebivalstva tudi edini, ki so izboljšali kvaliteto zbranih sredstev. Na to so največ vplivale spodbudnejše obrestne mere.
Od leta 1980 sejeskupniobseg dinarskih prihrankov prebivalstva povečal za več kot 2-krat, deviznih prihrankov pa za več kot 5-krat. Dolgoročna devizna sredstva so bila edina v okviru skupnih deviznih sredstev, ki so porasla tako realno. Realno so porasla tudi dolgoročna dinarska sredstva, ki so v skupnih dolgoročnih sredstvih konec leta 1984 predstavljala že petino sredstev. Med dinarskimi prihranki imajo največji delež hranilne vloge na vpogled in kratkoročni depoziti, vezani nad 3 mesece. Sredstva prebivalstva, vezana nad 1 leto, predstavljajo več kot petino vseh dinarskih sredstev občanov. Vezava deviznih prihrankov občanov je ugodnejša od dinarskih in predstavlja dobro tretjino vseh deviznih sredstev občanov.
Število računov, ki jih vodi Gospodarska banka Ljubljana za svoje varčevalce, se je od leta 1980 povečalo od 0,9 na 1,3 milijona, to pa predstavlja več kot eno petino vseh računov v Ljubljanski banki — Združeni banki. V štirih letih je Gospodarska banka Ljubljana zajela v sistem izplačil osebnih dohodkov 22.500 novih varčevalcev ter 8.000 upokojencev. Skupno število varčevalcev Gospodarske banke Ljubljana je bilo v letu 1984 približno 860.000.
Delež Gospodarske banke Ljubljana v Ljubljanski banki — Združeni banki v Sloveniji je znašal po skupni bilančni vsoti kot po sredstvih občanov konec leta 1984 več kot tretjino. Gospodarska banka Ljubljana posluje za svoje varčevalce na območju 13 občin in. ima 51 poslovno-organizacijskih enot.
Med izvirnimi bančnimi sredstvi je imelo področje poslovanja s prebivalstvom najhitrejši razvoj. Na to je vplivala predvsem
organizirana akcija za prenos izplačila osebnih dohodkov po banki, kot tudi širjenje mreže poslovanja banke. Osebni dohodek prejema preko Gospodarske banke Ljubljana več kot 4/5 vseh delavcev, zaposlenih v organizacijah združenega dela, ki so članice banke.
Z ozirom na velik porast osebnega poslovanja (števila računov varčevalcev, število obdelanih dokumentov) se je pred več kot desetimi leti v banki začela avtomatska obdelava podatkov po terminalih,. Ta obdelava se je iz leta v leto izpolnjevala tako na področju velikih računalniških sistemov, kot tudi na drugih področjih, rjšnejeni pa so_ tudi že prvi koraki pri uvajanju programov mikroračunalnika v poslovanju banke.
V okviru Ljubljanske banke — Združene banke je tudi Gospodarska banka Ljubljana poleg klasičnih oblik poslovanja začela razvijati brezgotovinsko poslovanje prebivalstva s tekočimi in žiro računi ter deviznimi računi z uporabo čekov.
Za plačevanje računov s plačilno kartico je bil v okviru Ljubljanske banke — Združene banke sklenjen sporazum z Diner Clubom in Eurocardom. Pri dinarskem varčevanju, ki je bilo vsa leta nazaj za varčevalce nezanimivo zaradi visoke negativne obrestne mere, je nastala v letu 1984 • sprememba s sprejetim sporazumom o vodenju politike fleksibilnih obrestnih mer. Spodbudni pa so podatki o usmerjanju denarnih prihrankov prebivalstva v vezane depozite z namenom ohranjanja čim večje realne vrednosti.
Seveda je imel izrazit kvantitativni razvoj poslovanja s prebivalstvom v preteklih letih negativne posledice v kvaliteti poslovanja. Izredno ugodni rezultati pri zbiranju neporabljene denarne akumulacije prebivalstva niso mogli ohraniti kakovosti storitev za varčevalce.
Gospodarska banka Ljubljana je za kreditiranje potreb svojih varčevalcev uporabljala od leta 1980 dalje v največji meri zbrane prihranke prebivalstva. Delež vseh sredstev za potrebe varčevalcev stalno upada in se je v štirih letih znižal od 18% za 10%. Gospodarska banka Ljubljana je kot podpisnica družbenih planov in dogovorov o pospeševanju gospodarske dejavnosti določila spodbudne pogoje za kreditiranje razvoja samostojnega osebnega dela in svobodnih poklicev. Pri tem je razširila namene za dolgoročno kreditiranje drobnega gospodarstva in s stimulativno obresno mero spodbujala razvoj prednostnih dejavnosti. Gospodarska banka Ljubljana je določilaugodne pogoje kreditiranja tudi za druge dejavnosti, kot so razvoj kmetijske dejavnosti in ribištva, varčevanje z energijo in drugo.
BODOČI RAZVOJ VARČEVANJA
Ob vse hitrejšem gospodarskem razvoju se bo morala Gospodarska banka Ljubljana za nadaljnji razvoj varčevanja prebivalstva prilagajati tržnim zahtevam. V bodoče bo nujna vzpostavitev aktivnega odnosa za pridobitev novih varčevalcev.
Vzporedno z razvojem fizičnega in vrednostnega obsega pa ba morala banka tako za obstoječi kot tudi za povečan obseg poslov s prebivalstvom v skladu s svojo poslovno politiko poskrbeti za ustrezen razvoj kvalitete poslovanja. V ta namen bo potrebno za nove in obstoječe storitve veliko bolj razviti terminalsko mrežo in razviti sistem uporabe modernih elektronskih komunikacijskih sredstev.
Glede na dejstvo, da je večji del sredstev prebivalstva že zajet v banke, je poleg klasičnih oblik varčevanja pomemben tudi razvoj novih oblik varčevanja po posamez-nih segmentih varčevalcev. Vse bolj bo potrebno razmišljati tudi o spremembi |f1 izboljšanju storitev, ki se bodo prilagaja|e varčevalcem kot potrošnikom. Za bodoč' razvoj in širitev mreže poslovno organizacijskih enot bo za banko izrednega pomena tudi sam demografski in gospodarski razsoj posameznih področij.
Razvoj na področju računalniške podp°' re poslovanja banke predvideva avtom3^ tizacijo večjega dela poslovanja s P_ret" valstvom z ustrezno terminalsko mrežo ' uvedbo mikroračunalnikov v enote banke-
/O Gospodarska banka Ljubljana
20
DOLENJSKI UST
Št. 46 (1892) 14. novembra
ms3&0 k
um
Industrija motornih vozil TOZD Tovarna opreme Črnomelj
objavlja
na osnovi sklepa začasnega organa upravljanja
javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev
Zap. št.	NAZIV	Leto izdel.	Izklicna cena
		okoli	
1.	Kombiniran mizarski stroj	1935	180 000
2.	Verižni rezkar, Bratstvo; tip LG-210	1955	90.000
3.	Mizni rezkar, Bratstvo, tip G-25	1955	80.000
4.	Enostranski čelilnik Kirchner	1932	65.000
5.	Mizarska tražna žaga, tip AS-80	1961	140.000
6.	Podmizna krožna žaga za celjenje,		
	Žičnica	1973	100 000
7.	Krožna žaga za vzdolžni razrez		
	Kirchner	1935	50.000
8.	Dvostranski čelilnik Žičnica.		
	nekompleten		40.000
9.	Stroj za izdelavo ovalnih čepov.		
	Žičnica, nekompleten	1960	30.000
10.	Poravnalni skobeljni stroj, nekompleten		30.000
11.	Krožna žaga za vzdolžni razrez-brez		
	elektromotorja (doma usposobljen stroj)		20.000
12.	Krtačna brusilka-brez elektromotorja		15.000
13.	Ogrodje tračne brusilke-nekompletno		10.000
14.	Elektromotor — 50 KW	1965	200.000
15.	Elektromotorji (2 kom) 2-5 KW		10.000
	(1 kom) 5 KW		20.000
16.	Kompresor 80 I, nekompleten		20.000
17.	Valjčna brusilka. Žičnica		250.000
Javna licitacija bo v soboto, 23. novembra 1985 ob 10.00 uri v prostorih IMV Črnomelj.
Oglea opreme je možen 2 uri pred licitacijo.
Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe s tem, da predstavniki DO predložijo pisno pooblastilo, zasebniki pa plačajo kavcijo v višini 10% od izklicne cene.
Prometni davek v izklicni ceni ni vračunan in ga plača kupec posebej. Licitacija se vrši po sistemu videno-plačano.
644/46-85
Petrol DO Trgovina Ljubljana tozd Trgovina Brežice Tovarniška 2
objavlja prosta dela in naloge
čistilke
na bencinskem servisu Vavta vas.
Pogoji:
— končana osemletka
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas z delovnim časom 4 ure dnevno.
Poskusno delo traja dva meseca.
Lastnoročno napisane vloge s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh od objave oglasa na naslov: Petrol, tozd Trgovina Brežice 68250, Tovarniška 2.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
643/46-85
Svet Osnovne šole ing. Janeza Marentiča Podzemelj
razpisuje dela in naloge
ravnatelja
Kandidat za ravnatelja mora poleg pogojev 511. člena Zakona o združenem delu izpolnjevati tudi pogoje Zakona o osnovni šoli. Imeti mora ustrezne osebnostne in organizacijske sposobnosti. Mandat traja 4 leta. Kandidat naj pošlje prijavo v 15 dneh po razpisu na razpisno komisijo pri Osnovni šoli ing. Janeza Marentiča Podzemelj, p. Gradac v Beli krajini.
O izbiri razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
642/46-85
Razpisna komisija Srednje tekstilne šole Sevnica
razpisuje dela in naloge ravnatelja
Pogoji:
— kandidat mora poleg pogojev po 511. členu ZZD izpolnjevati tudi pogoje iz tretjega odstavka 147. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS št. 11/80);
— strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti poslovodnega organa;
— ustrezne moralno-politične vrline, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moratno-etičnih meril ter zagotavljajo dosledno razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov,
■— da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Sevnica. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na Srednjo tekstilno šolo Sevnica (za razpisno komisijo), Savska cesta 2. Prijavi priložite dokazila o izobrazbi in življenjepis.
Začetek dela po dogovoru.
Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po končani izbiri.
640/46-85
GAČE ČAKAJO SNEG
Pripravljeni na novo smučarsko sezono
NOVO MESTO — V smučarskem centru Krkinega tozda Zdravilišča, Rog naGačah pri Črmošnjicah, ježe vse nared za smučarsko sezono 85/86. Čakajo le še na sneg.
Površina smučišča znaša približno 25 hektarov. Obratovale bodo tri smučarske vlečnice v skupni dolžini 1.800 in z zmogljivostjo 2.500 smučarjev na uro. Višinska razlika znaša 260 m (najvišja točka je na 950 in najnižja na 690 m). V novo zgrajeni brunarici bodo na voljo tople jedi in pijače. Smučarske karte bodo prodajali pri novomeškem Globto-uru, črnomaljskem Integralu in na smučišču. Dnevna kartaš prevozom in enolončnico iz Novega mesta ali Metlike bo veljala za odrasle 1.300, za otroke do 10. leta starosti pa 1.100 din. Tedenska karta za odrasle bo 3.700 za otroke do 10 let pa 2.500 din. Neizkoriščene smučarske karte iz sezone 84/85 so ob doplačilu pri Globtouru in Integralu še veljavne.
Mercator — KZ Krka Kmetijska TZO Suha krajina, n.sub.o. Žužemberk Žužemberk 21
Razpisna komisija zadružnega sveta razpisuje prosta dela in naloge
direktorja kmetijske TZO Suha krajina (individualni poslovodni organ)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori
— da imajo visoko, višjo ali najmanj srednjo izobrazbo kmetijske, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri
— da imajo 3, 4 oz. 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki
— da imajo sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa
— da izpolnjujejo pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Novo mesto
— da izpolnjujejo pogoje po 511. členu zakona o združenem delu.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne prijave vTzaprti kuverti z oznako »Za razpisno komisijo« ter dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev z opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem zbiranju ponudb.
638/46-85
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO p.o.
NOVO MESTO, SOKOLSKA 1
Projektivna organizacija Dolenjski projektivni biro Novo mesto, Sokolska 1
vabi k sodelovanju strokovne kadre
diplomirane gradbene inženirje diplomirane geodetsko-komunalne inženirje gradbene inženirje ■ gradbene tehnike
za samostojna dela s področja: projektiranja cest in komunalnih naprav, projektiranja visokih gradenj, gradbenotehničnega nadzora.
Nudimo stimulativne osebne dohodke, dodatno izobraževanje in zanimivo delo.
Pričakujemo vašo prijavo in vas vabimo na razgovor, da bi skupno ugotovili želje in možnosti za sodelovanje.
637/46-85
Pridobili smo nov računalnik IBM 4361, reorganizirali tehnično službo, iščemo pa nove kreativne sodelavce:
1. inženirje in diplomirane inženirje gradbeništva za delo v razvojnem oddelku in tehnološki pripravi dela,
2. inženirje in diplomirane inženirje strojništva za dela v razvojnem oddelku, investicijski pripravi in nadzor,
3. inženirje in diplomirane inženirje elektrotehnike za dela na področju računalništva, investicijskih priprav, nadzora nad izvajanjem investicij,
4. ekonomiste in diplomirane ekonomiste za dela na plansko analitskih in razvojnih nalogah ter na področju računalništva,
5. inženirje in diplomirane inženirje računalništva,
6. diplomirane inženirje matematike,
7. organizatorja ali diplomiranega organizatorja dela ali pedagoga ali andragoga za delo na kadrovsko-izobraževalnem področju.
K sodelovanju vabimo tudi začetnike — pripravnike ali tiste, ki študirate ob delu.
Vse dodatne informacije boste prejeli po telefonu 068 21-826, kadrovski oddelek.
Prošnje z opisom dosedanjega dela oddajte na naslov: SGP Pionir — kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto.
635/46-85
Skupna služba Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto Župančičevo sprehajališče 1
objavlja
na podlagi 15. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge:
1. računovodje
za opravljanje delovnih nalog delovne skupnosti in Zveze telesnokulturnih organizacij
2. čistilk
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji:
1. — srednja ekonomska šola — 5 let delovnih izkušenj
2. končana osnovna šola
Razpis velja 15 dni po dnevu objave, kandidate pa o izbiri obvesti komisija v 8 dneh po končanem zbiranju prijav. Prijave zbira Skupna služba ZTKO, Župančičevo sprehajališče 1, p.p. 30, Novo mesto
636/46-85
Opekarna Novo mesto p.o. Zalog 21, Novo mesto
Komisija za delovna razmerja
1. razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
vodje komercialne službe
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—■ VŠ ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih
— VSš ekonomske ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— pozitiven odnos do samoupravljanja Mandat traja 4 leta.
2. objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas:
vodenje veleprodaje v trgovini z gradbenim materialom
Pogoji:
— poslovodska šola in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— šoferski izpit B kategorije
— da je kandidat komunikativen
— da ima pozitiven odnos do družbene lastnine.
S sprejetimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 10 dni po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
634/46-85
Fakulteta za strojništvo Enota Novo mesto na SšTZU Boris Kidrič Novo mesto
Obvestilo
Zaradi velikih potreb visokošolskega kadra strojne usmeritve na Dolenjskem in v Posavju potekajo priprave za organiziranje visokošolskega študija ob delu in iz dela v enoti Novo mesto (III. letnik).
Že lansko leto smo izvedli prvi razpis evidentiranja, vendar je bilo premalo kandidatov, čeprav je bil interes.
V tem letu pa je že veliko prijav. Zato smo prepričani, da bo dovolj kandidatov. Fakulteta za strojništvo je pripravljena tako kot do sedaj prisluhniti potrebam OZD in organizirati navedeno obliko izobraževanja strojniškega kadra.
Da bi bil študij uspešen, bomo organizirali tudi potrebne priprave študentov. Zaradi dogovora organiziramo sestanek kandidatov v petek, 15. 11. 1985, ob 15.30 v enoti Novo mesto na SŠTŽU Boris Kidrič, Novo mesto. Skupaj s predstavniki Fakultete za strojništvo se bomo dogovorili o pripravah in organizaciji študija.
Na sestanek vabimo tudi predstavnike kadrovskih služb OZD.
Prepričani smo, da bomo skupaj prišli do tako potrebnega strokovnega kadra na Dolenjskem in v Posavju.
Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto 632/46-85
Iskra
Komisija za delovna razmerja tozd Upori Šentjernej
razpisuje
prosta dela in naloge
vodenje proizvodnje ultrazvokov in brezprašnih komor
Pogoji:
visoka šola elektro ali strojne smeri 5 let delovnih izkušenj
Hkrati vabimo k sodelovanju dipl. ing. strojništva, elektrotehnike ali fizike za delo v razvoju in konstrukciji. Pisne prijave z dokazili pošljite na kadrovsko službo ISKRA, TOZD UPORI Šentjernej v 15 dneh po objavi.
631/46-85
	 	
?
0
0
0
0
0
0
0
0
'0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
5
0
0
0
0
0
0
%
0
0
0
0
0
0
0
0
ANTON
Kako iz nič je pred 25 leti začet predhodnik današnjega metliškega Kometa, pove tale anekdota. Da so prodali izdelke, ki so jih naredili v takratnem Zavodu za zaposlovanje invalidov, so se morali krepko potruditi. Nihče jih ni poznal in tudi stalnega programa niso imeli. Največ so prodali po zvezah, kar je ostalo konfekcijskih kosov, pa sta direktor in komercialist prodajala na stojnici na metliškem sejmu. »Na železniško postajo in na pošto smo blago vozili z ročnim vozičkom in le kadar je bilo veliko naročil, smo najeli konjsko vprego,« se tistih časov spominja Anton Muc, ki je v takratni zavod prišel kot vodja komerciale leto dnij>o ustanovitvi.
Ze to je v današnjih časih redko, da je nekdo toliko časa zaposlen v istem podjetju, kaj šele na istem delovnem mestu. Muc je kot mladenič prišel na Pungart, kjer je ime! zavod svoje prostore, in do današnjega dne ostal vodja komerciale. »Takrat sem bil edini človek v tem oddelku, danes nas pa tudi ni dosti več. s fakturistko vred smo štirje. Nasploh se režija v Kometu ni povečevala, danes je 450 zaposlenih, od tega nas je 15 v administrativni režiji.« Kometov razvoj je bil vseskozi postopen in preudaren, nikoli se niso po nepotrebnem zaletavali, delovna organizacija je rasla, kot pravijo, iz svojih sposobnosti. » V začetku, ko smo še iskali
pravi program, smo poskušali marsikaj,« se spominja Muc. »Konfencijo smo delali vseskozi, kasneje smo priključili čevljarski del razpadle zadruge, poskusili smo se celo v kovinski proizvodnji, na koncu pa smo spet ostali samo pri konfekciji. Pred kakšnimi 20 leti, ko smo bolj resno začeli izdelovati nedrčke, smo vse ostalo opustili.«
Ko se Muc, po stažu eden najstarejših, če ne že kar najstarejši delavec Kometa, danes ozira na prehojeno pot, ki jo je v veliki meri tudi začrtal, pravi: »Ni bilo lahko in danes je težko verjeli, kaj vse smo preživeli in v kakšnih razmerah smo delali. Še ko je bilo v Kometu že 200 zaposlenih, smo bili na Pungar-tu, v hiši sta bili dve stranišči, menze nismo imeli. Sprva so delavke, ki so v službo hodile po uro in več, malico nosile s seboj in so borno hrano razložile po strojih, potem, ko smo toplo malico, kuhali v zasebni hiši in jo razdeljevali v dvorani kulturnega doma, je bit to že pravi napredek.«
Danes prodaja Komet svoje izdelke po vsej Jugoslaviji, več kot po! svoje proizvodnje pa izvozi. »Mi smo to res dosegli sami, iz nič. Tekstilci smo bili že tako in tako vseskozi odrinjeni, mi v Beli krajini pa še posebej.« Gotovo je imel Muc v vseh teh letih in ob lesnih stikih s številnimi partnerji več kot dovolj možnosti, da bi si našel bolj lagodno in bolje plačano delo v »belem svetu«. A ko beseda nanese na to, pove jasno in glasno, da je Belokranjec z dušo in telesom, da ni nikoli pomišljal, da bi zapusti! Komet, kaj šele svojo Belo krajino, čeprav je v teh letih tu doživel kot pravi, več težkih kor lepih in brezskrbnih časov. »Prav nič se ne slepim. en sam ne more v takem podjetju in zanj narediti skoraj nič, skupaj, od delavke do direktorja, pa veliko, zlasti če je ta skupnost povezana in enotna, če je ta orkester uigran.«
V Kometovem orkestru je A ton Muc ena prvih violin.
A. BARTEU
\
*
H
*
S
N
S
*
N
*
*
*
*
s
*
s
S
*»
5
h
*
S
*
* h * , n *
*
»i
*
'4
*
N
*
»
Takega pusta v Kočevju
še ni bilo
«
Že zdaj priprave na februarsko prireditev
KOČEVJE — Kočevska mladina se skupaj z mladino okoliških KS že več tednov pripravlja na organizacijo pustovanja, ki bo od 7. do 11. februarja. Čeprav Kočevje nima posebnih tradicij na področju pustnih prireditev, si je mladina zastavila delo zelo na široko. O teh svojih načrtih je minuli teden seznanila tudi krajevno skupnost Kočevje.
Organizatorji so prepričani, da jim bo prireditev popolnoma uspela. Dogovarjajo se celo že z železnico in avtobusarji. da bodo v teh dneh vozili v Kočevje še posebni vlaki in avtobusi. Sodelovanje je že obljubil tudi Ljubljanski dnevnik. Skratka: obeta se res veselo pustovanje, če bo mladim zamisel uspela, in vsi jim želimo, da bi. čeprav mnogi menijo, da so si za prvič izbrali nekoliko velik zaloghj.
J. PRIMC
Do smrti pretepel ženičko
Dejanja osumljen 38-let-ni Ivan K. iz Vitne vasi
STARA VAS PRI BIZELJSKEM — Pred dnevi so v hlevu poleg domače hiše našli mrtvo 72-letno Marijo Kunst iz Stare vasi pri Bizeljskem. Obdukcija trupla je pokazala, da je ženička umrla nasilne smrti, saj je bilo na njej najti več poškodb. Kot se je kasneje ugotovilo, je smrt nastopila zaradi ran in podhladitve.
Miličniki OM Bizeljsko in delavci krške UNZ so takoj pričeli z obširno preiskavo, ki jih je že kmalu pripeljala na pravo sled. Dejanja je osumljen 38-letni Ivan K. iz. Vitne vasi pri Bizeljskem, ki je po ugotovitvah preiskave ženičko pretepel zaradi riunega medsebojnega spora. Kot seje pokazalo, je do tragičnega dogodka prišlo že 31. oktobra okoli 16. ure. osumljenca pa so prijeli že dva dni po najdbi trupla.
Ivana K. so izročili preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča, ki je zoper osumljenca odredil pripor.
Vsi pod protitočni dežnik
Enotnejše financiranje — Izpopolnjena strelna mesta — Poskusi z letali
SEVNICA — Te dni se bodo v Sevnici sestali delegati območne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije.
Doslej iz nekaterih občin ni manjkalo pripomb na način financiranja, predvsem zato. ker niso bili vključeni vsi uporabniki hrane. Izpuščaljih je veljavni zakon. To oviro nameravajo obiti z novim samoupravnim sporazumom. Že za prihodnje leto naj bi polovico denarja za obrambo prispeval republiški sklad za inter-
vencije v kmetijstvu. 16,7 odst. pa istoimeni skladi po občinah. Udeležba slednjih naj bi se nato od leta 1987 do 1990 povečala na 25 odst.
PREDAVANJE O LOFOTIH
TREBNJE. MIRNA — Zveza telesnokulturnih organizacij Trebnje organizira predavanje o prvi dolenjski alpinistični odpravi na Lofote. Prvo. predavanje, spremljano z diapozitivi, bo v ponedeljek. 18. novembra, v predavalnici Osnovne šole Jožeta Slaka-Silva v Trebnjem. Naslednji dan bo predavanje na Mirni v avli tamkajšnje osnovne šole. Predavanje bo ob 18.
Letos je hidrometeorološki zavod naše republike izpopolnil mrežo strelnih mest s šestimi novimi izstre-lišči. Ob vsakoletnih analizah uspešnosti obrambe bodo to mrežo še dopolnjevali.
In koliko nas bo ta protitočna obramba stala v prihodnjem letu? Pripravljeni finančni program omenja 213 milijonov dinarjev. Na prvi pogled visoka številka, vendar kaže spomniti, da je včasih v eni sami občini škoda zaradi toče znašala več kot toliko.
Letna nagrada strelcem naj bi tu-
di vnaprej znašala 150 tisočakov. Njihova stalna pripravljenost je neprecenljiva (v Sovjetski zvezi to opravlja vojska). Še nadalje so v načrtu poskusna letalska obramba in meritve.	a.	ŽELEZNIK
TRAGEDIJA NA ZASNEŽENI CESTI
MRTOVEC — V ponedeljek. 11' novembra, ob 14.30 je prišlo na cesti med Radečami in Drriovim do tragične prometne nezgode. Avto 28-letnega Jožeta Pluta iz Močilnega pri Radečah je na zasneženi cesti v blagem levem ovinku pričelo zanašati na levo stran ceste, prav tako tudi vozilo, ki ga je nasproti
pa
MILIJARDNA ŠKODA ZARADI VINJENOSTI
BUKOŠEK — V ponedeljek okoli 22. ure je prišlo na železniškem prehodu v Bukošku do nezgode, ki je terjala ogromno materialno škodo. 25-letni Gregor Petrič iz Leskovca je peljal tovornjak iz Brežic proti Bizeljskemu, na železniškem prehodu pa je zaradi vinjenosti zapeljal na tire in po njih še nekaj metrov proti Brežicam. Vozilo je tam pustil in odšel domov. Takrat je iz Dobove pripeljal tovorni vlak in navzlic zaviranju trčil v tovornjak ter ga potiskal še kakih 350 metrov. Avto je bil povsem uničen. Škode na njem je za 3 milijone din. medtem ko je bilo na vlaku za kar 4.5 milijona din škode.
Promet je bil zaprt do 1. ure. zamude vlakov pa ogromne. Petriča so našli doma. odredili so mu odvzem krvi.
pripeljal 26-lctni Pavel Železnik iz Novega Grada pri Radečah. Plutov avto je z. desnim bokom silovito trčil v Železnikovo vozilo. Pri tem je zaradi hudih poškodb na kraju nezgode umrla 34-letna Marija Bregar iz. Močilnega. njen 1 i-letni sin Damjan pa je bil hudo poškodovan. Prav tako sta bila hudo poškodovana voznik Plut in njegova enoletna hčerka Manja.
Izkupiček za prizadete
Belokranjci so z navdušenjem sprejeli nastopajoče na dobrodelni prireditvi za invalidske delavnice
ČRNOMELJ. METLIKA — Dobrodelna prireditev, ki sojo na pobudo magika Karla Sajovica. Črnomaljca. ki živi na Dunaju, pripravili pretekli teden v Metliki in Črnomlju. je bila dokaz več. da si ljudje takšpih prireditev še kako želijo. A ne le zaradi pestrega, prikupnega programa, ki so ga poleg magika pripravili Toni Gašperič. črnomaljski ansambel Korg in manekenke tekstilne šole Beti. temveč predvsem zato. ker so se nastopajoči odpovedali honorarjem, denar pa bodo namenili za opremo invalidske delavnice pod posebnimi pogoji.
• • •
kozerija*
To je bila'prva dobrodelna prireditev v Beli krajini sploh, odslej pa bo vsako drugo leto vse do takrat, dokler ne bodo invalidske delavnice. ki bodo delovale v okviru črnomaljske osnovne šole s prilagojenim programom Milke Šobar •— Nataše, popolnoma opremljene.
V njih bodo lahko zaposlili vsaj nekaj izmed 80 duševno prizadetih Belokranjcev. Ker pa je oprema za tovrstne delavnice izredno draga, bo Društvu za pomoč duševno prizadetim za Belo krajino, organizatorju prireditve, denar od prireditve zelo dobrodošel. Od vstopnic se je namreč nabralo 320 tisoč dinarjev. sindikalna organizacija Bel-ta pa je poleg kupljenih vstopnic prispevala še 30 tisočakov. Beti pa 10 tisočakov.
Dolenjski
jamarski
tabor
Raziskali nad pol kilometra novih rovov kočevskega podzemlja
KOČEVJE — Društvo za raziskavo jam Kočevje je bilo 9. novembra gostitelj sedmega dolenjskega jamarskega tabora, ki se ga je udeležilo preko 30 predstavnikov vseh dolenjskih jamoslov-nih enot. Tabor je bil izključno delovni, saj so udeleženci tabora nanovo odkrili, izmerili, izrisali in dokumentirali nad 500 m novih rovov kraške jame v hribu Škorten. Kočevski jamarji so to jamo prihranili prav za eno izmed srečanj dolenjskih jamarjev.
Udeleženci tabora so srečanje ocenili kot uspelo. S tem taborom se je začel drugi krog srečanja dolenjskih jamarjev šestih jamos-lovnih enot. Na takih srečanjih jamarji izmenjujejo izkušnje pri raziskovanju podzemnega sveta.
Kočevski jamarji so tokrat že drugič letos imeli v gosteh večjo skupino jamarjev. Prvo srečanje je bilo poleti, ko so prišli na Kočevsko jamarji treh dežel: Avstrije. Italije in Slovenije.
J. P.
Društvo se poleg nastopajočim zahvaljuje vsem ostalim, ki so pripomogli k uspehu prireditve, tako občinskima sindikalnima svetoma obeh občin in osnovnim organizacijam sindikata v delovnih organizacijah, ki so poskrbele za nakup vstopnic, obema občinskima kulturnima skupnostma za plačilo dvoran. Zavodu za izobraževanje in kulturo iz Črnomlja. Cvetličarni Sonja ter metliški Beti. Krkinemu tozdu Zdravilišča in učencerh šole s prilagojenim programom, ki so prispevali dobitke za izžrebane vstopnice.
B. M.
KROG GOJITELJEV MALIH PASEMSKIH ŽIVALI SE ŠIRI
BREŽICE — Športno dvorano tukajšnje srednje šole so v soboto in nedeljo spremenili v prebivališče maleg živalskega sveta..Razstavljene pasemske živali je ocenil zbor sodnikov Slovenije in te ocene so hkrati priznanja in spodbuda rejcem. Razstavljalci tokrat niso bili samo iz. brežiške občine, ampak iz. precej širšega okoliša. Od Novega mesta do Škocjana. Šentjerneja. Leskovca. Krškega. Brestanice do Dobove. Velike Doline, Samobora in Zagreba. Prireditev je privabila veliko obiskovalcev, ljubiteljev malih živali in podobnih gojiteljev.
NESKLEPČEN DEDEK MRAZ
KOČEVJE — Pri krajevni skupnosti Kočevje—mesto je bil minuli četrtek sestanek o prireditvah za dedka Mraza. Izmed več vabljenih pa so se ga udeležili le trije (predstavniki osnovne šole. KS in TKS).
Kljub šibki udeležbi pa so le pripravili osnutek predloga. Po njem naj bi na ploščadi, ki jo zdaj še urejajo. med kavarno in Namo postavili pravljično mesto, kjer bo od 20. do 29. decembra novoletni semenj. Dedek Mraz s spremstvom bo obiskal pravljično mesto 25. in 26. decembra, 27. decembra pa bo tudi sprevod dedka Mraza po mestu.
SMRT V AVTOMOBILU
RIBNICA — 7. novembra se je v Loškem potoku zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 43-letni Anton Rojc s Hriba v Loškem potoku. 27-letni Janko Kordiš s Hriba pa je bil lažje poškodovan. Rojc seje peljal v osebnem avtomobilu. ki gaje vozil Kordiš, in sicer s Hriba proti Malemu logu. Na križišču regionalne ceste z lokalno je zapeljal s ceste, vozil 40 m po travi, nato pa je vozilo zaneslo, da je treščilo v drevo. Rojc je bil takoj mrtev. Kordiš, ki nima vozniškega izpita, pa je bil le lažje poškodovan.
PRIZNANJA DRUŠTVU — Najvišje občinsko priznanje, občinski grb, so letos podelili Planinskemu društvu Lisca. Na sliki: iz rok predsednika ObS Jožeta Bavca ga je na Studencu sprejel Lojze Motore.
Planincem sevnfški grb in odlikovanje
80 planinskih let
SEVNICA—LISCA — Minuli teden se je zvrstila vrsta prireditev ob 80-letnici Planinskega društva Lisca Sevnica — Krško.
Zasavska, oziroma posavska podružnica Slovenskega planinskega društva je bila ustanovljena kot sedma v Sloveniji že leta 1905, predtem pa je BlažJurkos prijatelji že zgradil kočo na Lis-• ci. Sedanje Planinsko društvo Lisca je močno zasidrano zlasti med mladimi v obeh posavskih občinah in delovnih kolektivih.
V galeriji na sevniškem gradu so minuli teden najprej odprh razstavo ob 9_0-letnici Planinskega vestnika. Škofjeloška galerija gostuje s slikarsko razstavo o gorski krajini in ostalo planinsko literaturo.
Osrednja proslava je bila v sevniškem gasilskem domu minuli petek. Dolg je seznam’dobitnikov visokih planinskih priznanj: prizadevnih planinskih delavcev, organizacij in kolektivov.
ki temu društvu pomagajo. Predsednik občinske skupščine Jože Bavec je Planinskemu društvu Lisca'izročil visoko državno odlikovanje red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec je drčfiRvu izročil cenjeno plaketo Triglava.
V nedeljo je bila otvoritev povečane Jurkove koče, nove udarniške zmage tukašnjih planincev
K
Vl
ol
V
h
vi
Čl
in tekmovanje v orientaciji.
A.
Ž.
PADLI TRIJE VOLKOVI
KOČEVJE — Na skupnem lovu v lovišču Lovske družine Predgrad je te dni padla volkulja, na območju lovske družine Draga pa celo dva volka. Predgrajski lovci so povedali, da so volkovi na njihovem območju redkost. Predzadnjega je namreč že pred 31 leti uplenil lovec Drago Au-pič. Domnevajo, da je te dni uplenjena volkulja prišla na območje LD Predgrad prek Kolpe s Hrvaškega. Le okoli 500 m od vasi Podgora jo je uplenil lovec Ivo Špindler iz Lovske družine Jurovski dol iz občine Lenart, kije pobratena z. LD Predgrad. Isti lovec je imel posebno lovsko srečo tudi pred dvema letoma. ko je v revirju LD Predgrad uplenil 150 kg težkegadivjega prašiča.
SREČANJE FARMACEVTOV JUGOSLAVI JE — Konec minulega
na so se v novomeški Tovarni zdravil Krka srečali nekdanji delegati ml farmacevtov iz desetih krajev domovine, kjer imajo farmacevtsko indu*
rj ..	r.nnnnin	um	io tol/In no nnhiitln nronkpHstVI'
rijo. Že drugo takšno srečanje veteranov je teklo na pobudo predsedstva ^ organizacije, ki je bila ustanovljena pred 12 leti prav v >-Krki«. V s0?®.,
l I 1 _	S	_	—	l	—1.. 1!  M — !....— J m • m, IZ	t	A	i	■	1	'?/\l	onim	/	n	‘1	tjll	K	l
dopoldan so si ogledali proizvodnjo v Krkinem tozdu Izolacije (na muzej NOB in Jakčev dom, zatem pa so sev Garni hotelu na Otočcu pog® varjali s predstavniki Krke o njihovi poslovni politiki in o povezavi D macevtske industrije Jugoslavije. Popoldan so se lotili svojih problem® mladinski organizaciji farmacevtske industrije. (Foto: J. Pavlin)
LEP KRAP NA SUHEM — V jezeru pri Kočevju je konec oktobra uplenil kočevski ribič Alojz Hodnik 56 cm dolgega in preko 4 kg težkega krapa, kar je lep plen tudi z ozirom na ta letni čas. Seveda so v tem, novem jezeru že tudi precej težji krapi. (Foto: Primc)
OBVEŠČAMO V
AS.
da je ponovno odprt KRKIN KLUB: glasba-film-video-gle-dališče. Vsak dan. razen v ponedeljek in torek. Otvoritev 15. nov. 1985 ob 16. uri.
KRKIN KLUB
Repiške gostilne, bifeji, bistroji in hotel Večna izguba so v glavnem polni dopoldne. Od sedmih, ko prično točiti tresočim se in drugim alkoholne pijače, pa tja do štirinajstih. Ob tako imenovanih dolgih sredah, ko delajo Občinarji in sisovci do petih, pa je gneča okrog šankov — do petih. Popoldne pa gostilničarji in natakarji Zehajo, da jim padajo čeljusti iz tečajev, podobno je tudi ob prostih sobotah in nedeljah. Za te razvade ve vsak Repičan, zato ni nič čudnega, če krajani ne iščejo občinskih betic po njihovih pisarnah, ampak kar v gostilni Pri malih vampih, sisovci pa imajo
navado zadrževati in natakati se Pri debelem medvedu. Tovariša Komoljčiča je tolikokrat videti v bifeju med službenim časom, da naslavljajo prijatelji razglednice z morja, s planin ali iz toplic, kamor jih je poslal zdravnik na družbene stroške, na bifejski naslov. In ni se še zgodilo, da kartica ne bi prišla v prave roke. Or-ganiziranci in drugi na sestankih zavedni državljani so se že večkrat spravili nad to. toda uspeha ni in ni bilo. Besede niso hotele v dejanja.
— Nacejanju in postopanju, je treba narediti konec! Zaradi te balkgnske navade nam slabi gospodarstvo, naloge, ki bi mo-
rale biti opravljene že včeraj, odlagamo na daljši rok. je imel navado peniti tovariš Rdečnik, ki ni bil črna ovca med belimi, saj ga je bilo nič kolikokrat videti s špricarjem v roki. še preden bi imel pravico zapreti predal svoje pisalne mize.
— Disciplisnka komisija naj gre na tejjen, ne pa da se skriva v zakajeni pisarni, je šel korak dlje tovariš Sindikalič.
Več kot mesec dni so prihajali člani komisije domov nasmejani in dobre volje. Enkrat so preživeli prijeten dopoldne z. delavci iz Hitrotkala. drugič so se ga nalezli z ekipo pisarniških
•••••••••••••••
žensk iz Hitrograda. ki so
praznovale rojstni dan sode- | lavke, spet tretjič so jih častile | medicinske sestre iz repiškega zdravstvenega doma.	'
V poročilu, ki ga je oddala { disciplinska komisija tovarišu ^ Rdečniku. je pisalo, da čas. preživet v bifejih, gostilnah. ! bistrojih in v hotelu Večna izgu; | ba, ni vržen v stran, kajti ^ delovno ljudstvo se ob pijači sprosti, da lažje prenaša vsako- J dnevne napore in težave, ljudje j pa se v sproščenem vzdušju ( dogovore tudi marsikaj takšnega, o čemer se jim ne bi uspelo dogovoriti se na še tako dobro | pripravljenem sestanku. .	(
TONI GAŠPERlC
• ••
••••••