M eteIko V slovenskem slovstvu. B. 12. Podoben tiheniu potokti, ki rosi lepe senožeti in ravne polja, je 1. 1817 delovati jel Metelko, pervi očitni učenik slovenskega jezika. Razlagal ga je od Ipta do leta po slovnici Kopifarjevi, dokler ponudi I. 1825 učencem svojo lastno v noveni čerkopisu. Redki, pač redki so bili še tedaj, ki so marali za slovenščino ter obdplovati domače književno polje. Da je Metplko marsikterega izmed svojih učencev k teniu vzbudil, ni dvomiti. Brati so med njegovimi pprvimi poslušalci razun bogoslovcev ali duhovnikov Jož. Orel, And. Sraole, Mat. Čop, 31ih. Kastelic itd.; poslušala sta ga npki tudi Fr. Prešern in J. Vesel Koseski. Vidoraa pa se je kazati jel vspeb slovpnskega nauka pri bogoslovcih, kteri najprpj učenci p. A. Bohinc, Fr. Felician Rant, G. Švab, F. Baraga, M. Verne, A. Kalov, J. Kek, P. E. Podvinski, A. Albrpbt, J. Cigler, M. Ravnikar, J. Holzaplel itd. itd., so postali v kratkem učeniki in pisatelji slovenski. Zaporedoma so zlasti od I. 1826 prihajale na dan bukve, pisane v dokaj čisti slovenski bescdi. ,,Res je, pravi Čop (Šaf. Siidslaw. Lit. I. 38. 39), da skor vse Ijukve, kar jili je zadnjih 15 let na Kranjskem prišlo na svetlo, v besednem oziru presežejo naj boljše iz prejšnje dobe. Presiljave, ako so se res kje prigodile, bode čas nam najbolje ooiečil". Pervi, ki je pisariti jel o in vMetelčici, bil je še zdaj živeči gospod Janez Zalokar (r. v Šmarjeti pri Klevevžu I. 1792). Spisal je najprej V Bohoričici: 1) Splohni nauk od kranjskih cerk; fusebni glas novih, in navoj po njih prav brati. V Ljubljani 1825. 12'. '/, pole. V Metelčici pa: 2) Nauki in molitve »a mladost. V Ljublj. 1825. 12'. 178 str. 3) Kratko premišljevanje Kristusovcgn lerpljenja. V Ljublj. 1826. 12'. 72 str. 4) Kratko poduienje v nar potrebniiih keričanskih resnicah. V Ljublj. 1826. 12'. 381 str. 8) Dvanajst bukev Tomaia Kempčana. V Ljnblj. 1826. 12i. 580 str. ,,Vse Zalokarjeve bukve so posebno znamenite zavolj čisle in lcpe kranjščine, kakor tudi zavolj pravega cerkvenega duba, ki je v njib". Tako jepisal Metelko sani (pr. Pismenica). Drugi, ki je pisal nekoliko v Metelčici, bil je tudi še živeči gospod Blaž Potočnik (r. v Naklem 1. 1799). Dal je v Metelčici le na Svetlo : Svete pesmi za vse velike praznike, in godove med letam. Jih je nekaj zložil, nekaj zloženih perdjal. V Ljubljani, 1827. L. Eger. 12'. 139 str. »Te pesini se posebno priporočajo, ker so v zadevi pesniške mere, scglasja in čistosti jezika v lepem redu in torej v zmožnosti ginjbe serca in povzdige duha" (cf. Pismen. Met.). l)a sta Zalokar in Potočnik prej in slej pisala (udi v Bohoričici, je znano. Potočnik se je razun tega pridružil pevcein v nKranjski Čbelici", kjer so mnoge krepke pesmice njegove (cf. Saf. Siidslavv. Lit. I. 42). Poprijemali so se Metelčice pisatelji in pisarili v njej bukvice narodu slovenskemu, naj bi jih prebiral v svoje podučenje in boljšanje. K temu je pa treba, da se naučijo novega čerkopisja že mladi, koj v malih šolab. Toraj spiše Metelko: b) Abecednik za sloveneke šole v c. k. deržavah. V Ljubljani, 1829. 8i. 39 str. e) Abecednik nemško-slovenski zn šole v c. k. deržavah. V LjubIjani, 1830. 8!. 77 str. Da bi pa Ijudski učitelji sami znali prav brati v novem čerkopisn ter učiti jezik slovenski, spiše Metelko malo slovnico: d) S1 o w c n i s c li c 8pracblehrc. Ein Auszag aus dem Lehrgebiiude der slowenischen Sprache im Kiinigrciclie Illyrien, fur AnfanŁcr, Lehramts - Praeparanden und Lehrer an den slowenischen VolksBchulen. Laibacli, 1830. 8°. 108 S. V predgovoru pripovediije, da je bilo ukazano, naj šole po dcžcli imajo se v domačem jeziku, kar je, pravi kaj vgodno jcziku in slovstvu slovpnskpmu, in da je bil naprošen spisati v ta natnen kratko slovnico. Spisal jo je po svoji veliki slovnici Ijudskim učiUljeni in učiteljskim pripravnikoni, in da bi se jira bolje vjemalo, je posnel slovniške izraze po nemški v Ijudskib šolali ledaj navadni slovnici. Namenil jo je pa tudi plujcem, kterim je že sedaj ali bode v prihodnje treba kolikor toliko znati jezik slovenski. Pa je res krppka in lehka slovničica. Kralko pa dobro kažc obrazila, v kterih je slovenščina tako bogata, po njihovih pomenib; na koncu itna tudi nektere izrekc in pogovorp. Da se narod bud/ in lika, in da se pospešuje res slovstvo njegovo, ni dosti, da se uči le svojega jrzika: treba je Uidi, da se mu razlagajo drugi poirpbni nauki v materni besedi. V ta namen je sostavil Mptelko v pocirilici (tako je imenoval sam svoj pravopis): e) Stevilstvo za slovenske šolc po c. k. deržavali. V Ljubljani. 1830. &. 141 str. To je prevod iz nemškega: ,,Anlei!ung zur Recbenkunst zum Gebrancb dcr deutscben Sclmlen in den k. k. Staaten". Ako se ne iiiutiiii, je io knjižico zlužil ali poslovenil bil že Vodnik; primerno vrrdil jo jc sedaj Metelko. V kazalu se vidi, da uči knjiga v XI. stavab na pr.: kaj jc številkati; skladev, odkladev, nakladev, razkladev sprimkanili šlevil; drobižev, debelitev; kaj so drobovi, perniere, spertnere, prosta, lična in nplična trislavka v celinab in drobovih, perbiUjeji v štirib štetbah, v drobovih, (ristavkah Hd.