Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Gorlzia, Rtva Fiazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	900
Letna naročnina..................L	1.800
Letna inozemstvo.................L	2.800
Poštno čekovni račun: Stev. 24/12410
M	
	L
	ar
Leto XV. - Štev. 32 (754)
Gorica - četrtek 8. avgusta 1963 - Trst
Posamezna številka L. 40
Mednarodno PO PODPISU ATOMSKEGA PREMIRJA
v v
popuščanje in komunizem
Vatikanski list »L’Osservatore della Do-menica« je v zvezi z dosego pogodbe o atomskem premirju med tremi velesilami objavil svoj komentar, v katerem pozdravlja moskovski sporazum, obenem pa opozarja katoličane, naj bodo še naprej budni pred komunizmom kot ideologijo. Isto opozorilo je iznesel tudi vatikanski radio.
»Očitno je, da se je na strani moskovske vlade nekaj spremenilo. Toda treba se je vprašati,« se sprašuje vatikanski tednik, »če se je spremenil tudi komunizem in postal bolj humanitaren. Ne sme se pozabiti, da predstavlja „koeksistenca” za Hruščeva le sredstvo, ki naj ga po najkrajši in najbolj zanesljivi poti privede do končne zmage nad vsem svetom. Zaradi tega to ne pomeni še, da se je odpovedal svojim osvajalnim načrtom. Trenutni cilj je, doseči taktične in strateške uspehe na kratek rok povsod tam, kjer je to mogoče. Zelo verjetno ima Italija znaten delež v teh načrtih.«
»Zadovoljni sprejem moskovskega sporazuma v preteklih dneh,« nadaljuje list, »nam vsem nalaga, da jasno razlikujemo prizadevanja za popuščanje mednarodne napetosti od komunistične ideologije. Treba je pozdraviti vsa prizadevanja, da se razjasni mednarodno obzorje. To pa ne pomeni, da je treba zadržanje napram komunizmu spremeniti, kajti ta še vedno ogroža svobodo vseh danes kot včeraj in morda še bolj preži nanjo kot včeraj. Kajti jasno je, da marksizem-leninizem ni samo sociološko-politični sistem, ampak je predvsem pojmovanje sveta, vera, ki teži k temu, da bi odpravila vse druge in podvrgla človeka svojemu popolnemu gospostvu.«
»L’Osservatore della Domenica« svoja Izvajanja zaključuje, »da je treba v tej uri bolj kot kdajkoli prej bedeti in biti čuječi.«
KOMUNIZEM IN KRŠČANSTVO
Tudi vatikanski radio je v eni svojih oddaj dne 1. avgusta spomnil na bistvo in cilje komunizma, ki so povsem nezdružljivi s krščanstvom.
»Marksizem in njegov politični proizvod komunizem sta tako za krščanstvo kot za vse svobodno in zavedno človeštvo nesprejemljiva. Ne razvoj časa in ne zemljepisni ter narodni razlogi ne morejo opravičevati komunizma, da bi ga priporočili svobodnim ljudstvom, kaj šele katoličanom. Dolžnost je pospeševati in dajati pobude za mir med narodi. Toda prav tako je neodložljiva dolžnost, biti stalno budni in čuječi pred pronicanjem marksistične ideologije. Ni namreč nobenega zgodovinskega razloga, da bi zaradi trenutnega mednarodnega položaja opravičevali popuščanje ali spravljivo zadržanje napram marksizmu in komunizmu.«
Potem ko opozarja, kako se komunizem danes hoče kazati na zunaj zelo človečanskega, razloži njegovo bistvo, ki je nasprotje krščanstva, zanikanje svobode, resnice, pravice in miru. Nato nadaljuje: »Prilične spravne poteze, ki jih komunizmu narekuje stvarnost, ne spremenijo še bistva njegove Ideologije. Zaradi tega zadržanje svobodnih ljudi in predvsem katoličanov mora ostati nespremenjeno. Napram komunistični ideologiji moramo biti nepopustljivi, in to čimbolj prefinjena in dvoumna je komunistična taktika pronicanja.«
Glede sodelovanja med katoličani in marksisti pa pravi: »V okviru naravnega prava — je rečeno v encikliki „Pacein In terris” — je nešteto področij, na katerih katoličani lahko delajo skupaj z ljudmi, ki nimajo luči vere. V takih slučajih naj naši sinovi budno pazijo, da so vedno dosledni s samimi seboj ter naj nikdar ne sklepajo kompromisov v versko-moralnih vprašanjih.«
Trojni sporazum o prepovedi atomskih poskusov v atmosferi, vesolju in pod vodo med ZDA, Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo, ki so ga 25. julija dosegli v Moskvi ter v ponedeljek slovesno podpisali zunanji ministri vseh treh prizadetih držav, je prevažen dogodek v povojnem mednarodnem življenju, da ne bi ostal brez odmevov v svetu.
Listi in tiskovne agencije stalno poročajo o odzivih raznih držav in osebnosti do omenjenega sporazuma, o katerem so se tri velesile pogajale dobrih pet let, a nikdar niso mogle priti do njega. Še na pogajanjih v Ženevi pred meseci se je zataknilo pri problemu mednarodnega nadzorstva. Že se je zdelo, da bo trmasto sovjetsko odklanjanje mednarodnega nadzorstva tudi tokrat preprečilo dosego pametnega kompromisa. Toda diplomati so skrbno proučili mednarodni položaj in uvideli, da je sedaj najbolj ugoden trenutek za dosego takega sporazuma. Zaradi tega so se v drugi polovici julija sestali v Moskvi samo predstavniki treh atomskih velesil in izdelali pogodbo o prepovedi vseh tistih nuklearnih poskusov, za katere ni potrebno nadzorstvo na kraju samem. To so vsi poskusi, razen onih pod zemljo, katerih ni še moči s tehničnimi instrumenti, ki jih imajo danes na razpolago, povsem natančno razlikovati od zemeljskih potresov.
Kako pozitiven odmev je imel v svetu moskovski sporazum, je razvidno iz dejstva, da se je doslej že 93 držav od 114 pozitivno izreklo o njem ter jih lepo število (32) že izrazilo željo, da čimprej pristopijo k njemu. Nekatere se niso še dokončno izjasnile. Proti sporazumu so se nedvoumno izrekle le tri države, in sicer: rdeča Kitajska, Albanija in Francija.
ODMEVI V PEKINGU
Čeprav se je Francija znašla v tej neprijetni druščini, vendar je ne moremo samo zaradi tega staviti v isti koš kot Kitajce in Albance. Ti slednji so namreč proti moskovskemu sporazumu iz na-čelno-ideoloških razlogov, medtem ko gre pri Franciji za čisto prestižne razloge. Kitajski komunisti odklanjajo sporazum o atomskem premirju, ker si nočejo vezati rok v uporabi tega orožja v morebitni vojni, katero baje celo želijo. Zaradi tega se je med Sovjeti in Kitajci vnela ostra polemika, kakršne še ni bilo med obema državama. Pekinška vlada je obtožila Sovjetsko zvezo, da je podpisala z imperialisti pogodbo, katere namen je utrditi jedrski monopol treh držav, in da pomeni sovjetska udeležba pri tej pogodbi kapitulacijo pred ameriškim imperializmom.
Na te obtožbe je sovjetska vlada odgovorila nenavadno ostro, ko od svoje strani obtožuje Kitajce, da sejejo razdor v socialističnem taboru in da nasprotujejo zmanjšanju mednarodne napetosti. »Nihče ni pripravljen,« je rečeno v sovjetskem odgovoru, »zgoreti v ognju jedrske vojne samo zato, da bo zadovoljil kitajske voditelje. Če si želijo vojne, naj jo vodijo pri njih. Mi pa želimo mir.«
To je prvič, da sovjetski uradni tisk odkrito obtožuje kitajske voditelje, da vodijo šovinistično ter frakcionistično politiko, h kateri hočejo pritegniti še druge socialistične države.
Spričo tega sovjetsko - kitajskega spora se velesile bojijo, da misli Peking sprožiti kakšne pustolovske akcije. Značilni so spopadi na Koreji med severnokorejskimi vojaki ter vojaki Združenih narodov, do katerih je prišlo prejšnje dni. Iz Indije pa prihajajo vznemirljiva poročila, da Kitajci zbirajo čete ob indijski meji.
Vzporedno s tem podpirajo Kitajce razne komunistične sekcije, ki so se izrekle proti politični liniji Hruščeva. Na Zahodu so taki filokitajski komunisti v Belgiji in Italiji. Slednji pozivajo svoje pristaše, naj se borijo proti sedanjemu vodstvu KPI in še posebej proti trojici Togliatti - Amendola -Nilde Jotti.
SLOVESEN PODPIS SPORAZUMA
V ponedeljek 5. avgusta popoldne so zunanji ministri ZDA, Sovjetske zveze in Vel. Britanije v dvorani carice Katarine v Kremeljski palači slovesno podpisali sporazum o delni prepovedi jedr-
skih poskusov. Slovesnosti, katero so oddajali tudi po svetovni televiziji, sta prisostvovala tudi Nikita Hruščev in generalni tajnik OZN U Thant.
Ameriški zunanji minister Dean Rusk ter britanski minister lord
Home sta ostala v Moskvi še dva dni po podpisu in nadaljevala razgovore o nenapadalni pogodbi med Atlantskim in Varšavskim paktom ter drugih ukrepih za nadaljnje zmanjšanje mednarodne napetosti.
5 let atomskih pogajanj
Pogajanja za sporazum o prekinitvi nuklearnih poskusov so trajala dobrih pet let in sicer od leta 1958 dalje. Najvažnejši dogodki v razvoju teh pogajanj so bili naslednji:
MARCA LETA 1958 je sovjetska vlada sporočila, da prekinja poskuse, in zahtevala, da isto store tudi druge jedrske sile.
AVGUSTA LETA 1958 sta ZDA hi Velika Britanija pristali na enoletni moratorij.
OKTOBRA LETA 1958 se je začela prva konferenca predstavnikov SZ, ZDA in Velike Britanije o ustavitvi poskusov z jedrskim orožjem.
SEPTEMBRA LETA 1961 je Sovjetska zveza nepričakovano prekinila triletno premirje de faeto z razstrelitvijo bombe jakosti sto megatonov.
NOVEMBRA 1961 so tudi ZDA obnovile poskuse.
MARCA 1962 so se v okviru razorožitvenega odbora OZN obnovila v Ženevi pogajanja o atomskih poskusih.
OD 15. DO 25. JULIJA 1963 so se trojni razgovori med ZDA, SZ in Veliko Britanijo nadaljevali v Moskvi, kjer so jih zaključili s parafiranjem formalnega sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov v zraku, vesolju in pod vodo.
Politična dejavnost v Italiji
Vlada, parlamentarci in drugi politiki se te dni pripravljajo, da gredo na običajne avgustovske počitnice. Parlament je že pretekli teden odobril proračune raznih ministrstev in šel na počitnice. Spet se bo sestal šele 15. septembra.
SEGNIV BONNU
Predsednik republike Segni se je minuli teden mudil na uradnem obisku v Zahodni Nemčiji. Obisk ni imel nobenega izrazitega političnega namena, ampak je bil bolj vljudnostnega značaja. Predsednik Segni je namreč izrazil priliko posvetitve spominske kapele v zloglasnem koncentracijskem taborišču Dachauu pri Miinchenu na Bavarskem v počastitev več tisočem Italijanov, ki so izgubili življenje v nacističnih taboriščih.
ZASEDANJE
VSEDRŽAVNEGA SVETA K D
V soboto se je zaključilo zasedanje glavnega odbora KD, na katerem so razpravljali o bodoči politični usmeritvi večinske stranke. Zasedanje je bilo zelo živahno, ker so razne struje izrazile različna stališča do vlade levega centra. Posebno polemičen je bil govor poslanca Fanfanija, ki je kritiziral politično tajništvo, ter nastop poslanca Scelbe, ki se je izrekel proti naslonitvi na levo.
Vsaka struja je predložila svojo resolucijo. Končno je spretnosti tajnika Mora le uspelo zediniti vseh pet resolucij v eno. Glavni sklep, ki so ga sprejeli, je, da je treba v jeseni po kongresu socialistične stranke nadaljevati pogajanja s socialisti za sestavo vlade levega centra. — Besedo imajo sedaj Nennijevi socialisti.
RAZKOL V M S I
V Rimu so pretekli teden zborovali tudi misini. Po večkratnih odložitvah so sklicali vsedržavni kongres svoje stranke, da razčistijo vzroke, ki že nekaj časa razdvajajo stranko. Ta razdvojenost je prišla do izraza tudi na kongresu. Skupina opozicijske skupine, ki jo vodi poslanec Almirante, je med kongresom zapustila dvorano in ustanovila opozicijsko gibanje »Rinnovamento«. Udeležila se ni niti zaključne seje kongresa.
Razkol, do katerega je prišlo v vrstah MSI, je tako očiten. Ni še povsem jasno, če se bo Almirante-jeva skupina dokončno odcepila od MSI in postala nova politična stranka. Vsekakor je to znamenje, da se novofašistično gibanje v Italiji polagoma, a nezadržno razkraja.
Spominska cerkev v Dachauu
Preteklo sredo so v zloglasnem taborišču v Dachauu blagoslovili in odprla spominsko cerkev, ki naj tudi bodočim rodovom priča o mučeništvu in smrtnih žrtvah stotisočev. Napis na cerkvi dovolj zgovorno priča o trpljenju tistih, »ki niso bali deležni ne miru groba, ne tihe molitve ob njem«. Do svetišča pelje pot, ki se strmo vije med gozdovi in poljih in ki jo vsi imenujejo sveto pot. Ob poti je petnajst velikih 20 tonskih zvezd iz dragocene rude, ki predstavljajo križev pot. Večji del tega križevega pota so izdelali veronski umetniki. Tudi barvna okna v cerkvi , ki predstavljajo življenje sv. Frančiška, sv. Katarine Sijenske in škofa Zena, so tudi delo italijanskega umetnika Nicola Neonato iz Milana. Prav teko je delo italijanskega, pred kratkim umrlega kiparja Minerbija, poldrugi meter visok bronasti kip Matere božje »Kraljice miru« na glavnem oltarju. Za gradnjo svetišča so uporabili kamen in marmor iz Italije. Svetišče ima poseben privilegij : darove treh papežev. Papež Pij XII. je daroval umetniški zlat kelih, Janez XXIII. cerkvene paramemte in papež Pavel VI., ki je še kot milanski nadškof predsedoval nabirki za to svetišče, marmor za glavni oltar. Predsednik Segni je smetišču daroval umetniško svetilko, ki ima za podnožje marmor izkopan v starem Rimu.
Kino v številkah
Letna izdaja Združenih Narodov posveča 688 strani statistikam narodov, običajev, vzgoje, zabave itd. Glede kina je razvidno, da je Japonska izdelala največje število dolgometražnih filmov (536), sledi Hong-Kong (302), Združene države (254), Italija (213) in Francija (167). Sovjetska Zveza ima največje število kino dvoran (73.000), medtem ko imajo Združene države prvenstvo v številu filmskih gledavcev (več kot dve milijardi). V letu 1961 je bilo na svetu 396 milijonov radijskih in približno 115 milijonov televizijskih aparatov.
Spor med Kitajci in Rusi ni nova stvar, moramo precej nazaj s časom, da zasledimo začetek.
Mao Tse-tung je začel s svojo revolucijo leta 1948 proti volji Stalina in že tedaj so kitajski propagandisti zapisali, da je »Mao Tse-tungova linija« ne samo velik prispevek k svetovnemu komunizmu, marveč tudi vzorec za vse manj razvite države.
Vendar je bilo to nesoglasje trenutno potisnjeno vstran, prvič zato, ker so Kitajci v začetku potrebovali Ruse in ker je bilo v njihovem skupnem interesu pokazati se pred svetom enotne, poleg tega pa so Kitajci smatrali Stalinu kot genija in avtentičnega Leninovega dediča. Boj je bil le odložen za nedoločen čas, a prej ali slej je moral priti na dan.
Prišel je čas, ko so Kitajci smatrali za primemo, da pokažejo svojo moč in nastopijo samostojno, in to se je zgodilo po desetih letih komunističnega režima na Kitajskem, po Stalinovi smrti, potem ko so prišli v Rusiji na oblast novi ljudje, katerih linija je bita daleč od Leninove in so gledali bolj na razcvit in utrditev Rusije kot pa na revolucijo, predvsem pa v času Hruščeva, ki je popravljal po svoji mili volji Leninov nauk. To se je zgodilo leta 1958 z ustanovitvijo znanih komun na Kitajskem, iz katerih se je sam Hruščev norčeval.
Težko je reči, kdaj točno se je Mao Tse-tung odločil za odkrit boj. Prvi poskus je bil izveden ob priliki moskovske konference leta 1960, a je propadel. Od tedaj dalje smo prisostvovali velikemu prizadevanju Rusov in Kitajcev, da bi vsakdo prepričal druge komunistične partije o pravičnosti in pristnosti svojega gledanja.
Udarec je prišel v marcu t. L, ko je Kitajska do skrajnosti izrabila poraz Hruščeva v kubanski krizi. Da bi formalno preprečili razdor, so se obojestransko odločili za srečanje 5. julija v Moskvi.
Kako se je končalo to srečanje, je vsem dobro znano.
Tako smo sedaj pred javnim in formalnim razdorom: komunizem je razdvojen.
j KRŠČANSKI NAUK j
SRAMEŽLJIVOST IN ČISTOST
Izpolnilo se mu je, kar je želel
Sv. Perpetua je bila zaradi svoje krščanske vere obsojena na smrt. Vrgli so jo pred podivjane bike, ki so jo nabodli na rogove in jo vrgli po tleh. Ob padcu si je najprej popravila obleko, da je spet pokrila telo. Bolj je mislila na svojo žensko čast, kot pa na bolečine strašnega padca.
Telo človekovo je z vsemi udi ustvarjeno od Boga in je brez izjeme celo dobro. Tudi spolni udje so od Boga ustvarjeni in so po božji zamisli dobri. Sramežljivost nam pa veleva, da jih pokrivamo, jih brez potrebe ne razgaljamo. Kdor tako ravna je sramežljiv, kdor ravna nasprotno, je nesramežljiv. — Vse, kar je potrebno, da svoje telo ohranimo snažno in zdravo, je po božji volji. Zato je tudi dovoljeno umivati se, kopati se, a v spodobni kopalni obleki. — Če slučajno vidim razgaljenega človeka, pogledam proč in s tem pokažem, da sem sramežljiv.
Sramežljivost varuje one moči, ki jih ima človek v sebi za rast in množitev človeškega rodu. Bog hoče, da te sile spoštujemo in jih ne zlorabljamo. V času mladostnega dozorevanja se v odraščajoči mladini zbudijo spolni nagoni, ki zahtevajo včasih trdega osebnega samopremagovanja, da jih ukroti. Kristjani imamo poleg molitve svete zakramente, v katerih prejemamo dovolj moči, da te nagone zmagamo.
Z nečistostjo greši, kdor brez potrebe kaj nečistega premišljuje, se pogovarja, poželi ali stori. Še hujše greši, ako v take grehe zapeljuje še druge. Ta greh pa se imenuje p ohu j -š a n je .
Čistost je odlična vrednota. Človeku daje posebno dostojanstvo in lepoto. Čisti ljudje so ljubljenci božji. Zanje posebno veljajo besede: »Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali.« (Mat 5,8). Sveti Pavel pravi: »Ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas?« (I Kor 6,19).
Nečistost je velika nesreča. Skruni telo, ki je tempelj Sv. Duha, vodi v premnoge druge pregrehe, predvsem v nepokorščino do staršev, in ima polno nesreč za svoje spremstvo: revščino, bolezen, sramoto, obup in dostikrat nespokorjeno smrt, ker se je tega greha silno težko odvaditi, če je enkrat dobil takega slabiča v oblast.
Da ohranimo čistost, moramo biti predvsem sramežljivi. Sramežljivost je obrambni zid čistosti. Paziti moramo na svoje oči, ušesa, svojo domišljijo. Marljivo delo, naravno zdravo življenje in veselo srce nas obvaruje mnogih nevarnosti. Zlasti pa moramo goreče moliti, redno hoditi k spovedi in pogosto k sv. obhajilu. — Vsega se moramo ogibati, kar vodi v nečistost: nespodobne slike, pohujšljivi filmi, zabave v slabi družbi, nespodobna obleka, brezdelje in mehkužnost. — Skušnjave moramo takoj odpoditi s pobožnimi zdihljaji Jezusu in Mariji za pomoč. Pa tudi s tem, da se s čimer koli zaposlimo in raztresemo. — Brez boja ni zmage.
		
fin		Iz življenja Cerlcvejd|§®^
Železničarji v Lurdu
Dno 11. julija so prišli na romanje v Lurd železničarji. Mod njimi je bilo 2 tisoč francoskih (med temi 200 bolnikov), 170 nemških in 100 belgijskih. Romanje železničarjev se vrši vsako drugo leto.
Cirilmetodijska slavja v Kanadi
L’Osservatore Romano poroča o slavnostnem praznovanju tisočstoletnice svetih bratov Cirila in Metoda, ki so bile v Torontu v Kanadi ob koncu meseca junija. Praznovanja seje udeležilo 15 škofov. Slavnostni govornik p. Martin je opozoril posl uš a vce na delo slovanskih priseljencev v Kanadi, ki so v veliki meri pripomogli k razvoju dežele. Slavnosti se je udeležil tudi beograjski pomožni nadškof Bukatko, ki je imel slovesno pontifikalno mašo v slovanskobizantinskem obredu. Televizija in kanadski radio sta se ob tej priliki s posebno pozornostjo spomnila vseh državljanov iz slovanskih dežel in njihove stare kulture ter pripadnosti krščanstvu.
400-letnica jezuitov v Avstriji
V juniju so jezuiti praznovali 400-lotnioo avstrijske jezuitske province, kateri pripada 400 patrov, med njima so tudi nekateri Slovenci. Od te province so odvisne tudi nekatere misijonske postojanke v Taj-landiji, Indoneziji, na Formozi in na Filipinih. V misijonih deluje 40 patrov. Avstrijska jezuitska provinca vodi teološko fakulteto na univerzi v Innsbrucku, kjer poučujejo profesorji iz dvajset različnih držav.
Krščanstvo v Tanganjiki
Mlada afriška država Tanganjika, ki ima svojega kardinala, šteje deset milijonov prebivavcev. Od teh je katoličanov 1 milijon in 600 tisoč, ki so skoraj vsi domačini. Na krst se pripravlja 200 tisoč katehume-nov, na mašniško posvečenje pa 231 bogoslovcev. V malih semeniščih je 2226 fantov. Država ima 1183 duhovnikov, od katerih so 303 domačini.
Odbor za evropske izseljenske probleme
V Friburgu v Švici se je sestal katoliški odbor za evropske izseljenske probleme. Razpravljali so o strokovna izobrazbi izse-
ljencev in o potrebnih informacijah, ki naj jih bodo deležni izseljenci, da si morejo najti primerno zaposlitev in se vživeti v tuje razmere. Odbor je predvsem obžaloval, da se mnogi listi sploh nič ne zanimajo za izseljenske probleme in težave.
Zaključek socialnega tedna v Franciji
V Caenu v Franciji so v nedeljo zaključili 50. zasedanje francoskih socialnih tednov. Razprave so bile posvečene študiju raznih problemov v zvezi z modernim pojmovanjem demokracije. Prihodnje zasedanje bo leta 1964 v Lionu, kjer bodo tudi praznovali 60-letnico, kar so v Franciji začeli s tem sistematičnim študijem krščanske sociologije.
SOS - tablica
Iz Avstrije poročajo, da ima vedno več avtomobilov posebno tablico z besedo SOS in s prošnjo: Pokličite duhovnika! S to tablico hočejo avtomobilisti opozoriti varnostne organe ali druge slučajnostne pomočnike, naj v primeru resne avtomobilske nesreče pokličejo duhovnika za versko pomoč. Avstrijsko notranje ministrstvo je izdalo odredbo, naj varnostni organi res pokličejo duhovnika, kadar je na avtomobilu omenjena tablica, ki so jo vpeljale razne evropske katoliške organizacije.
Novi samostani
V Nemčiji bodo v kratkem postavili dva samostana za karmeličanske redovnice, ki živijo v strogi klavzuri. Prvi samostan bo v Konmesreuthu, drugi pa v Dachauu, kjer je bilo zloglasno koncentracijsko taborišče. Ta samostan je želel sedaj že pokojni miinchenski nadškof kardinal Faulhaber, a z delom je mogel začeti šele pomožni škof Neuhausler, ki je bil sam jetnik v Dachauu. Redovnice v tem novem samostanu naj bi molile in delale v spravo za vse zločine, ki so se dogodili v taborišču, kjer je v teku 12 let živelo 200 tisoč ljudi iz 38 držav. V tem času je v taborišču umrlo 30 tisoč ljudi, med njimi 1034 duhovnikov.
Sredi maja 1941. leta sva z župnikom Matevžem Tavčarjem dobila od nemških oblasti ukaz, naj v 24 urah zapustiva svojo župnijo. Poljane nad Škofjo Loko. Da bi izgon laže prenesla, so nama nemške oblasti razodele, da so dobili isti ukaz vsi duhovniki v Poljanski dolini in po celi Gorenjski, da torej v nekaj dneh ne bo več nobenega slovenskega duhovnika na Gorenjskem. Strogo so nama prepovedali o tem govoriti ljudem in so nama grozili z zaporom, če bo kak župljan prišel k njim prosit za naju, da bi ne bila izgnana.
Le najbolj zaupnim sva povedala, kaj se bo skoraj zgodilo. Dala sva nekaj navodil, kako naj skrbe za cerkev in versko življenje v župniji, ko ne bo več duhovnikov med njimi. Bridko jih je zadelo in kar verjeti niso mogli najinim besedam, češ morda pa gospoda s tem le opravičujeta svoj strahopetni beg. Ko so pa zapazili, da sva od nemške policije vedno bolj nadzorovana, so le verjeli.
Našla sva še ugoden trenutek, da sva na večer skočila na dom k bolniku, ki je bil (težko bolan. Ime moža sem pozabil, njegova postava mi je pa pred očmi, kot da ga vidim. Bil je že čez 60 let star mož, vdovec, najboljši župljan v poljanski župniji. Ko je bil še zdrav, je bil vedno prvi v cerkvi in skoraj vsak dan pri sv. obhajilu. Duhovnike je zelo spoštoval in srčno ljubil. Zato se je tudi to pot silno razveselil, ko sva ga obiskala. Kmalu je zapazil, da mu nekaj skrivava in da sva v zadregi. Treba mu je bilo povedati. Previdno sva začela. Novica ga je silno presenetila. Še danes ga vidim, kako naju je prijel za roko, se razjokal in v joku izjecljal:
»Več let po vrsti sem opravljal zadostil-no pobožnost "devetih prvih petkov” v čast presv. Srou Jezusovemu, da bi mi Jezus naklonil milost srečne smrti s sveto popotnico za zadnjo uro, kakor je obljubil vsem tistim, ki bodo 9 prvih petkov p>o vrsti prejeli zadostilno sv. obhajilo. No, sedaj se pa zdi, da bom moral umreti brez duhovnika, brez spovedi in brez sv. popotnice, čeprav sem celo življenje tako goreče prosil Jezusovo Srce, da bi umrl ob duhovniku, pokrepčan z zakramenti za umirajoče.«
Po celem telesu je drgetal. Strašen notranji boj se mu je odražal tudi na obrazu. Vendar je zmagal. Ni mu prišla žal beseda zoper Nemce iz ust, tudi nad Jezusovo obljubo ni resno dvomil. Le stiskal nama je roko in njegove oči so tako milo gledale v naju in prosile: »Nikar me ne zapustita, ostanita tukaj 1«
Gospod župnik je živo pogledal možu v oči in mu počasi, pa prepričljivo dejal:
»Zaupajte! Jezusovo Srce bo obljubo izpolnilo in vam bo ob smrtni uri poslalo duhovnika, čeprav nocoj ne vem ne jaz, ne vi, kako se bo to zgodilo. Toda zgodilo se bo, če boste neomajno zaupali v Jezusovo obljubo.«
Tudi jaz sem ga tolažil z istirpi besedami in mož se je pomiril. Opravil je še sv. spoved in prejel župnikov blagoslov. Dolgo nama je stiskal roko v slovo in se kar ni mogel ločiti od naju.
Naslednje jutro še pred sončnim vzhodom sva na tihem odšla iz Poljan. K slovesu je prišlo le nekaj vernikov, ker večina ni vedela za najin izgon.
Ko je voznik zamahnil z bičem po konju na klancu nad cerkvijo, je sonce izza Blegoša vrglo prve žarke po dolini. Ozeleneli bukov gozd je lahno pošumeval ob cesti; pod njo pa je tiho žuborela Poljan-ščica. Poljane so se nama zazdele lepo kot še nikdar. Gospod župnik je stegnil roko in župnijo še enkrat blagoslovil. Jaz sem se pa oziral na hišo pod hribom, v kateri je bolnik neutolažljivo žaloval za svojim dušnim pastirjem. To je bila moja prva nasilna ločitev od duš, ki sem jih z vsem srcem ljubil, zato je bila tudi najbolj boleča; pozneje se je srce na take ločitve malo bolj privadilo.
Z župnikom sva se po izgonu iz Gorenjske naselila na Dolenjskem, on na Krki, jaz na Muljavi. Tako sva bila blizu skupaj. Prišel je mesec junij in škof Rožman, ki je tedaj birmoval po župnijah žužomberške dekanije, naju je povabil, da sva ga spremljala od župnije do župnije. Tako sva se malo raztresla in manj mislila na ovce, ki so ostale v Poljanah brez pastirja.
Ko je škof v neki pridigi omenil, kako je Jezusovo Srce na prav izreden način naklonilo nekemu Slovencu rta Koroškem milost srečne zadnje ure, ker je zvesto opravljal pobožnost 9 prvih potkov, sem se spot živo spomnil na bolnega moža, ki sva ga z župnikom zapustila v Poljanah. Kar
vleklo me je, da bi šel na skrivnem nazaj v Poljane!
Toda ko se z župnikom vrneva z bir-movanj domov, naju čaka zanimivo pismo iz Poljan. Pismo je sporočalo, kako je tisti bolni mož žaloval za nama, vidno pešal in ves junij prosil Jezusa, naj mu ob smrtni uri pošlje duhovnika. Proti koncu meseca se je pojavil ob hišah izven Poljan mož z brado. Bil je slovenski duhovnik. Na dan izgona se je skril in je ostal nekaj časa skrit; nato je pa začel na skrivaj dušnopasfirsko delovati. Kamor je prišel, je najprej vprašal po bolnikih. Tako tudi v Poljanah. Povedo mu, da je v hiši pod hribom mož, ki že cel dan vzdihuje in prosi Jezusovo Srce, naj mu pošlje duhovnika. Duhovnik stopi v hišo in najde moža še pri polni zavesti. Spove ga, mu podeli sv. maziljenje in sv. (popotnico ter papežev blagoslov s popolnim odpustkom za zadnjo uro. Še tisto noč je bolnik ves umirjen umrl.
Pismo je župnika in mene ganilo. Župmdk ga je še enkrat prebral in dejal:
»Kako čudovito je Jezusovo Srce dobremu možu in gorečemu častivcu Srca Jezusovega svojo obljubo izpolnilo! O, da bi vsi Slovenci spoznali neizrekljivo vrednost pobožnosti do presv. Srca Jezusovega z zadostilndmi sv. obhajili ob prvih potkah v mesecu!«
Jaz pa sem v srcu blagroval moža: »Blagor ti, ker si veroval, zakaj izpolnilo se ti je, kar ti je napovedal Gospod.«
Janez Kopač, C. M.
(Natis Naša luč, 1963 št. 6)
POMNI: 1. Obljuba devetih prvih petkov ni razodeta v sv. pismu, ne v apostolskem ustnem izročilu, ni od Cerkve proglašena kot dogma, kot razodeta verska resnica, ki je obvezna za vse.
Jezusova obljuba o devetih prvih petkih je privatno razodetje sv. Mariji Marjeti Alakok meseca maja J688.
Privatnemu razodetju gre le človeška vera. Kdor ima pomisleke in je ne sprejme, ne greši proti veri.
2. Če privatno razodetje Cerkev sprejme, smo ga dolžni sprejeti tudi mi, pa iz pokorščine. Kdor ga ne sprejme, ne greši proti veri, pač pa v kolikor je nepokoren. Cerkev ima pač večjo možnost ugotovitve in večje varstvo Sv. Duha kot posameznik. Ko Cerkev sprejme privatno razodetje, do-tično razodetje ne postane dogma.
3. Cerkev sprejme privatno razodetje: negativno, če in ko dotično osebo, ki je prejela tako razodetje, proglasi za svetnika.
Pozitivno pa sprejme privatno razodetje, ko to razodetje širi.
Obljubo 9. prvih petkov je Cerkev sprejela negativno, ko je proglasila Marijo Marjeto Alakok za svetnico. Pozitivno ga je sprejela, ko ga je začela širiti in ga oznanja do današnjih dni in ga skuša uve-
ljaviti, namreč, da bi verniki opravljali pobožno 9 prvih petkov.
To je spet nov dokaz za resničnost obljube. Ni namreč mogoče, da bo Cerkev praktično učila zmoto, posebno pa še stalno in povsod.
Velik razmah češčenja Srca Jezusovega in pobožnosti prvih petkov ter devetih prvih petkov je močan pastoralni dokaz za resničnost imenovanih obljub.
4. Pa boš ugovarjal: »Dobro. Opravim devet prvih petkov. Nato se bom brez skrbi predajal vetrovom in strastem. Končno le smuknem v nebesa! To je izvrstno!«
Tvoj ugovor ima Ahilovo peto, ranljivo točko, ne stoji na trdni skali hrepenenja po krepostnem življenju, čepi na pesku hude zmote.
V čem je ta zmota? Sveta obhajila je treba sprejeti s spokornim srcem, če bi bilo tvoje razpoloženje takole: »Tehle devet prvih petkov grem k spovedi in k sv. obhajilu, potem bom pa lahko živel v grehih,« niso tvoje spovedi skesane, obhajila ne pobožna, kaj šele zadostilna. Navezan si na (smrtni) greh. Ta roj ne bo dal medu, namreč večnega zveličanja. Si brez trdnega sklepa: ne več grešiti.
Jezus namreč hoče ravno s to obljubo vzbuditi hrepenenje in prizadevanje za krščansko krepostno življenje in zanimanje za nebeški Kruh, ki ohranja nadnaravno Življenje. Hoče zbuditi iz dremanja mlačne duše, ki se zadovoljujejo le z velikonočnim sv. obhajilom ali še to opuščajo.
Kdor opravi devet prvih petkov pobožno, dobi neko lahkoto, da se tudi po opravljenih petkih večkrat na leto približa angelski mizi. Ali še več, da prvih petkov ali mesečnega obhajila sploh več ne opusti.
Pa tudi, če bo kdo devet prvih petkov res dobro opravil, z željo, da bi res krščansko živel, pa bi pozneje zašel na napačna pota, smemo trdno pričakovati, da se bo pred smrtjo spokoril, pa na temelju te obljube umrl v milosti božji. Ni malo Zgledov za to. Prav lahko trdimo, na temelju obljube, predvsem, da »devetice in petki« pomagajo za zveličanje.
5. Da se je med nami versko življenje dvignilo, da se vzdržuje na višini, se je zahvaliti pobožnosti devetih prvih petkov in verskim organizacijam, ki to pobožnost posebno gojijo.
Kjer hočete novega zagona v katoliškem gibanju, zagrabite za sredstvo, ki ga ponuja božje Srce Jezusovo! Posebno naj se ga oprimejo katoliška društva (izobraževalna, pevska itd.)!
Msgr. Srečko Gregorec
kanonik penitenciar
Evharistični kongres v Indiji
Iz raznih poročil je razvidno, da se v Indiji pridno pripravljajo na mednarodni evharistični kongres, ki bo v Bombayu od 28. novembra do 6. decembra prihodnjega leta.
    ......................................................
Svete pesmi in molitve
Slučajno mi je prišel v roke škofijski molitvenik za vernike krške škofije »Svete pesmi in molitve«, ki ga je l. 1963 izdal Dušnopastirski urad v Celovcu, tiskala pa Mohorjeva tiskarna. Izdaja je prav lepa in okusno vezana. Vse to kaže na velik napredek v tiskarskem delu Mohorjeve tiskarne. Molitvenik je bil potreben in verno ljudstvo ga je z veseljem sprejelo, ker se zaveda, da bo živelo, dokler bosta v cerkvah skupna molitev in pesem.
V prvem delu prinaša molitvenik že dobro znane in za skupno petje pri sveti daritvi in raznih pobožnostih v teku cerkvenega leta in krščanskega življenja posebno primerne pesmi.
V drugem delu so zbrane molitve m navodila za posvečenje dneva, tedna, meseca, za posvečenje letnih časov in teta, za posvečenje življenja in njegovega srečnega dopolnjenja.
Ko vzamemo v roke tako lepo izdajo, se je razveselimo, a obenem nas prevzame nezadovoljstvo, ker so take izdaje omejene samo za določeno šte\>ilo verniken’. Ali res ni mogoče zajeti večjega števila naših ljudi in izdaje prilagoditi šnšim potrebam in ne samo koroškim? — To velja predvsem za izraze in molitvene o-brazce.
Ce je Kongregacija obredov zaukazala, naj se moli »Oče naš, ki si v nebesih...«, ali »žal mi je« in ne »moja krivda«, je prav, da se te oblike polagoma povsod
uvedejo. Za to sta potrebna dogovor in sporazum. V teh zadevah bi bila zelo potrebna merodajna beseda iz Slovenije. Velika škoda je za nas, da moramo delati vsak zase.
L. šk.
Novi administrator ljubljanske nadškofije
Dne 12. julija je sveti oče imenoval ljubljanskega pomožnega škofa dr. Jožeta Pogačnika za upravitelja ljubljanske nadškofije.
Novi prefekt sv. kongregacije redovnikov
Za prefekta sv. kongregacije rodovnikov je sveti oče imenoval kardinala Hildebran-da Antoniuttija. Novi prefekt je doma v kraju Nimis v Furlaniji. Preden ga je sveti oče lani imenoval za kardinala, je bil apostolski nuncij v Madridu, in sicer od lota 1953 dalje. Kardinal Antoniutti prihaja zelo rad na Sv. Višarje. Tam hranijo tudi plašč, ki ga je poklonil cerkvi za 600-letni jubilej.
Prvi eskimski duhovnik
V Združenih državah so ptosvotili v duhovnika prvega Eskima, čeprav je največ katoličanov Eskimov v Kanadi in Alaski, je prvi eskimski duhovnik iz Grenlandije.
tfranc Grivec,
Sveti Ciril in Metod
RAZNE NOVICE
V knjigarnah je v prodaji knjiga pred kratkim umrlega prelata Franca Grivca o slovanskih blagovestnikih sv. Cirilu in Metodu, ki jo je letos izdala Mohorjeva družba v Celju.
Prof. Grivca je Mohorjeva družba naprosila, da naj zanjo priredi slovensko izdajo svoje nemške knjige o slovanskih blagovestnikih (Konstantin und Method, Wiesbaden 1960), ali pa dopolni slovensko knjigo »Slovanska apostola«, ki je izšla Že leta 1927 in je bila prevedena v nemški, češki in poljski jezik. Prof. Grivec se je odločil, da napiše novo knjigo, ki naj bi obsegala predelano važnejšo vsebino njegovih knjig in razprav o tem predmetu, Z novejšimi dopolnili in dodatki. »Knjiga naj bi bila,« kakor sam pravi v uvodu, »kolikor mogoče poljudna in primerna za slovensko občinstvo.«
Knjiga, lepo tiskana in vezana, ima skoraj 250 strani. Okrašena je z lepimi slikami in bo s svojo vsebino razveselila še tako zahtevnega bravca. Pisec je bil v teh stvareh priznan strokovnjak, čeprav ne more vsakdo brezpogojno sprejeti vseh njegovih zaključkov, ki jih narekuje ljubezen do slovanskih bratov in do njunega dela, ne pa zadostni zgodovinski podatki. Prvi del knjige govori o »življenju in delu sv. slovanskih blagovestnikov«, drugi del pa o »virih o sv. Cirilu in Metodiju«.
Knjigo vsem zelo priporočamo, ker bodo po njej spoznali, kako resnične so besede,
ki jih je prof. Grivec zapisal v zaključnem poglavju:
»Sveta slovanska blagovestnika sta si s svojim nesmrtnim delom postavila neminljiv spomenik, trajnejši kakor bron in svetlejši kakor marmor.
Ustanovitelji drugih narodnih književnih jezikov so postavili le podlago za razvoj narodnih književnosti. Konstantin — Ciril pa je s sodelovanjem svojega brata slovanski književni jezik in slog tako popolnoma izoblikoval, da se je staroslovanska zapisana beseda že v prvem desetletju povzpela na tako višino, kakršno so druge narodne književnosti dosegle šele po stoletnem razvoju. Staroslovanski književni jezik je še danes nenadomestljiva podlaga slovanskega in važen predmet mednarodnega jezikoslovja.
Versko in prosvetno delo slovanskih blagovestnikov... zbuja občudovanje zgodovinarjev in jezikoslovcev.
Občudovanje je toliko večje, ker slovanska blagovestnika in ustanovitelja slovanske književnosti nista bila Slovana, marveč Grka. V tem se razodeva požrtvovalnost in mednarodna vesoljnost genialnih posrednikov med grškim, slovanskim in latinskim svetom, med vzhodnim in zahodnim krščanstvom.
Sveta solunska brata sta edinstvena predstavnika krščanske vesoljnosti, glasnika mednarodnega človečanskega bratstva in človečanskih pravic.« L. šk.
Zgledna sodba
Sodnik za mladoletne Sydney Hoffman iz Filadelfije je pretekli teden izrekel posnemanja vredno obsodbo. Obsodil je 16 letnega Arthura Brookesa, da mora takoj pustiti šolo, dobiti si delo in za dobo petih let izplačati polovico svojega mesečnega zaslužka družini, kateri je povozil o-četa. Brookes, ki je vozil avto, ne da bi imel patent, je izgubil oblast nad vozilom in povozil očeta treh otrok Steva Brein-tenbacha, mu zlomil roko in povzročil še druge telesne poškodbe.
Poletno »preseljevanje narodov«
Sredpoletno »preseljevanje narodov« se je letos začelo mnogo prej kot pa prejšnja leta. Vsi se boje navala zadnjih dni, zato so povečini pohiteli z odhodom v hribe in k morju. Na stotisoče oseb je že zapustilo velika evropska mesta in železnice so do poslednje zmogljivosti povečale število vlakov. Pariš je do nedelje zapustilo že 242 tisoč meščanov, prav tako druga velika mesta Evrope. Letovišča so povsod prenatrpana in še se valijo nove mase ljudstva v obmorske kraje in gorska le-tovišča. V Italiji bo v dnevih od 10. do 19. avgusta mobiliziranih 12 tisoč mož, ki bodo skrbeli za cestni promet. Tem bodo pomagali še helikopterji in kršitelji reda bodo doživeli presenečenja, da jim bo kar z neba padla kazenska globa.
iitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiifiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
U Thant - proizvod azijske modrosti
Pred. kratkim je obiskal Evropo glavni tajnik Združenih narodov, U-Thant, ki ga v palači ONU-ja v New Yorku imenujejo «mala smejoča se luna». Šel je tudi na Ogrsko, v deželo, ki je po uporu iz leta 1956 zaprla svoje meje vsakemu članu Združenih narodov. Vstopil je v Budimpešto z nasmehom. Mister U je namreč zvest burmanski liniji, po kateri se lahko vse doseže z nasmehom in sladkostjo.
A s tem ne mislimo reči, da je U-Thant popustljiv. Kot vsi diplomati, se pogaja, stavlja predloge, zvest načelu, da »jaz dam nekaj tebi in ti daš nekaj meni«, a v tem ni nobene popustljivosti, temveč samo diplomacija. Najprimernejša definicija za U-Tanta bi bila ta: on je najboljši proizvod modre in vljudne azijske tradicije, vpeljan v politiko v angleški šoli. Kadar ni zaposlen kot tajnik ONU-ja, se ta mali rumeni mož zapre v svoj dom. Časnikarji pravijo, da ga je zelo težko najti pri kakem sprejemu. V svojem stanovanju — ki je precej skromno — si obleče »longy«, birmansko narodno nošo in kadi svoje ljubljene cigare. S posebno skrbjo neguje svoje najljubše cvetje: bele orhideje. Po njegovem mnenju i-majo te cvetice vsestransko lepoto, zato ugajajo vsem, brez razlike. Zato ugajajo tudi njemu, mirnemu človeku, ki je zmožen predati se razmišljanju tudi sredi tisoč in tisoč kričečih ljudi. Njegove oči, naivne in zvite, spominjajo na Gandhi-ja, ki je bil kot
on zagovornik nenasilja in razumevanja med vsemi ljudmi.
Ali danes ONU lahko kaj napravi? Morda to, da dve velesili, ki si delita svet, spoznata, da nista sami, temveč da so milijoni in milijoni, ki si želijo miru. Med temi je tudi majhen moški, Mister U, ki izhaja iz nevtralne dežele in neutrudno dela ter posveča svoje sile idealu, za katerega je bil postavljen. V Burmi ni dosti politikov, a U-Thant se je takoj izkazal kot zelo sposobnega na lem polju. 'Leta 1947, ko je njegova domovina dosegla neodvisnost, je postal U-Thant tajnik prvega ministra U-Nu-ja in leta 1952 je bil poslan v palačo Združenih narodov v New York kot član burmanske delegacije. Njegova politična kariera je bila torej hitra, toda U-Thant je kljub temu ostal skromen človek.
Danes je »nevezani« blok pri ONU-ju zelo močan. Morda nima orožniške in nuklearne moči, ampak duševno, človeško moč, ki izvira iz srca milijonov bitij, ki hočejo živeti brez strahu, brez potrebe, brez lakote; ki hočejo izraziti svojo idejo, svojo vero brez nobene razlike. In ni človeka v palači Združenih narodov, ki bi bolje prestavljal ta »veliki duh miru« kot U-Thant.
nost in jo on sam živi vsak dan; nikoli ni imel dolgih in kompliciranih govorov, govori jezik preprostega človeka, težavam kljubuje z nasmehom in ne sovraži nikogar. To je skrivnost popolne U-Thantove sreče: nikoli ni dovolil niti iskrici sovraštva, da bi prebivala v njegovem srcu.
Značilen za njegovo osebnost je naslednji dogodek: V palači ONU-ja se je neki sovjetski diplomat skozi celi dve uri besno zaganjal z raznimi obsodbami proti zapad-njakom in proti Združenim narodom. Ko je končal svoj govor, ni pozdravil nikogar in se z zlomljenimi živci kar sesedel na svoj prostor. U-Thant se mu je približal in ga z najlepšim nasmehom vprašal: »Želite eno mojo cigaro?« Rus je nekaj zagodrnjal in našel v roki dišečo cigaro. Moral se je nasmehniti in za njim so isto naredili tudi drugi sovjetski poslaniki. Seveda so se potem razgovori nadaljevali v mnogo mirnejšem ozračju.
Včasih se zgodi, da na koncu dneva reče U-Thant svojim sodelavcem: »Pohitimo malo, gospodje, prepričam sem, da bo nocoj vzcvetela ena moja orhideja.« Razumljivo je, da čuti ta mali mož in veliki človek tako privlačnost do te nežne in dragocene cvetice. To je logična vez med popolno cvetico, kristalne lepote in hitre minljivosti in med dobrim človekom rumene polti, ki ni nikdar v svojem življenju nikogar sovražil.
M. Z.
Žalostna smrt petih mladeničev v Rimu
Do strašne nesreče je prišlo v nedeljo zjutraj v Tivoli v bližini Rima. Nekemu fantu je padla žoga v odtočni kanal tovarne žvepla in ogljikovega dvokisa. Skočil je v vodo, da bi žogo rešil, a zastrupljena voda ga je omamila, da je padel na obraz v vodo. Prvi in edini, ki je poznal nevarnost odtočnega kanala je bil Vin-cenzo Prodetti. Brez obotavljanja se je vrgel v vodo, da bi pomagal nesrečnemu mladeniču. A tudi njega so strupeni plini omamili, da se je pogreznil. Še trije drugi mladeniči so se vrgli tedaj v vodo na pomoč potapljajočim, a vse so strupeni plini omamili, da so se pogreznili in utonili. Vseh pet trupel so pozneje našli. Smrt teh plemenitih mladeničev, ki so hoteli drug drugemu pomagali, je globoko pretresla vse prebivavce Tivolija 'in Rima in vrgla v nepopisno žalost pet družin.
Atentat na vlak v bližini Montevidea
V bližini urugvajske prestolnice Montevideo se je preteklo soboto pripetila težka železniška nesreča, ki jo pripisujejo sabotaži. Nečloveški zločinci so zaprli kretnice in vlak se je na mrtvih tračnicah prevrnil. Pri tem je bilo 40 mrtvih in nad sto ranjenih, mnogo izmed teh smrtno nevarno. Policija preiskuje težki zločin.
Umrl je Ward, obtoženec na londonskem procesu
V londonski bolnišnici sv. Štefana je dne 3. avgusta umri zdravnik osteolog Stephen Ward. Na zloglasnem procesu Profumo je bil tudi on eden izmed obtožencev. Pokvarjeno dekle Vicky Barett je pričala proti njemu in povedala, da se je tudi
ona udeležila orgij v stanovanju zdravnika Warda. Ward te sramote ni prenesel, zato je zavžil tolikšno dozo pomirjevalnih sredstev, da se je zastrupil in umrl. Po njegovi smrti je Vicky Barett v zolzah izjavila, da je bila njena obtožba izmišljena. Pričala je po krivem. Stephen Ward je bil sin protestantskega duhovnika-kanonika, ki, je umri po zelo zglednem življenju. Ward vsekakor ni bil nedolžen, vendar so drugi v tej aferi nosili večjo krivdo, a žrtvovali so VVarda, da bi sebe rešili. Tako živi bogata pokvarjena visoka družba in tako tudi umira.
Holandski misijonarji
Na Holandskem je število duhovniških poklicev nekoliko padlo; stalno pa raste število misijonarjev. Leta 1955 so Holandci imeli po svetu 7.700 misijonarjev — med: temi 3700 duhovnikov, sedaj jih je pa 9 tisoč.
Nabirka za prizadete po potresu v Skoplju se po cerkvah na Tržaškem nadaljuje. Nabrani denar naj se izroči ali vsaj javi g. Dušanu Jakominu.
Tudi na Goriškem so ponekod nabirali ali še nabirajo denar v isti namen. Goriški dušni pastirji naj nabrane darove javijo na upravo KG.
Duhovne vaje v Gorici
ZA FANTE bodo duhovne vaje od ponedeljka 26. avgusta zvečer do četrtka 29. avg. zjutraj. Vršile se bodo v zavodu sv. Družine, ul. Don Bosco 32. Vodil jih bo dr. Alojzij Šuštar.
ZA DEKLETA bodo duh. vaje pri uršu-linkah v ul. Palladio, in sicer od 29. avg. zvečer do 2. sept. zjutraj. Vodil jih bo p. Anton Koren DJ. — Za oboje duh. vaje se lahko zglasite pri stolnem vikarju dr. K. Humarju, Corte S. Ilario 7, Gorica.
Ko ga človek pozna, razume tudi njegovo ljubezen do orhidej.
Te so lepe kot je lep svet, vzbujajo čut popolnosti, za katerim je treba vedno stremeti, trajajo malo kot trajamo mi vsi na pozorišču sveta. U-Thant je razumel to skriv-
     ......................................................  um.......................................milili......................................................................................................
PUH
S	S,	VŠA
\ -*-<=, V-V A C \ N
C. AS c
V-UR-Ovi A	N
\Jtl6C i> jZCrt&VfVtvjrfl
NOVA EVROPA
(II. nadaljevanje)
NOVE CERKVE IN LITURGIJA
Turisti navadno obiskujejo starine: stare cerkve, muzeje, mestne palače ali rotovže, kake druge starine iz preteklosti. Še posebno jih zanimajo kake stare izkopanine, če so kje. Okrog takih objektov vidiš vodno številne obiskovavce, ki strmijo v nebo na visoke zvonike in pročelja hiš ali pa begajo iz muzeja v muzej, iz pinakoteke v pinakoteko, da se jim na kancu še z.meša v glavi. Cc dobijo kje kak star kamen, pa ga od vseh strani ogledujejo in fotografirajo, kakor radi delajo tudi s filmskimi igravkami.
Midva z g. Jožetom sva bolj svojevrstna turista; zanimava se ne samo za starino, nego tudi za novo, posebno v tujih krajih, ki so dokaj različni od naših. Starine je v Italiji dovolj in preveč, da bi te še na tujem vezala in bi poleg nje ne videl nič drugega. Saj ne rečem, dežele ob
Renu imajo tudi veliko starih zanimivosti, to so stolnice v vseh mestih, mestne hiše, ki se ti na prvi videz zdijo katedrale, pa še toliko drugega lepega in zanimivega iz preteklih časov. A vse to lahko dobite lepo in zanimivo opisano v katerem koli vodiču ali knjigi umetnosti. Zato rajši kaj o novih stvareh. To so predvsem nove, to je modeme cerkve.
Vojna je zelo prizadela posebno nekatera mesta na Nemškem in na Holandskem. Porušeni so bili celi mestni predali, včasih večina kakega mesta. Tako se je npr. zgodilo v Frankfurtu na Maini in pa v Rotterdamu na Holandskem. Pravijo, da sta ti dve mesti bili porušeni pri zračnih napadih do 80%. Zdi sc, da to niso prave trditve, zakaj na prvi videz se ti zdita dve modemi mesti, nastali v zadnjih desetletjih. Vse je novo, zgrajeno po najmodernejših načelih sodobne tehnike. Da pa gre za dve stari mesti, ti pave nekaj starih hiš, ki so jim bombe prizanesle in pa nekaj cerkva, ki so ušle, Bog ve kako, splošnemu porušenju. Ker je bilo treba znova graditi, je nastalo vprašanje, kako zgraditi cerkve.
Vprašanje so rešili na dva načina: ali
skušajo obnoviti porušene cerkve tako, kot so bile prej, ali pa jih gradijo v novem modernem slogu, da so skladne z okolico, ki jih obdaja. Moderne cerkve nastajajo predvsem v novih mestnih predelih, kjer skušajo njih zunanjost uokviriti z okolico. Ta zamisel je gotovo pohvale vredna, saj bi recimo gotska cerkev brez dvoma pomenila razglasje sredi modemih vil m palač. Gotska cerkev spada pač v stare mestne predele in ne med modeme hiše in vile z ravnimi strehami, velikimi okni, številnimi balkoni. Videti je pa, da arhitekti še vedno niso našli ustrezne oblike za pročelje modernih cerkva. Zato se ti vsaka moderna cerkev predstavi v lastnem pročelju, čeprav so si modeme hiše in palače sicer tako slične med seboj, da ne rečem enake, ne samo v Nemčiji in na Holandskem, temveč po vsem svetu. Včasih taka pročelja človeka zadovoljijo, največkrat pa ne. Čutiš, da ne odgovarjajo hramu božjemu.
Se tožje in hujše je z notranjščino takih cerkva. Ker je na Nemškem, Holandskem in v Belgiji posebno močno razvito liturgično gibanje, hočejo iz takih novih, modernih cerkva napraviti najbolj odgovar-
jajoča svetišča za liturgično sodelovati je pri maši. Vsled tega se ti vedno predstavijo kot večja ali manjša dvorana, polna oken in svetlobe. Sredi te dvorane alt bolj proti koncu stoji oltar ali bolje oltarna miza na stebrih; navadno je na bolj vzvišenem proštom. Duhovnik mašuje ali obrnjen proti ljudstvu ali še po starem od ljudstva proč. Na oltarju je vedno le križ in pa potrebno število sveč in nič dragega. Le redko kje stoji na oltarju tabernakelj z Najsvetejšim. To hranijo kje skrito v kaki omarici v steni ali v kaki stranski kapelici, zato da cerkev ne izgubi podobe dvorane. V taki cerkvi ni nobene svete jx)dobe, ker je nimaš kam dati; niti križevega pota ni. Tudi Marija je izginila in morda najdeš kak njen kip ali podobo v kaki stranski kapelici, največkrat pa nikjer, kajti cerkev naj bi bila podoba dvorane zadnje večerje in nič dragega. Vsled tega so razmeščeni po cerkvi sedeži, vsi čisti in lični, da se v njih prijetno sedi in kleči. Navadno najdeš na klopi tudi liturgični molitvenik, da moreš vedno slediti duhovniku in z njim pri maši sodelovati.
Kaj reči k takim cerkvam? Meni se zdi,
da so v 'liturgični vnemi šli predaleč. Predvsem mi ne ugaja to, da so odstranili 'tabernakelj. Saj naše katoliške cerkve niso samo shodnica in dvorana za mašno daritev, so tudi bivališče evharističnega Kristusa. Ta v takih cerkvah nima več svojega prestala. V zvezi s tem naj povem še to, da res ni bilo opaziti po cerkvah častivcev sv. Rešnjega Telesa. Ne vem, ali smo vedno prišli ob neugodni uri ali kaj, toda cerkve so bile vedno prazne, žive duše ni bilo notri, ki bi častila Najsvetejše. Vendar nič čudnega, če moraš tabernakelj šele iskati. Koliko bolj domače je človeku, ko stopi v cerkev in ve, na glavnem oltarju v tabernaklju je Kristus!
Drugič: podoba je, kakor da so ti novi liturgisti postali moderni ikonoklasti, sovražniki češčenja svetnikov in Matere božje. Vse so odpravili iz svetišča kot lute-ranl. Tudi to ni vzpodbudno. Kakor so graditelji gotskih cerkva pretiravali in postavili v svetišča na stotine svetnikov, da jih je col gozd, tako ti moderni pretiravajo s tem, da so vse svetnike odpravili in pustili samo križ Kristusov.
(se nadaljuje)
Za ponovno pridobitev državljanstva
Bivše italijanske državljane, ki so držav- naj se zglasi na županstvu svoje občine
Zaključena stavka tekstilnih delavcev
Borba delavstva največje tekstilne tovarne v Gorici in v Ronkah se je po poldrugem mesecu korjčno zaključila. Tovarnar Tognello je malone do zadnjega vztrajal pri svojih odločnih sklepih, a končno se je moral le vdati na pritisk delavskih sindikatov, pokrajinskega predsednika Chientarolija, prefekta in drugih visokih rimskih osebnosti, do katerih so se predstavniki delavstva zatekli. Dne 1. avgusta zvečer je končno prišlo na goriški prefekturi do kompromisnega sporazuma. Sporazum določa, da bodo delavci in delavke prejeli 30.000 lir proizvodne nagrade. Od tega so že dobili na račun 10.000 lir, sedaj pa jim bodo takoj izplačali še nadaljnjih
15.000	lir, 15.000 lir pa jim bodo dali posojila, ki ga bodo od septembra dalje vračali po 2000 lir mesečno. Izplačali jim bodo tudi 15-dnevni dopust.
Odpadla je zato splošna stavka vseh industrijskih delavcev na Goriškem, napovedana za 2. avgust. Tako se je končno zaključila dolgotrajna borba tekstilnih delavcev na Goriškem in upanje je, da do podobne stavke ne bo več prišlo. Delavci in goriško gospodarstvo so vsled te dolgotrajne stavke utrpeli veliko škodo.
Stavka linijskih avtobusov
Preteklo soboto, nedeljo in ponedeljek so tudi na Goriškem stavkali vsi usluž-i>enci avtobusov. Stavko so proglasile vse tri državne sindikalne organizacije. Ta stavka je močno prizadela zlasti delavstvo, izletnike in vse tiste meščane, ki so se posluževali avtobusov, da so s svojimi družinami lahko dosegli obmorske plaže. Uslužbenci so si izbrali res »najpriklad-nejši« čas, ko imajo avtobusne linije največ dela. Upajmo, da bo izgubljen zaslužek pritisnil delodajavce do ugodne rešitve stavke. Uslužbenci avtobusnih linij stavkajo, ker državna uprava avtobusnih zvez ni hotela sprejeti prošnje za obnovitev pogodbe.
Švica prosi za žensko delovno silo
Pokrajinski delavni urad je objavil prošnjo švicarske družbe »Turmac S. A.«, ki ima v ZUrichu tovarno cigaret in povprašuje po ženski delovni sili. Starostna doba je od 21 do 41 let, po možnosti neporočenih žensk. Prizadete se lahko javijo na delavnem uradu vsaka v svojem kraju.
Goriški golobi umirajo
Goriški gasivci imajo sedaj polno deda. Na vse kraje mesta jih kličejo meščani, da odstranjujejo poginule golobe. Z visokimi zložljivimi lesitvami so že večkrat dosegli naj višje točke pročelja cerkve sv. Ignacija, kjer vedno kar mrgoli golobov. Tudi v tem «golobjem naselju« se je pojavila smrt. Ustanova za zaščito živali skuša sedaj ugotoviti vzroke tega umiranja. Ali gre tu za zastrupljenje ali pa za nevarno in tudi na ljudi prenosljivo bolezen, ornitosi? Higijenski urad opozarja vse prebivavstvo, naj se ne dotika morebitnih mrtvih ali umirajočih golobov, kajti nevarnost okuženja bi bila v tem slučaju velika.
Sklepi občinskega odbora v Gorici
Pretekli teden je dvakrat zasedal občinski upravni odbor. Razpravljali so o mestni avtobusni službi, o deželni ureditvi Furlanija-Julijska krajina in sprejeli vrsto upravnih ukrepov. Na županov predlog so odborniki potrdili razna javna dela ter načrte za ureditev cestišč. V ta namen bodo potrošili 18 milijonov Idr.
Smrt tretjerednice
V petek je v prvih popoldanskih urah umrla Mici Levpuščck, tretjerednica in dolgoletna zvesta služabnica pok. č. g. Janeza Reščiča. Zaradi hudih notranjih bolečin je morala iskati zatočišča v bolnici, kjer je bila operirana na žolču. Ker pa ni mogla uživati nobene hrane razen umetne, je polagoma slabela. Vse bolečine je nadvse vdano prenašala. Čez mesec dni je mirno v Gospodu zaspala, stara 87 let. Pokopana je bila v soboto popoldan.
Pokojna Mici je bila vzgledna tretjered-nica in vztrajna obiskovavka cerkve sv. Ivana. Skrbela je za njeno lepoto s tem, da je skozi vsa leta skoro do zadnjega prala cerkveno perilo zastonj. Bila je tudi zelo gostoljubna, posebno do duhovnikov in redovnikov, zato jo bodo vsi, ki so jo poznali, ohranili v hvaležnem spominu.
IŠKE IMOVICE
Počitnice trgovin ze Veliki šmaren
S prefektumim odlokom je že predvidena zapora trgovin dne 15., 16. in 18. avgusta. Mnogi trgovci pa so izrazili željo, da bi trgovine ostale zaprte tudi v soboto 17. avgusta, da bi uslužbenci lahko imeli štiri proste dneve.
Pokrajinska zveza trgovcev poziva zato vse trgovce, ki bi želeli imeti zaprto tudi v soboto 17. avgusta, naj to nemudoma javijo na njihovo zvezo.
Lep zgled
Zavedna krščanska žena, ki hoče ostati neimenovana, je razdelila svoje prihranke takole:
za Mladinski dom	g.	Prešerna	20.000	lir,
za Marijanišče........... 50.000	»,
za Katoliški glas........ 10.000	»,
za Sirotišče 	 5.000	»,
za Marijin dom v	Rojami	.	5.000	».
Ustanove dobijo denar na upravi Kat. glasa v Gorici. — Blagi dobrotnici iskrena zahvala in božjo pomoč po Mariji!
Hvaležni zavodi
Slovensko Alojzijevišče
Vodstvo Alojzijevišča sporoča, da se je začelo vpisovanje gojencev za prihodnje šolsko leto. Starši, ki bi radi dali v ta zavod kakega fanta, naj se zglasijo v zavodu v dopoldanskih urah. Lahko pa tudi pismeno povprašajo o pogojih za sprejem. Pišejo naj na naslov: Slov. Alojzijevišče, ul. Don Bosco, 11 - Gorica. Vzdrževalnina je nizka. Revnim prosivoeim se po možnosti še zniža.
Dijaki prejemajo v zavodu hrano in stanovanje ter podporo pri učenju, k pouku pa hodijo v mestne šole.
Zavod vodijo duhovniki, ki se trudijo ne samo, da bi gojenci lepo napredovali v šoli, marveč tudi, da bi ostali dobri, verni fantje. V zavodu vlada lepo domače vzdušje kot po naših poštenih krščanskih družinah.
Tudi dosedanji gojenci naj obnovijo prošnjo za vpis.
Doberdob
V tridnevnioi pred praznikom Marije Snežne je č. g. Hilarij Cotič prav lepo razvil nauke, ki jih dajeta sveta brata Ciril in Metod: vera - Cerkev - narod. Korist lepe priprave se je izkazala pa v številnem prejemu sv. obhajila, kar je najbolj pomenljivo. Pred drugo mašo je po mnogih letih zopet zadonela ona prelepa pesem: »Novomašnik, bod’ pozdravljen!« Zbor, cvetje, luči in pritrkovanje zvonov — pa še zborna deklamacija mladine —, vse je napravilo vtis »nove maše« — čeprav le tržaškega novomašnika č. g. Fr. Vončina. Dr. Humar je v pridigi poudaril velik nauk Cirila in Metoda: domača duhovščina je temelj za učinkovit napredek verskega življenja med narodom.
V večernem hladu se je razvila med okusno razsvetljenimi hišami procesija s kipom Matere božje in sv. bratov Cirila in Metoda, spremljana z dekleti v belih oblekah in v narodnih nošah. V zaključni slovesnosti na prostem pred razsvetljeno cerkvijo je preč. g. msgr. R Klinec priporočal versko življenje povsod, zlasti pa v svetem zakonu, č. g. Stanko Pavlin — misijonar s Kitajske— je spomnil na Fatim-sko Marijo: krepostno življenje je božja želja in naša korist.
Pod vodstvom Zdravkota Klanjščka sta domači in rupenski zbor v bratski harmo-
Večer umetnih ognjev
Preteklo nedeljo zvečer smo imeli Tržačani priliko občudovati umetnije znanega mojstra v izstreljevanju umetnih ognjev aili tudi drugače slovečega pod imenom »mago di Piedigrotta«. Slavni »finale« — več kot tisoč najrazličnejših izstrelkov — je vzbudil pozornost vseh, predvsem tistih, ki so prizore opazovali pri morju ali na turističnih ladjah ali ki so čudoviti prizor gledali s kraške planote, predvsem od O-betliska.
rriji zapela vrsto pesmi v čast Mariji in sv. bratoma.
Tako smo po 1100 letih tudi mi s svečami v rokah — kakor rimsko ljudstvo — spremljali sv. Cirila in Metoda. Na praznik Marije Snežnice pa zato, ker sta tudi onadva bila sprejeta v cerkvi Marije Snežnice, kjer je sv. Ciril zapel sv. mašo v staroslovanskem jeziku. — Sv. brata Ciril in Metod, varujta naš rod in pripeljita k veri vse, ki so se ji oddaljili!
Jusarska zemljišča na Krasu
Lansko leto sta zastopnika goriške Slovenske demokratske zveze pomagala ju-sarjem iz doberdobske občine pri sestavljanju odgovora na poziv komisariata za 'likvidacijo jusarskih pravic. Takrat so prizadeti izjavili, da zahtevajo, naj se jim prizna lastninska pravica zemljišča, ki so ga zasedali. V podrejeni vrsti pa so prosili, naj se jim določena odkupnina znatno zniža.
Letos je komisariat klical predse prizadete ljudi z namenom, da se izvrši prenos lastninske pravice. Prizadeti pa morajo plačati po izvedencu ugotovljeno ceno. Ob tej priliki so ljudje zopet ugovarjali, da je oena previsoka.
Vemo, da je 20. julija bil v Jamljah zastopnik nekega sindikalnega udruženja iz Gorice, ki je izročil ljudem osnutek vloge na komisariat. V tem osnutku, ki smo ga prejeli od našega zaupnika, so predvidene razne možnosti rešitve zadeve. Eno teh možnosti naj vsak prizadeti izbere in predloži komisariatu v rešitev.
Pri tej priliki vemo povedati tudi, da se vodstvo goriške Slovenske demokratske zveze močno zavzema za radikalno ugodno rešitev vse zadeve, in da pride v kratkem do zaključka, ki ga bomo objavili na znanje prizadetih, da se bodo, po volji, po njem ravnali.
Pojasnilo iz Števerjana
Na pripombe o kmečkem taboru v Šte-verjanu, ki smo jih objavili v zadnji številki in ki jih ni napisal noben Števerja-nec, kot nekateri zmotno menijo, so šte-verjanski fantje poslali na uredništvo daljše pojasnilo. Ker ni vse za objavo, smo iz tega pojasnila iztrgali naslednje, kar bo vso zadevo še boljše osvetlilo:
»Mladina, ki je letos priredila Kmečki tabor, je res skoro vsa včlanjena v SKPD, saj drugačne mladinske skupnosti v Ste-verjanu ni. Organiziranje tabora pa ni nikakor oviralo delovanja društva ali njegovih članov na kultumo-prosvetnem polju, saj se je letos opazilo v življenju SKPD celo nov zagon... Ce pa je poleg tega ded mladine hotel organizirati še tabor, ji morema šteti le v dobro. Fant,
Širite »Katoliški glas"
ki je pisal, naj bi si nadalje bolje ogledal števerjanske probleme in potem naj bi se postavil za sodnika.«
»Kar se tiče plesa, naj omenimo, da je bil omejen in je trajal le tri ure vsak večer ter je potekel brez najmanjših izgredov, za kar so skrbeli ravno štever-janski fantje.«
* * *
S to objavo upamo, da je tudi štever-janski primer razčiščen, čeprav ostane še vedno odprt problem plesa, posebno javnega plesa. To je pa vprašanje, ki je zapleteno in težko in ki ga sedaj tukaj ne bomo reševali. Po svetu ga v različnih deželah rešujejo različno. Mi smo z objavo vseh treh dopisov o števerjanskem taboru le hoteli pokazati, kako je pekoč moralen problem plesa tudi med nami. Niti od daleč pa ni bil naš namen, da bi podcenjevali delo števerjanske mladine, kakor smo prepričani, da ni imel tega namena tudi dopisnik z dežele. Opozoriti na problem pa je vsekakor bila naša dolžnost. (Ured.)
Predor pod Debelo krono
Že dolgo časa so v načrtu dela pod znanim žaveljskim hribom Debelo krono, ki so velike važnosti za razmah nove industrijske cone. Dela v znesku 675 milijonov lir je na dražbi prevzela tvrdka Rizzani iz Milana. Predor naj bi bil skoro pol kilometra dolg in približno dvanajst metrov širok. Pred Žavljami bodo začeli sekati in minirati, izhod bo pri Orehu.
Ijanstvo izgubili zaradi mirovne pogodbe in niso optirali za njegovo ohranitev, opozarjamo na važno odločno kasacijskega sodišča v pogledu zopetne pridobitve istega.
Kasacijsko sodišče je pred kratkim razsodilo, da prideta pri stvari v poštev člena 8 in 9 zakona štev. 555 z dne 13. 6. 1912, ki pravita, da kdor je prostovoljno prevzel tuje državljanstvo in se preselil v tujino, dobi državljanstvo nazaj, če se povrne v Italijo in tu prebiva skozi dve leti, tudi kot apolid ali tuj državljan. Po preteiku dveh let pa mora počakati še tri mesece, ker ima ministrstvo pravico ugovora v tem tromesečnem roku.
Kasacijsko sodišče smatra, da je prostovoljno prevzel tuje državljanstvo, recimo jugoslovansko, tisti, ki ni optiral za ohranitev italijanskega.
Sodimo, da pridejo pri s h’ari v poštev tudi tisti optanti, ki jim Jugoslavija opcije ni rešila. Vendar mislimo, da se zadeva mora reševati od primera do pri-_ mera, ker gre pač za tolmačenje in uveljavljanje zakona od primera do primera.
Vsekakor, kdor je izgubil italijansiko državljanstvo zaradi mirovne pogodbe in že zopet prebiva v Italiji skozi dve leti, llllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllinillllllillllllllllllilliiiillllllllilllilllllllllliiiii
RAZNO
Oton Habsburški se ne sme vrniti v Avstrijo
Habsburški nadvojvoda Oton se ne sme več vrniti v Avstrijo, pa čeravno mu je avstrijsko upravno sodišče dovolilo povratek. Socialistična ministra sta namreč dala ukaz vsem avstrijskim konzulatom v inozemstvu, naj ne izdajo Otonu novega potnega lista. Njegov sedanji potni list velja za vse države, razen za Avstrijo.
Potopila se je ladja »Ciudad de Asuncion«
V noči 11. julija je na argentinski potniški ladji »Ciudad de Asuncion«, ki veže Montevideo z Buenos Airesom, nastal požar, in koje prišlo do eksplozije, se je ladja potopila. Na ladji je bilo 358 potnikov in 63 članov posadke. Po poklicu »SOS« so takoj prihitele na pomoč ogroženi ladji »King« in »Murature«, ki sta pobrali na krov 355 preživelih oseb in 33 trupel. Pogrešajo še 33 oseb.
Med potniki je bilo tudi večje število Italijanov, med njimi znani pevski trio iz Trsta, Dario De Rosa, Renato Zane-tovich in Amedeo Baldovino, ki so pa med rešenem!. Izgubili pa so vse svoje dragocene instrumente. Med potniki je bil tudi svetovno znani francoski pater Abbe Piere, ustanovitelj organizacije »Emavs«. Sprva je nameraval z letalom dz Montevidea v Buenos Aires, a zaradi goste megle se je premislil in se ukrcal na ladjo. Pri nesreči je bil štiri ure v morju, a končno so ga rešili. Ko je prišel v Buenos Aires je šel takoj obiskat ranjence v bolnišnico.
Okrog 15 vojnih in potniških ladij je prihitelo pozneje na kraj nesreče in iskalo ponesrečence dokler je bilo le še kaj upanja, da bodo koga še našli.
Po zadnjih vesteh je pri potopitvi ladje izgubilo življenje 55 oseb.
Avstrijski tritol izročen milanskemu duhovniku
V milanski cerkvi sv. Martina je neka ženska izročila župniku zavoj z besedami: »Vzemite, gospod, notri je tritol, ki ga jaz ne maram več držati v svoji hiši.« Še preden se je duhovnik opomogel od presene-
| »Katoliški glas“ v vsako j I slovensko družino!
čenja, je tujka izginila. V zavoju, katerega je duhovnik izročil policiji, so našli štiri eksplozivne paličice tritola. Oblasti sedaj preiskujejo zagonetni slučaj, a o tujki ni nobenega sledu.
Medtem pa se atentati nadaljujejo. V noči 4. avgusta so v zgornjem Poadižju znova razburili prebivavstvo trije dinamit-ni atentati. V Čampo Tures so neznanci položili dinamit v dimnik neke kasarne. Eksplozija, ki je nastala, je skoro uničila kasarno in ranila dve osebi. Do druge in tretje eksplozije je prišlo na višini 800 metrov, kjer sta se zrušila dva električna droga visoke napetosti. Prišlo bi še do četrte eksplozije, če bi policija ne zasledila dinamita, ki je bil postavljen pod neki električni drog. Na svečkah dinamita so našli napis v nemščini »Donarit - 3 juli 1963 - Werk Lampreckt«.
in zahteva državljanski list, zlasti še, če tu prebiva že skozi sedemindvajset mesecev.
Radio Trst A
Teden od 11. do 17. avgusta
Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Mojca«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. Zbor Slovenske Marijine družbe iz Gorice. — 12.15 Vera in naš čas. — 21.00 Folklora z vsega sveta. — 21.30 Skladbe za godala.
Ponedeljek: 12.15 Iz slovenske folklore: »Mi smo štirje mlatci«. — 18.30 Sodobni italijanski skladatelji: Francesco Mander.
— 19.15 Izvenevropska sporna ozemlja: (7) »Ciper«. — 20.30 Gioacchino Rossini: »Italijanka v Alžiru«, komična opera v dveh dejanjih.
Torek: 12.15 Potovanje po Italiji. — 18.30 Slovenska simfonična glasba: Uroš Krek. —■ 19.15 Z mamico po sončnih stezicah. —
21.00 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: (5) »Trentarji«. — 21.30 Od romantikov do impresionistov: Nikolaj Rimsky Kor-sakov: »Zlati petelin«, suita iz opere.
Sreda: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci. — 12.15 Za naše žene. — 18.30 Simfonične pesnitve: Ottorino Respighi: Rimski bori. — 19.00 Sopranistka Ondina Otta.
— 19.15 Scipio Slataper: »Moj Kras« - 6. oddaja. — 21.00 »Stotnikova hči«. Napisal Aleksander Sergejevič Puškin.
Četrtek: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Legenda o Rajbelskem jezeru«. — 12.15 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: (5) »Trentarji«. — 14.45 Ansambel Srečka Dražila. — 15.00 Johann Strauss: »Cigan baron«, opereta v treh dejanjih. — 18.30 Koncert Tria Veronek. — 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije. Zbor »Mon-tasio« iz Trsta. — 19.15 »Potovanje na mesec«, dramatizirana zgodba. — 21.00 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije.
Petek: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi — 12.15 Pogled na svet. — 19.15 Zlato, tisočletni vladar sveta: (7) »Eldorado«. —
21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Uporni Beatniki: (1) »Ponovno odkritje bohem-stva«.
Sobota: 11.45 Italijanski akvarel. 12.15 Za naše žene. — 15.30 »Gospod Andrej potuje«, radijska igra. — 18.30 Tržaški skladatelji: (7) »Giorgio Cambissa«. — 19.15 Na počitnicah - 7. oddaja. — 20.45 Zbor »Kras«.
DAROVI
Za Alojzijevišče: C. D. 1.000; K. C. 2.000;
Jelena Gulič, Praprot 1.000; družina Vetri-hova 2.500; K. D. 3.000; M. Z. 3.000; N. N. namesto cvetja na grob pok. Marije Milič, Repentabor 3.000; družina Košuta v spomin pok. Jožefe Pavlin 5.000 lir. — Vsem dobrotnikom naj Bog povrne, rajnima pa naj izkaže svoje dobrotno usmiljenje.
Za Katoliški dom: Mar. družba 12.000; U. Z. 3.000; Marica Sardoč 2.000; Viktorija Komic 1.000; N. N. 500; N. N. 6.500; Štefanija Bremec 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 3.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; družina N. N. 5.000; N. N. 1.000; K. H. 5.000; I. H. 4.000; M. K. 1.000; Doles Fortunat 2.000 lir. Vsem darovavcem iskren Bog plačaj!
Za žrtve v Skoplju. - V upravi Katoliškega glasa so darovali: Družina Bratina 5.000; Otilija Trpin 10.000; N. N. 10.000; Križnič Valerija 1.500; dr. Avgust Sfiligoj 5.000; družbenice: Pavla Drašček 1.000; Marija Maligoj 500; Rijavec Justina 5.000; Bernarda Kosovel 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000 lir; slovenski verniki iz stolne župn. v Gorici 46.150; župn. Gabrje 2.000.
Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.)
specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobozdravniški univerzitetni kliniki v Padovi TRST ul. Mercadante 1/1
vogal ul. Carducci-ul. Milano tel. 68349
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 794 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
NOVICE