AÑO (LETO) XXXII. (26)
Štev. ('No-) 44
ESLOVENIA LIBRE
'■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■'•■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■aaaaaaaaaaaaaaaa»Baaa»;aaaa •aaaaaaaaaBaaaaBaaaaBBaBBBBBaaBaBBBBBBBB
BUENOS AIRES
1.	novembra 1974
/:	: ri
VELIČASTNO SLAVJE NARODNEGA PRAZNIKA
PROSLAVA 29. OKTOBRA IN DNEVA SLOVENSKE ZASTAVE V BS. AIRESL
„DIVIDE ET IMPERA“
GLAVNE MISLI IZ GOVORA MILOŠA STARETA
Slovenska demokratična emigracija, kot edini popolnoma svobodni del naroda, iz leta v leto proslavlja zgodovinske dneve našega naroda. Med temi je gotovo na prvem mestu'29. oktober 1918, katerega obletnica je pravkar bila in so se je spomnili rojaki širom sveta.
Svobodna slovenska skupnost v Bue-
Pripravljalni odbor za praznovanje narodne svečanosti je'tudi za to priliko posebej povabil na praznovanje vse zastopnike našega javnega dela: predsednike in odbornike domov in organizacij, ustvarjalce, naše učiteljstvo, predstavnike mladine in sploh celotnega udejstvovanja naše skupnosti.
Najprej je bila v novi slovenski cer-
nos Airesu, ki za to priliko že vrsto let prireja posebna praznovanja, se je tudi letos zbrala, da se oddolži spominu tistih, ki so v težkih dneh našega naroda storili vse, da bi mu zasvetila lepša bodočnost. Buenosaireški rojaki so slavnost organizirali za soboto 27. oktobra v našem središču v Slovenski hiši.
kvi Marije Pomagaj ob sedmih popoldne sv. maša, katero je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, msgr. Anton Orehar. Namen maše je bil za vse, ki so delali in se žrtvovali za slovenski narod. V cerkvenem nagovoru je msgr. Orehar navezoval misli na narodni praznik, in pozival k edinosti, razumevanju in ljubezni.
zemljo; pravijo da je zares tako lepa, kot jo opeva narodna pesem: „Slovenska zemlja, zemlja krasna, kristal iz božjih rok je vzet...“ To nas ne sme premotiti, saj pod to zemljo kričijo tisoči trupel naj mi, ki živimo v svobodi, oznanjamo svetu svobodo — pravico do človečanskih vrednot. Naj nam bo slovenska zastava, narodna svetinja, ki jo nosimo v srcu in skupaj s pesmijo Jeremija Kalinom vzklikajmo:
Bila je beseda, ki je slovensko govorila, bila je barva, ki je slovensko zavpila: belo — modro 1— rdeč: pramen je naše odrešilno znamenje!
Le vkup, le vkup iz vseh sedmih
kronovin,
sleherni Slovenec je le ene Enote sin: Zedinjena Slovenija! — Bodi zdrava Njena zastava!
Navzoči so z močnim ploskanjem toplo nagradili gdč. Urbančič za njene misli, k> gotovo prihajajo iz srca in so misli vse slovenske mladine.
Slavnostni govor
Pred zbrano množico predstavnikov našega svobodnega življenja je stopil nato predsednik Narodnega odbora za Slovenijo. Zbrane Slovence je nagovoril z jasno besedo in razpredal svoje misli o spominu na 29. oktober. Njegova izvajanja prinašamo na drugem mestu.
Ko je Miloš Stare zaključil svoj slavnostni govor, je bučno odobravanje pritrdilo njegovim besedam. Ko pa se je ploskanje poleglo se je pričela odrska slika, ter živo pritegnila pozornost gostov.	'a ; ■
Koroški večer
' V.' ¡’ji	■
Petje in rajanje sta razveseljevala mlade Korošce, ki so na večer pričakovali obiska študentov, da skupaj preživijo trenutke ob gledanju na usodo Koroške. Res so. prišli gostje iz mesta, in mladim v besedi in igri prikazala veselo in trnovo pot Koroških Slovencev. Kot v sanjah so se vrstil? pred njimi, in pred gosti v dvorani, najvažnejši dogodki iz naše zgodovine v preteklih časih, pa tudi v polpretekli dobi.. Vse od .svobodne Karantanije, katere zemljevid je bil narisan v ozadju odra, pa do zadnjih dogodkov na Koroškem, .srno videli.
Ustoličevanje vojvoda na Gosposvet-svetskem polju, Brižinski spomeniki, turški upadi in Miklova Zala, Slomšek, prva svetovna vojna in plebiscit. Pa še preganjanje in zatiranje pod nacisti. In tudi akcija, študentov, ki so nemška imena koroških krajev zbrisali in namesto njih napisali slovenska (tu je občinstvo navdušeno ploskalo).
Živ optimizem naroda, ki kljub križevem potu upa v končno vstajenje, se je prevevalo skozi celoten potek teh odrskih slik. Upanje v dokončno zmago kljub obupnemu položaju. In nenehno spraševanje: „Kje si kralj Matjaž“ in odgovor: „In ni kralja Matjaža“, ki se je stopnjeval iz slike v sliko. Vse do končne slike, ko vera ljudstva v Kralja Matjaža in v Alenko, pričara na prizorišče obe legendami figuri. In ljudstvo, katerega predstavljajo študentje in mladma, dobi iz roke kraljične Alenčice simbol narodnega obstanka in narodne rasti: slovensko zastavo, ki jo, privezano na meč kralja Matjaža mlad fant ponese med ljundstvo.
Končna slika: zastava razobešena preko odra, mladina v polkrogu, recitira gosposvetsko hvalnico: „čast in hvala Bogu Vsemogočnemu, ki nam je dal kneza in gospoda po naši volji“. In obrnjeni proti občinstvu, izrečejo kot-prisego, zatrdlini „Amen“.
Besedilo „Večera“ je napisal dr. Tine Debeljak. S priznano mojstrovino je pa delo režiral Maks Borštnik. Nastopali so zelo dobro, razgibano in zlasti v pohvalno lepi slovenščini Tomaž Rant, Marija Dolinšek, Viktor Lazar, Malo-(Nad. na 2. str.)
Pred osmimi leti smo prvič proslavili naš narodni praznik 29. oktober tako veličastno, kakor je današnja proslava. Zbrali smo se javni delavci, vzgojitelji, ustvarjalci in oblikovalci naše slovenske skupnosti. Ni bila to proslava ene stranke ali ene organizacije. Tudi ne ene generacije. Govorili so vam tedaj pripadniki različnih slovenskih demokratičnih strank, govoril je slovenski duhovnik, govorila je slovenska žena in govoril je predstavnik mladine. Vse nas je združila zavest skupnosti in enotnost gledania na cilj našega dela. Tako je bilo tedaj in tako je danes na deveti proslavi in tako naj bo v bodoče.
Samo ta način, ki temelji na zavesti skupnosti in idejni enotnosti dokazuje, da vsi brez razlike gledanja na to ali ono vprašanje, pravilno vrednotimo enega največjih dogodkov in največjega zmagoslavja v slovenski zgodovini: Slovenski narod je iz zatiranega ljudstva postal državni narod in dobil svojo lastno vlado.
Ne bom razlagal zgodovine, kako je slovenski narod mogel v svojem boju v Avstriji doseči kljub tolikšnemu nasprotovanju svojo svobodo. Le to- naj poudarim: Avstrijci so bili v Avstrij-: ski monarhiji v manjšini, številčno so bili slovanski narodi močnejši, pa so kljub temu Avstrijci — kot manjšjna —- vladali slovanskim narodom skpzi stoletja in zatirali njihovo rast. ' Te bridke usode je bil deležen tudi paš narod. In kai je bila tista sila, ki je avstrijskim vladarjem to omogočila. Res je, da so se posluževali nasilja v najrazličnejših oblikah: krivične obsodbe, ječe, streljanja, zatiranje kulturne rasti in narodne zavesti, preganjanje izobražencev. Teh in vseh mogočih drugih sredstev so se posluževali. Najmočnejše orožje, s katerim je Avstrija mogla zasužnjevati slovanske narode, pa ie bilo vladanje po načelu „divide et impera“. Razdvajaj in vladaj. Razdvajanje slovanskih narodov, da se ne bi povezali med seboj in postali nevarni avstrijskemu imperiju. Pospeševali so notranja nesoglasja v posameznih narodih, razpihovali še tako majhne spore v narodih ih preprečavali z vsemi sredstvi, da slovanski narodi ne pridejo do idejne enotnosti in edinosti.
šele ko so vodniki slovenskega naroda spoznali, da morajo nastopiti proti nevarnemu orožju „divide et impera“, so uspeli. Ko so odstranili nesoglasja med slovanskimi narodi, ko so se notranje zedinili in nastopili enotno združeni v jasnem cilju: svoboda slovenskega naroda, so uspeli. To je skrivnost njihovega zmagoslavja. To je bila not, ki jih je pripeljala do 29. oktobra 1918. Po tej poti ni šla ena stranka ali skupina, to je bila pot naroda, vsega naroda.
Pravijo, da se zgodovina ne ponav-lia. Utemeljen pa je nasvet, da se naj iz zgodovine učimo. Prepričan sem, da nam mora biti pot našega naroda do 89 oktobra 1918 naravnost učbenik, kako naj mi danes delamo, če hočemo sodelovati za veliki cilj: svoboda slovenskega naroda.
Tudi danes v Sloveniji ni svobode. Tragedija je v tem, da je tujega valpta, ki je pred letom 1918 v imenu avstrijske manjšine zatiral slovenski narod, zamenjal domači valpet, ki dela nasilie v imenu komunistične manjšine. Tudi ta se je posluževal najprej streljanja, umorov, množičnih morij, ječ in preganjanja. Ni uspel. Ni strl slovenskega duha in slovenske narodne zavesti. Zato gre danes po isti poti, po kateri je uspevala avstrijska monarhija: razdvajaj in vladaj. Komunistični režim najprej v domovini razdvaja Slovence in tistim, ki ne sprejemajo marksističnega nauka, ki ga zagovarja manjšina, ne dovoljujejo nobene povezanosti, ki ni pod kontrolo komunisti-
čne partije. Od cerkve do vzgoje, od športa do kulture, vse mora biti zdrobljeno in tudi ti drobci morejo delovati le v mejah, ki jim jih dovoljuje partija in so pod njeno kontrolo. Komunistična manjšina razkraja večino, da more vladati. Prav tako je v zamejstvu. Namesto da bi domovina zamejskim Slovencem dala polno oporo, moralno in materialno v boju za njihove narodne pravice, posveča vso skrb temu, da zamejski Slovenci ne nastopajo enotno. Pospešuje njih razdvajanje in jim vsiljuje komunistično ideologijo. Tako je na Koroškem, kjer Slovence ponižuje na stopnjo sredstva za širjenje marksizma in tako je v Slovenskem Primorju, kjer slovenski komunistični režim podpira in poveličuje tiste Slovence, ki se udinjajo italijanskim strankam. Vsako duhovno ali miselno povezavo domovine, zamejstva in emigracije slovenski komunistični režim označuje kot politično delo, ki ga v vseh komunističnih režimih smatrajo za zločin. Ne pozabite: kadar ti komunist ali njegov sopotnik govori, da se ne brigaj za politiko, tedaj hoče, da ne delaš za svobodo slovenskega naroda, da se nehaj boriti proti komunistični tiraniji in zatiranju svobodne rasti slovenskega naroda, tako doma v zamejstvu kakor v izseljenstvu.
Kakor so Sovjeti postavili berlinski zid sramote, tako slovenska komunisti' čna partija postavlja med Slovence duhovne zidove sramote, ker noče, da bi se Slovenci v domovini razumeli s Slovenci v zamejstvu niti z onimi v emigraciji in preprečuje duhovno povezavo zamejskih Slovencev in Slovencev v izseljenstvu.
Komunistična partija hoče razdvajati Slovence doma, v zamejstvu in v svetu. Odgovorimo ji tako kot so storili naši predniki, ki so vodili naš narod do 29. oktobra: odstranimo vse, kar naj bi ras razdvajalo, ustvarjajmo miselno povezanost, idejno enotnost in edinost v cilju, ki je svoboda slovenskega naroda.
Še na eno nevarnost bi opozoril. Danes se mnogo govori in piše o drogah. Uživajo jih mnogi po svetu, da v sebi nekaj zatro. Da vidijo svet okoli sebe drugačen, kot v resnici je. Res je, da je mnogo Slovencev doma, v zamejstvu in predvsem v izseljenstvu, ki gledajo jasno na resnično stanje v domovini, v slovenskih skupnostih v zamejstvu in izseljenstvu in držijo glave pokonci. So pa nekateri, in teh je na žalost vedno več med razumniki, pa naj hodijo preko meje semintja ali ne, ki so nekako zmehčani in otopeli. Obnašajo se, kakor da tavajo pod učinkom neke marksistične droge, ki so jim jo vcepili komunisti. Gledajo okoli sebe, pa ne vidijo. Ne presojajo več jasno, kaj je svoboda in kaj je nasilje. Ne ločijo resnice od laži. Molčijo, kadar bi morali govoriti, če pa govorijo, govorijo tako, kakor da bi varovali svojo osebno varnost in ugodje. Sprijaznili so se z dejstvom, da večina slovenskega naroda v domovini nima svobode in nočejo vedeti, da so komunisti po marksistični' teoriji obsodili slovenski narod na smrt. če pa si nekoga obsodil na smrt, potem ne boš gledal na njegovo zdravje, na njegovo življenje in na njegovo svobodno uveljavljanje. Zato tudi komunistični režim v Sloveniji ne daje zamejskim Slovencem tiste in take pomoči 'n opore, ki bi jo mogel in bi jo tudi dal, če ne bi bil komunističen.
Največja ovira svobodi slovenskega naroda je danes komunizem in njegov režim v Sloveniji in Jugoslaviji. Vsak Slovenec, ki ima to spoznanje, ve, kaj je njegova naloga.
Tisti, ki podlegajo marksistični drogi, delajo sramoto našim junaškim prednikom, ki so bili pripravljeni za svobodo slovenskega naroda žrtvovati vse,, tudi življenje.
Zborovanje v dvorani
Po končani maši so se zbrani podali v veliko dvorano Slovenske hiše, kjer je bilo že vse pripravljeno za goste. Dvorana se je v trenutku napolnila. Saj je bilo število udeležencev res izredno. Precej nad dvesto predstavnikov slovenskega organiziranega življenja v Argentini se je združilo, da skupno praznujejo veličastni 29. oktober.
Spoštljivo vzdušje je zavladalo, ko so se oglasili akordi najprej argentinske in nato še slovenske himne, kateri so zbrani tudi spremljali s petjem. Takoj nato je stopil na oder inž. Jože Žakelj, ki je navzoče pozdravil v imenu pripravljalnega odbora.
„Potrebno je,“ je dejal, „da se vsaj enkrat na leto spomnimo onih važnih dni v naši zgodovini, ki so odločali o naši narodni usodi, ki so bili dolgo pričakovani in zaželjeni; za katere so se naši predniki borili, se žrtvovali in trudili, da jih dosežejo. Glavni od teh dni je 29. oktober 1918, dan svobode, ko je slovenski narod po 1000 letih zopet lahko rekel: ‘Prost sem. Svoboden. Nič več hlapec, nič več suženj. Na svoji zemlji svoj gospod. Enakopraven vsem onim, ki so me do danes zatirali’.“
Ko jo nato opisal težave naroda pod tujo peto, zlasti pa trpljenje Slovencev na Koroškem, katere še vedno biča nemški šovinizem, je inž. Žakelj dejal:
„Koroška, zibelka slovenstva trpi danes kot že toliko let in čaka svojega 29. oktobra, ki naj prinese našim rojakom dejansko enakopravnost in ne le papirnatih obljub in mrtvih zakonov, ki se radi pozabljajo in se ne izpolnjujejo. —Zaradi tega smo letos hoteli povezati praznovanje dneva svobode in narodne zastave z mislijo na naše rojake na Koroškem, ki še trpijo in zdihujejo po svojem 29. oktobru.“
Beseda mladine
Po pozdravu in uvodnih besedah inž. Žaklja, je na oder prišla predsednica Slovenske dekliške organizacije, gdč. Marija Urbančič, ki je v imenu slovenske mladine, ki živi širom sveta, spregovorila rojakom sledeče besede:
V delovanju vsakega naroda so določeni dogodki, ki postanejo pravi mejniki; tako je eden naših slovenskih mejnikov v narodnem življenju pustil veliko sled — 29. oktober 1918, ko se prvič Slovenija osvobodila izpod avstro. ogrske monarhije, ter pomeni začetek narodno-državnega življenja. Pomenil je konec zatiranja slovenskega jezika — v šolah in uradih, ter konec zatiranja naj si bo v socialnem ali gospodarskem oziru.
Zaplapolala je slovenska trobojnica: bela, modra, rdeča v svobodi; zanjo so se borili naši predniki skozi stoletja z borbenostjo, vztrajnostjo in žrtvijo; dosegli so jo, a kmalu izgubili. Niso pa zaradi tega otopeli, temveč zbrali vse svoje moči ter nadaljevali pot z dr. Krekom in dr. Korošcem na čelu. Tako jih je doletega druga svetovna vojna,
ter vzela upanje, da bi se čim preje u-reisničil ta cilj.
Na oblast je prišel potuhnjeni volk ter se potvarjal kot osvoboditelj; osu-žnuje najdražje dobrine človeka, svobodo!
Prav1; svoboda je v tem, da človek odloča med dvema ali več dobrinami. Živimo v času, ko se nam vsiljuje zlo, komunizem in materializem oba sta neizogibna smrt vsega duhovnega; o-bema se moramo odločno upreti; ter iskati pravo pot, ki je težka, a je dosegljiva, Najprej se moramo duhovno ter znanstveno izobraziti, da bomo kos zmotnim ideologijam današnjega časa.
Naša dolžnost je biti priča v svetu kot’ otroci staršev, dedov in pradedov, ki so se borili za pravo svobodo. Ne sme nas biti sram pripadati narodu majhnemu po številu, saj je velik po dejanjih zgodovine; saj je uspel, da je postal eden nabolj kulturnih narodov Evrope
Ustvariti moramo kontinuiteto vsi, ki Čutimo pripadnost slovenskemu naro. du; kri, ki se pretaka po naših žilah, je ista kot se je stoletja poprej po žilah 'naših dedov. Naša kri ne sme zvodeneti, temveč dozoreti, da bo kot dobro seme vzklila ter dala dobre sadove.
Da to dosežemo, si moramo vsi, ki Živimo v Sloveniji v svetu, postaviti jasen cilj. Vsak posameznik je soodgovoren za dosego tega cilja, ki naj bi bil: pomagati k uresničitvi prave, svobode v domovini, ter biti glasniki ,v svetu.
Zavedamo se, da nam je božja Previdnost namenila, da bomo sooblikovalci usode naroda, v katerem, živimo. Tudi tukajšnje razmere nas namreč navdajajo z zaskrbljenostjo, komunizem se hoče vsidrati, zavzeti hoče najbolj važna mesta, s katerih potem vrši svoje razdiralno delo ter pripravlja pot k prevzemu oblasti.
Pri izvrševanju teh nalog ise moramo zavedati, da je za dosego nekega cilja potrebna žrtev, spoštovanje narodnih kulturnih dobrin, ter tudi medsebojna slog*a in spoštovanje.
'Pri vsem delovanju moramo biti iskreni. Dogodki, ki se radi pojavljajo med nami ter ustvarjajo neko nesin-kronizacijo idej, ki direktno koristijo tretji skupini, ker nas kot skupnost begajo, posebno nas mlade, ki hočemo v vas starejših videti idealne osebe.
Vsak narod je sestavljen iz materialnih in duhovnih sil, je bogat na vrednotah, ki nas družijo, ter se istočasno razlikujejo od drugih narodov, Te dobrine smo prejeli po božji volji, nismo jih sami izbirali, temveč smo zanje bili izbrani. Te podedovane dobrine moramo uporabljati, ljubiti in obogatiti, sicer se izneverimo samim sebi.
Kot politična emigracija nas mlade čaka velika naloga, še več: smo žive priče, ki vpijejo svetu o zatiranju, ki ga trpi danes slovenski narod doma; nekateri od nas so že videli slovensko
Sv. maša
Veličastno slavje narodnega praznika
Pater Bernard Ambrožič - umrl
Ko smo pred 25. leti prišli v Argentino, smo bili neznansko sami. Pa smo se kljub temu v množici začetnih težav odločili za nadaljevanje izdajanja Svobodne Slovenije. Eden prvih, ki so se nam oglasili iz ZDA, je bil pater Bernard Ambrožič. Kako smo bili veseli njegovih pisem, katerim so kmalu sledili tudi članki za list. Ko smo . začeli izdajati koledar Svobodne Slovenije, ki se je kmalu razvil v Zbornik, je pater Ambrož'č postal njegov sodelavec. Njegovi članki in duhoviti spisi so bili objavljeni skoro v vseh letnikih od leta 1958 do leta 1968.
Veliko nam je pomenil njegov prisrčni in prijateljski odnos, ki so ga vsebovala njegova pisma, polna vzpodbudnih misli. Ko je prišel v Avstralijo, je odprl pot slovenski knjigi, ki je izhajala v izseljenstvu, tudi v Avstralijo, kamor poprej skoraj ni imela vstopa. Med temi knjigami so bili tudi naši Zborniki. Mnogokrat nam je bil kot najbolj izkušen slovenski izseljenski duhovnik, širokih' obzorij in načelne jasnosti, tudi očetovski svetovalec, se potem, 'bo je zbolel lansko leto, se nam je Večkrat oglasil.
: V petek, 26. t. m., pa je Svobodna Slovenija dobila brzojavko iz 'Avstralije od 'patra Bazilija OEM, ki je vsebovala tole kratko1 sporočilo: „Bernard Ambrožič1 umrl '23.'' oktobra. —> Bazilij.“
Močno nas je zadelo. Zavedli smo se, da smo Slovenci izgubili velikega vzgojitelja in misijonarja, kulturnega delavca, mojstra pisane besede in osebnost izrednega formata. Begunci, ih izseljenci pa enega.največjih dobrotnikov.
. V naslednjem podajamo bežen pogled na življenjsko pot in delo pokojnega patra Bernarda. . Zaslužil pa bi celo knjigo, da bi mogli pokazati nje-gqvo podobo.
Slovenija
Pater Ambrožič je bil rojen v vasi Gabrje na Dobrovi 20'. aprila 1892. Pri krstu so mu dali ime Franc. Leta 191 l Je prekinil vsa ugibanja, kateri poklic si bo izbral po končani .gimnaziji. Odšel je v Ljubljano in vstopil 1- aprila istega leta v frančiškanski red. Bil je takrat .še gimnazijski visješolec. Pri preobleki v Brežicah je dobil samostansko ‘me pater Bernard Končal je gimnazijo že kot član frančiškanske redovne družine v Kostanjevici pri Gorici. Kot bogoslovec frančiškan je študiral v Kamniku, Ljubljani in Mariboru, kjer je bil
22.	junija 1915 posvečen v duhovnika- -Po novi maši, katero je imel na Dobrovi, je ¡služboval v ¡Mariboru kot vero. učitelj in nato na zasebni frančiškanski gimnaziji v Kamniku. Ker je bil tako uspešen učitelj in vzgojitelj mladih frančiških kandidatov, so ga predstojniki poslali na nadaljevanje študij in je od leta 1919 do 1925 študiral na 'ljubljanski univerzi ¡slavistiko in klasično filologijo in si pridobil usposobljenost za profesorja srednjih in visokih šol. Leta 1925 je odšel v ZDA.
V Sloveniji je deloval kot učitelj, vzgojitelj in organizator mladine v katoliških, orlovskih in orliških organizacijah. Kot „brat Nardžič“ je ustanovil in urejeval „Orliča“ za fante in „Vigred“ za dekleta. Sodeloval je pri verskem mesečniku, ki so ga izdajali oče-rje frančiškani, „Cvetje iz vrtov sv-Frančiška“ in pri drugem katoliškem tisku. Ni pretirano, če trdimo, da je „brat Nardžič“ poistal ljubljenec slovenske katoliške mladine, ker se ji je znal s svojim načinom, pripovedovanja, pisanja, razlage in pogovora tako tesno približati, kakor nihče drugi. Od meseca do meseca so težko čakali, kaj jim bo povedal v Orliču ali Vigredi.
ZDA in Kanada
Ko je na povabilo p. dr Hugo Brena in' p. Kazimira Zakrajška prišel v Severno Ameriko, je po misijonskih potih obhodil vse slovenske naselbine tako v Ameriki kakor v Kanadi. Mnogo jih ja še, ki se ga s hvaležnostjo spominjajo iz tistih časov. Urejeval je verski in družinski mesečnik Ave Marija in koledar istega imena. Besnica, je, kar je bilo napisano ob njegovem zlatomašnl-škem jubileju, da so bili npegovi spisi in članki bodisi vzgojnega, leposlovnega ali pripovednega značaja „svojevrstno lepo cvetje slovenskega branja“. Pater Bernard je imel poseben talent in je bila njegova pisana beseda izreden božji
dar, ker se je z njo znal tako približati bralcerp, predvsem .mladini, pa .tudi preprostim in zobražencem, da je bil v ■em neprekbsljiv. •	.	.
Njegovo delovno' področje je bilo 'izredno' obsežno. Ni mogoče vsega zbirati in našteti. • Sdeloval je 'med drugim ri ustanovitvi .župnije sv- Janeza Via-neja v Detroitu in prav tam pri zidanju župne . cerkve-• Bil je. predstojnik vseh slovenskih frančiškanov v Ameriki. Leta 1929 .je ustanovil ob vseslovenskem katoliškem shodu Baragovo zvezo, ki je postala uradna1 vseameriška ustanova marquettske škofije za Baragovo beatifikacijo.
Med drugo svetovno vojno je po-nje-govem .prizadevanju- izšla knjižica, ki popisuje divjanje nacistov, fašistov in komunistov in ¡slika mučeništvo Kristusove Cerkve v Sloveniji: Martydom of Slovenka by John La Farge S. J. V maju 1944 pomaga , pri izdaji zbirke podatkov in . dokumentov pod naslovom „The Slovenes. and the ¡Fartizans“, ki je izšla v založništvu Zveze slovenskih župnij v Ameriki.
Poseben opis pa bi zahtevalo njegovo delovanje pri Ligi . Katoliških . slovenskih Amerikkncev, katere tajnik je bil od začetka in dolga leta gonilna sila vsega njenega deovanja.
Prevzel je tudi zastopstvo Slovencev v glavnem preselitvenem uradu N. C. W. C. v IN«^ YiOrku. Tisoči in "tisoči Slovencev beguncev in ■ izseljencev je bilo deležnih njegove pomoči in je nedvomno eden največjih dobrotnikov ¡slovenskih beguncev; zanje je skrbel preko morja in je vsakemu, če je bilo le mogoče, prvi segel v roke, ko 66 ¡stopali na ameriška tla.
Avstralija
Po tridesetletnem neumornem delu med .Slovenci v ZDA ih Kanadi je v avgustu leta 1955 p. Bernard odšel v Avstralijo. Spoznal je namreč, da Slovenci v Avstraliji, kamoj so bila že odprta vrata beguncem, ne morejo ostati brez verskega in duhovnega vodja. Ker ni našel primernega izseljenskega duhovnika, je odšel sam, čeprav že prileten v popolnoma nove in tuje razmere. Tokrat so v ZDA bili nekateri mnenja, „da so se mu kolesca začela vrteti narobe, ker se na stara leta odpravlja čez ¡Pacifik“, kot je sam zapisal v Ave Marijo. V Avstraliji je prevzel uredništvo mesečnika Misli, ki ga je urejeval več kot 16 let in ga dvignil na višino enega najboljših izseljenskih listov. Zaoral je s ¡svojim delom tako globoko v versko in narodno življenje Slovencev v Avstraliji, da bo njegovo ime z zlatimi črkami napisano v zgodovini Slovencev v Avstraliji ¡pri ohranjevanju vere in ¡slovenske narodne zavesti-
Pisatelj treh domovin
Delno smo že omenili delo p. Ambrožiča kot urednika in pisatelja. Prof. Martin .Jevnikar ga je v tržaški „Mladiki“ v drugi tevilki letnika 1971 v svoji študiji „Sodobna zamejska literatura“ pravilno označil kot „pisatelja treh domovin“. iProf. Jevnikar ugotavlja, da je p. Bernard Ambrožič edini slovenski pisatelj, ki zajema snov iz treh domovin: iz Slovenije, Amerike in Avstralije, četudi ni poklicni ¡pisatelj, pravi prof. Jevnikar, ni dvomiti, da ima „umetniško nadarjenost, kar je dokazal v številnih primerkih, ki so napi-
sani z resničnim umetniškim navdihom“.
P. Bernard ni le urejal listov in pisal članke- Izšlo je tudi več njegovih povesti bodisi kot knjige ali v listih kot nadaljevalne povesti. Pri Celovški Mohorjevi družbi je izšla 1. 1954 zgodovinska povest „Tomce s Sloma“. To je življenjepis ¡škofa Antona Martina Slomška od dijaških let do 'nove maše, napisan kot .povest na osnovi zgodovinskih dejstev. „Domislice“, iskre za materinski dan in izbrane črtice. Tudi ta knjiga je izšla pri Mohorjevi v Celovcu leta 1955.	. 'Izidor Obrobnih in
njegova naloga“ je povest begunda, ki je izhajala v listu Ave Marija v letih 1968—1969. „Pamet se je odprla“, tudi ta povest je izhajala v mesečniku Ave Marija od januarja 1956 do 'aprila 1958. V njej je v svojem svežem in živahnem načinu pripovedovanja zbral vtiise prvih let svojega življenja, dolder se mu ni , odprla pamet“.
Zadnji pozdravi
Kot smo povedali v uvodnih besedah, se je pater Bernard ¡pogosto oglašal Svobodna Sloveniji, (Ne samo kadar je poslal članke, tudi sicer nam je pisal bodrilna pisma, ki so nam prinesla lepe Trenotke, ko • smo jih brali na urednic škili sejah. So p& vedno vsebovala razne duhovite pripombe. Tudi med boleznijo se nam je oglašal. Zadnje njegovo pismo pa je od 18. maja letošnjfega leta. Daši je želel, da ni za javnost, “riam ne bo zameril, če ga objavimo po njegovi smrti. Saj izpopolnjuje-, podobo .njegove izredne osebnosti, ki bogavdano čaka, kdaj ga Bog pokliče, pa še vedno misli ha svoje tako drage mu izseljence hi uspehe pri njihovem delu.
Takole je pisal v zadnjem pismu:
Dragi g. Miloš!
Končno sem se le spet prikobalil do maline — večinoma ležim ali vsaj po-legam. Poleg vsega drugega len v mišicah. in volji. Top v možganih in še kje, tipkam na’velike svete čase — Ur najnujnejše. Po štirih operacijah lani, vse posrečene... so le ostale posledice, ki se javljajo po svojih muhah včasih posamezno, potem v rojih itd. K vsema temu pristavljajo svoje piskrčke starostne preteženge — kaj naj še povem. Morda to, da me drži v kleščah hud artritis; če lazim okoli s palico, dajem podobo starca, ki se krivi v tri gube. Mašujem še, hvala Bogu, bolj sede kakor stoje. Med ljudi sploh ne grem, saj bi komaj mogel. Pišem Vam to, ne za objavo ali kaj takega, le za pojasnilo Vam in tistim okoli Vas, ki se zanimajo,
Nato sledi nekaj naročil, nakar p. Bernard zaključuje:
Tako. Doklepal sem za silo kar sem mislil. Naj zaključim s tisoči najlepšimi pozdravi Vam in vsem okoli Vas. Bog daj poguma in volje za veliko delo še nadalje 'in vsaj primernega uspeha v raznih podjetnostih.
P. Bernard Ofm.
Dragi pater Bernard! Zavedamo se visi Slovenci po svetu, kaj smo izgubili z Vami. Bog Vam bodi plačnik za Vse, kar ste dali svojemu narodu in še posebej slovenskim izseljencem. Ohranili Vas bomo v hvaležnem spominu in bomo sledili Vašemu zgledu: Vztrajali bomo!
Svobodna Slovenija
(Nad s 1. str.)
vrh Irena, Marija Bepovž, Damijana Andrej ak, Andrej Skvarča, Marko Mele, Urbančiči Marta, Jereb Kristina, Maruška Batagelj, Lučka Pavšer, Jožica Kopač in Pavel Fajdiga. Na harmoniko ie igrala Mirjam Jereb, šepetalka pa je bila Katica Kovač. Diapozitivi so bili delo Lojza Bezlja in Frida Beznika, sceno je pripravil arh. Jure Vombergar, luči je urejal Franci Osojnik. Vsi so pripomogli k res lepo uspeli predstavi, katero je zbrano občinstvo bogato nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem.
Pozdravil© pismo
Po končani predstavi je predsednik Narodnega odbora za Slovenijo, Miloš Stare, pozval vse navzoče, naj bi s tega večera poslali pozdravno pismo predsedniku Narodnega sveta Koroških Slo' vencev^ dr. Jošku Tischlefju. Erebral je vsebino pozdravnega pismo, katerega so zbrani potrdili z . navdušenim odobravanjem.
Svoštovani gospod dr. Joško Tischler predsednik Narodnega sveta, koroških Slovencev CELOVEC.
. Kakor vsi svobodni Slovenci, živeči širom.. sveta, tudi mi v . Argentini zasledujemo boj Slovencev na? Koroškem? zo. njihove pravice katere jim krati avstrijska vlada kljub določbam člena 7 državne pogodbe. Z bolečino . spremljamo trpljenje, ki pa morate, prestajati in.se klanjamo žrtvaih, ki ste jih Slovenci' na Koroškem . doprinesli v tem dolgoltrajnem in trdem boju.	■	,. ■ ■
.Na. današnji proslavi slovenskega narodnega. -praznika 29. oktobra. in dneva. slovenske zastave je zbranih n Slovenski hiši v Buenos Airesu nad 200 predstavnikov in oblikovalcev slovenske skupnosti v. Argentini. Pošilja Vam in po Vas, spoštovani gospod predsednik, .pozdrave in izraze solidarnosti vsem Slovencem na. Koroškem, ki v boju za svoje osnovne pravice vztrajajo.
Letošnjo proslavo narodnega praznika smo posvetili slovenski Koroški. Z veseljem in zadoščenjem Vam sporočamo, da jo je pripravila in izvedla naša slovenska mladina, rojena v Argentini s tolikim navdušenjem in zanosom, d.a je dala prepričljiv dokaz, da narodna in skupinska zavest m\čd Slovenci, kjer koli živijo ne bo zamrla, tudi v novih rodovih ne. Pred nami se je v besedi, pesmi in igri razvijala veličastna zgodovina Koroške — zibelke slovenstva ■—, polna trpljenia, bojev, porazov in zmag. V globokem prepričanju, da bo sedanji boj Slovencev na Koroškem kronan z uspehom, jim naša mladina poklanja to prireditev kot šopek ljubezni in zvestobe do slovenskih narodnih izročil in slovenske svobode.
Miloš Stare predsednik NO zg Slovenijo
Slavnostna večerja
Ko se je zaključilo zborovanje . in kulturni del prograam, so se zbrani predstavniki našega organiziranega življenja poslužili večerje, med katero so izmenjavali ideje in se v prijetnem pogovoru zadržali še dolga časa.
Radijska ura
Tudi običajna nedeljska slovenska radijska ura je bila posvečena narodnemu prazniku in dnevu slovenske zastave. V nedeljo 28. je v tej oddaji, v
kateri so bile predvajane tudi narodo-ljubne koračnice in narodne pesmi, govoril o pomenu slovenskega praznika Lojze Rezelj. Tele so bile njegove miši: „Še tako majhen narod, če je družbeno, kulturno in gospodarsko razvit, če je, z eno besedo, civiliziran in se resnično zaveda samega sebe, gradi svojo sedanjost na spoznanjih svoje preteklosti s pogledom uprtim v bodočnost.
Neprestano sami izpovedujemo in o ras drugi trdijo, da smo Slovenci eden najbolj civiliziranih narodov v Srednji Evropi. Do te odlike smo se prikopali v svojem tisočletnem zgodovinskem razvoju in jo v moderni dobi našega stoletja izpričali 29. oktobra 1918 na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Slovenski narod se je odločil, je storil nov korak naprej, v svobodo.
V zgodovino ni več povratka, za nikogar. Samo trenutek sedanjosti 'je "naš, bodočnost pa je odvisna od naše usmeritve iž tega sedanjega trenutka.''
Komunisti, ki danes krojijo usodo slovenskemu narodu doma, o naši veli-Ki politični preteklosti molčijo, ker v v njej jih ni bilo, sedanjost hočejo zadržati, ker jim jim marksistična ideologija ne napoveduje bodočnosti, se, n,e usmerjajo nikamor več, ker so, že ,na koncu. svoje poti.. Zato razkroj duhovnih vrednot, zato razkroj .narodnih do,-brin, zato razkroj slovenstva v .domovini.	,
Politični proces slovenskega naroda doma je danes v rokah posameznikov, ki jih je težko smatrati za ljudi v polnem pomenu besede, kaj šele imenovati »može. Mož namreč . misli s svojo glavo in se svobodno, sam odloča. Komunista misli so marksistične misli in zanj odloča partija. Zato danes doma politični zastoj, kar je enako:, nazadovanje, • Ni strašne j šega reakcionar stva kakor je komunizem v katerikoli obliki.
T.u je področje- d.ela, nas svobodnih Slovencev v zdomstvu in v zamejstvu, da premikamo kolo slovenskega razvoja naprej, da ne bo korak, storjen 29. oktobra 1918, okamene} zastal, temveč se sprevrgel v nezadržen pohod popolni narodni svobodi nasproti.
Tako nam Bog pomagaj!“
La familia y la sociedad
Al concluii la 28 Asamblea Plenaria de Ja Conferencia Episcopal Argentina ios obispos han emitido un docuemnto, en el que tratan el problema de la familia, con referencia a los proyectos divorcistas en nuestro medio. En sus párrafos más destacados, el documento expresa
Queremos invitar a una serena y seria reflexión. Estamos convencidos que de esta manera aportamos al esfuerzo que ise pide para una auténtica liberación ■ reconstrucción de la Patria. Sobre lo meramente emocional nunca se construyó nada serio y definitivo. A lo más podría ser una actitud oportunista. Pero asi resultará que la enfermedad será considerada como algo normal y saludable con las aberrantes consecuencias para todo el cuerpo social.”
“El matrimonio está estrechamente relacionado con todo el contexto social. Es la primera sociedad que el hombre hace y en la que nace. Es la de más fuerte cohesión natural. Es la que gravita como ninguna en la sociedad civil. Por eso es de orden público. Los casos particulares deben ceder al interés común como sucede en tantas circunstancias de la vida. En momentos en que se propone y se tratan de lograr la unidad de los sectores y la integración de los grupos sociales, parece sorprendente y totalmente inoportuno facilitar la desintegración de esta unidad originaria y primera. La legislación divorcista está ligada a una ideología individualista, que no es coherente con un Estado que quiere ir recrean-jo una auténtica comunidad nacional.”
Argentina
V kratkem prostoru, ki nam ga t: komentar dopušča, bomo skušali vsa na hitro analizirati dvoje važnih do godkov preteklega tedna. O prvem sm že pisali v zadnji številki. Je to zase dan je argentinske škofovske konference ki je bila zadnje dni preteklega tedni v San Miguelu. Kot je bilo pričakovat: so škofje objavili dokument, v katerer se zlasti zavzemajo v ovrednotenje dru žine, ter Seveda napadajo poizkuse za kona o razporoki.
Vendar je politične opazovalce bol zanimal sprejem, ki ga je imel predsed nik Perón s predsedstvom škofovsk konference. Msgr. Tortolo, kardina Primatesta in msgr. Zazpe so se skora tričetrt ure pogovarjali s starim vo djem, v tem uradnem kontaktu, ki j bil prvi uradni, odkar je Perón za časi svojega drugega predsedništva prelomi z argentinsko cerkveno hierarhijo, in celotno cerkvijo.
Udeleženci sestanka so ga označili a „pozitivnega“, in to ni prazna fraza Celoten vtis je, da so škofje bili upe števani v svojih najosnovnejših zahte vah (bolje željah). Ovrednotenje dru žine je tudi vladin interes na skupn točko se da priti tudi pri vprašanj vzgoje in privatnih (katoliških) šo Škojfe so tudi izrekli vsa zaslombo vIe di v zadnjih poizkusih boja proti pornc grafi ji in izrazili željo, da bi se v tei boju šlo še dalje.
Kjer pa ne vlada složnost, je v p< ronizmu. Bralci so gotovo že naveličal našega zatrjevanja, da ima Perón na; večje probleme v svojih lastnih vrstal A to ponavljanje ni brez podlage, kaj vsakodnevna kronika zapisuje stalno šti Vilne dogodke s tega področja. Omenim noti anje sindikalne probleme. Omenim napetosti, ki vladajo v raznih provinca (Buenos Aires, Córdoba, Santa Fe, M siones). Omenimo pa končno še najtei ji primer, Mendozo. Peronistična strar ka m njeni poslanci so že pred tedi zagrozili guvernerju, Martínez Baca, d mu bodo odvzeli zaupanje in mu oc klonili sodelovanje, če ne bo, po Perc novem uka-" i-ločil iz vlade levica] skih elementov. Le poseg iz centrale zaenkrat pripeljal do nestalnega pre mirja. Po tem je v torek 30. oktobr odstopilo pet ministrov provincijsk vlade.

LJUBLJANA — Sezona v ljubljanski Operi se je zaradi nekaterih tehničnih ovir — zakasnelo notno gradivo n omejitev električne energije — spremenila : Namesto uvodnega otvoritvenega koncerta, so pričeli z baletno premiero. Karel Toth iz Bratislave, ki je za eno leto šef ljubljanskega baleta, je postavil na oder „Posvečenje pomladi“ Igorja Stravinskega in „Hirošimo“ Wi-iliama Bukovyja. Obe deli je Toth tudi režiral in izdelal načrte za kostume. Zahtevno glasbo Stravinskega je dirigiral Vladimir Kobler, „Hirošimo“, ki je pisana za elektronsko glasbo, pa so baletniki izvajali kar na magnetofonski frak ,ki je bil posnet v Bratislavi. Toth se. je predstavil kot odličen režiser, kot koreograf pa je stvar preveč poenostavljal, kot kostumografu pa se mu v „Posvečenju' pomladi“ stvar ni posrečila: to je dokazal . tudi aplavz na koncu predstave, ki je bil dober ali le nekoliko zacjržan,'kakor je zapisala Andreja Taufer v svoji' kriti objavljeni' v ljubljanskem „Delu“. -
NOVA GORICA — Primorsko gledališče v Novi Gorici je pričelo sezono | Shakespearovim „Kariolanoip“, ki je 'bil v Slovenijij prviedzvajan, čeprav je že nekaj let to,.. tlelo prevedeno v slovenščino. Kritik Andrej Inkr.et je v začetku napisal' da je v zadregi, kako napisati'' poročilo o" izvedbi dela: Pri-, morsko^gledališče ^je^triajhhd; v' več 'po-menih — manjka mu primeren oder p$ tudi igralski' srbor ni 'številen ih jfe‘ težko' .dobro izvesti delo, ki zahteva veliko število oseb in tudi velik oder.
LJUBLJANA — V Narodni gajeri-ji so 9. oktobra odprli' veliko razstavo gotske plastike na Slovepskem. .Eksponati z vseh koncev Slovenije so prikazali razvoj in zriačaj kiparske umetnosti na Slovenskem med 13- m 16. stoletjem. Razstavili so 157 kipov, plastik, reliefov in oltarjev, ki so jim med drugim z restavratorskimi posegi dali tudi prvoten videz.
MARIBOR — Svojo turnejo po Sloveniji je leningrajska filharmonija zaključila 4. oktobra v Mariboru. Dirigiral je filharmonijo mladi Name Jarvi, orkester pa je brezhibno izvajal „Tokato“ Tamberta, „Koncert za klavir in orkester št. 1“ P. Čajkovskega in Pro-kofjevo „Peto simfonijo“.
LJUBLJANA — Znameniti Robbov vodnjak pred ljubljanskim magistratom bodo spravili na varno, ker ga je zob časa precej nevarno načel. Na njegovo mesto pa bodo postavili ponaredek.
CELJE — Celjani so 5. oktobra proslavljali stoletnico znane celjske „Cinkarne“. Najzvestejšim delavcem in upokojencem so delili posebna priznanja, osmim „najuspešnejšim“ komunistom pa so seveda dali zlate značke ZKJ.
LJUBLJANA — Po jugoslovanskih statistikah „obrtništvo v Jugoslaviji ne vleče“, seveda jih ne zanima, zakaj je do tega prišlo: obrtniki pa dobro vedo, ker jih pritiskajo k tlom z najrazlič-
nejšimi davki in taksami. V Jugoslaviji je na 1000 prebivalcev le 28 obrtnikov, v Sloveniji pa je njih število nekoliko večje — 33. Pri tem ugotavljajo, da je v Švici zaposlenih v obrti 139 od 1000 delavcev, v Italiji 119 in v Franciji 72.
LJUTOMER — Val dežja, ki je ponovno zajel Slovenijo, je povzročal hude skrbi štajerskim vinogradnikom. Zaradi dežja se je na grozdju pričela širiti grozdna gniloba, ki je grozila z u-ničenjem pridelka, razen tega pa vinogradnik’" niso mogli pravočasno dokončati s trgatvijo.
LUBLJANA — Ko sedaj razpravljajo o novi, ustavi, so sklenili, naj bi besedilo, ki govori, o pravicah delavcev dopolnili tako, „da bi precizirali integralnost bruto osebnega dohodka“. Gre praktično za to, da bi vsak delavec imel z ustavo zajamčen vpogled v strukturo „svojega osebnega dohodka, da bi natanko vedel, koliko znaša njegov bru.o dohodek in koliko mora iz njega izdvajati sredstev ter v kakšne namene.“ Potemtakem sedaj delavec sploh ne ve, koliko komu odtrgajo od plače, ker sicer ne bi bilo potrebno posebno' ustavno besedilo, da „bi lahko dosegli neskaljene in čiste odnose med delovnimi organizacijami in družbeno nadgradnjo ter premostili zgodovinski prepad med delavcem in uradnikom.“
UMRLI |K> OD 30. 9. DO ..7,. 10. 1973:
LJUBLJANA — Marija Zgaga r. Lužar, p. n.; Ljudmila Grafenauer r. Dolžan; Minka Gerjol r. Šušteršič; Marija Berčič, 98; Franc Odar, statistik-metodolog; Franc Rogelj,- up. železn,;
, Franci, Lazar, up. pravni svetnik; Ela Zupančič, up. magistratna uradnica: Frsinee Mlakar: Ruža Blumauer r. Divjak; Josipina Završnik r. Moser; Marija Koprivec ir. Lapajne; Antonii a Dežman: Antonija Vesel r. Levstik; Jože Rihar, 65; Marija Bizovičar r. Lampič; Ciril Vidic;. Aloizij Princm: Frančiška Smirnov r. Novak, ^ Ana Borštnik r. Drašler; Jožefa Kržič r. Gregorčič, 81; Frančiška Martinčič r. Lampič; Klara Kovač r. Doma; Mila Kezele r. Legat; Anton Kozinc, 82.
RAZNI KRAJI — Vencelj Čarman, Primožev, 69, Medvode; ing. Karel Marn, up. ravnatelj Ekonomske šole, Novo mesto; Frančiška Grivec r. Krevs, Poljane pri Mirni peči; Franc Grčar, Mirna: ‘Anton čonč, Žalec] Slavko Ukmar, Nova Gorica; Ivan Šalej, kontrolor PTT, Žalec; Jože Gruden, Janež-čkov, Sp. Slivnica; Janez Resman, Ton-čev oče, žapuže pri Begunjah; Franc Vidmar, Sp. Žreče, p. n.; Jože Jager, 45, nam. dir. PTT Jugoslavije, Beograd; Ivan Podobnik, 62, Sinja gorica; Franc Peterc, Žabnica; Alojzija Novak, 50, Kranj; Anton Komljanec, Podbočje; Matevž Dolinšek, Mengeš; Katarina Turk r. Saražin, Gradnje; Lojzka Novak, Kranj; Stanko Kralj, Kanal ob Soči; Franjo Šlogar, Novo mesto: Jožefa Petrovič, Kranj; Nada Kodrič r. Jelinčič, Jesenice; Franc Koprivec, Že-limlje; Ivana Jurca r. Janša, 92, Vrhnika; Pavel Mulavec, Celje; Dušan Sancin, prof. violine, Celje; Filip Ogrič. 57, Dob; Alojzija Sever r. Stare, 62, Lavrica, p. n.; Miha Ogorevec, up. vratar, Rovišče pri Raki: Marjan Ribič, šofer, Boštanj; Rafael Strgar, pismonoša, Šentvid pri Velenju; Micka Vister, Jesenice; Marija Svoljšak r. Hiti. up. učiteljica, Dob; Marija šeme r. Zupanc, 88, Krka; Jože Kosmos. Hrastnik; Ignac Novak, Celje; Stanislav Vidic, Kranj; Franc Zaplotnik, Retnje.
50-1 étnica „Katoliških misijonov“
21.	oktobra smo praznovali misijonsko nedeljo. Kot vsako leto je tudi letos slovenska misijonska zveza pripravila akademijo v Slovenski hiši na Ramon Falconu Letos še s posebnim poudarkom. Revija „Katoliški misijoni“ je namreč prav na misijonsko nedeljo obhajala svoj zlati jubilej — petdesetletnico.
Akademija se jfe začela s sveto mašo. v novi cerkvi Marije Pomagaj pri kateri so somaševali delegat msgr. Anton Orehar, superior Baragovega misi-jonišča g. Ladislav Lenček ter sedanji urednik Katoliških misijonov g. Franc Sodja. Msgr. Orehar je v pridigi govoril o važnosti misijonskega apostolata ter priporočal molitev za nove misijonske poklice.
Po maši se je nadaljevala akademija v dvorani Slovenske hiše. Navzoče je v imenu misijonske zveze pozdravil Marjan Loboda. Čestital je reviji „Katoliški misijoni“ k njenemu jubileju in napovedal program prireditve.
Pevski zbor Gallus je pod vodstvom svojega dirigenta, dr. Julija Savellija zapel štiri pesmi in sicer: Dana mi je
vsa oblast, Pesem prošnje k Bogu za Barago, Mariji, Materi vseh rodov ter Glorijo. Zbor je pesmi zapel dovršeno in občinstvo je pevce nagradilo s ploskanjem.
Dolgoletni urednik Katoliških misijonov superior Ladislav Lenček je nato v strnjenem govoru podal zgodovino slovenskega misijonskega tiska in posebej revije Katoliški misijoni.
O bodočnosti slovenske misijonske akcije in Katoliških misijonov je spregovoril sedanji urednik g. Franc Sodja. Poudaril je, da je v današnjem času misijonsko delo popolnoma drugačno, kakor je bilo v preteklosti. Dežele se osvobajajo, med črnimi narodi se dviga narodna zavest in samozavest. Misijonar mora spoštovati kulturo in navade naroda, njihovo tradicijo, ne pa vsiljevati evropsko kulturo.
Sledile so skioptične slike, ki so pokazale naslovne Strane strani revije Katoliških misijonov v preteklosti.
S pesmijo Povsod Boga, ki smo jo zapeli vsi navzoči smo zaključili prireditev.	M.
SLOVENCI V
Osebne vesti
Ga. Antonija Langus je umrla 29. t. m. Pokopali so jo v torek na pokopališču v San Martinu ob navzočnosti 12 duhevnikov. Naj počiva v miru!
MENDOZA
Misijonska nedelja
Pripravljali smo se nanjo z devet-dnevnico k Sv. Duhu od 12. oktobra.
V	nedeljo, 23j oktobra, smo posvetili sv. mašo misijonski misli in napravili tudi za naše misijonarje po sv. opravilu posebno nabirko. Za petje je tokrat zopet poskrbela naša mladina.
Popoldne pa nas je Misijonski krožek povabil v Dom na misijonsko akademijo. Vsa priprava je bila na skrbi krožkove voditeljice gdč. Lenčke Groš-ljeve.
Že stene v dvorani so nam budile misijonsko razpoloženje v svojih priložnostnih napisih in statističnih lepakih, ki so s svojimi podatki o bednih razmerah po vsem svetu trkali na srca in budili vest.
Posebno pa moramo s priznanjem o-meniti spored akademije.
V	začetku smo s petorico mladih na odru vsi v dvorani glasno zmolili misijonsko molitev. Nato smo v smiselno povezanih recitacijah in deklamacija o poslušali misli o misijonskih potrebah v zapuščenih delih sveta. Zaključila je to točko skupna molitev za Barogovo beatifikacijo.
--Voditeljica krožka nam je tudi prebrala pisma slovenskih misijonarjev, s katerimi Je krožek navezal pisemske stike!	......
V	drugem delu pa smo gledali dva zelo .zanimiva dokumentarna filma o poganskih verstvih in ljudskih običajev japonskega naroda in o vsakdanjem sodobnem življenju japonske družine z značilp;mi navadami pod domačim, krovom,' mladine v 'šoli iri japonskega človeka v službi ter'na cêsti. Vse to sredi velikega 80 milijonskega paro.da, kamor komaj šele prodre skràmen žarek Kristusove" Luči:',/.
Za sklep je bila pripravljena družabna zabava , pri. pogrnjenih mizah.
: Krožku in vodstvu za res lepo uspelo prireditev čestitamo!	Bb.
RA MO S M E JI A
Materinski dan Slomškovega doma
Vsako leto učiteljski odbor s pomočjo šolskega sveta skrbno pripravi proslavo materinskega dne. Že več kot mesec dni so otroci skrivnostno prenašali naročila učiteljev očetom, ki naj bi bili pomagali, da bo praznik lepši. Prijetno petje vseh razredov je pokazalo, da otroci veliko in velikokrat pojejo. Lepe besede ge. učiteljice ,so otrokom in tudi ostalim osvežile pojem besede — mati. Najmlajši so vedno tudi najprisrčnejši. človek je kar videl, kako bi radi vse prav in lepo naredili, čeravno se še z zlogi bore. Bilo je več lepih prizorov. Zadnji razredi pa so pokazali, da resnično dobro obvladajo govorico svojih staršev in so zmožni deklamirati daljše odlomke. Lepa slika matere in veiik slovenski šopek so slavnost še polepšali. Po programu so malčki obdarovali svoje matere in potem odšli k igram na dvorišče. Mame pà so Vesele svojih otrok posedele ob lepo okrašenih in bogato obloženih mizah in pokramljale med seboj.
Po nedeljski maši pa so dekleta in fantje proslavili praznik svojih mater. Izredno velika skupina deklet in fantov, že nekaj let odlično deluje v domu. Ob vsaki priliki so pripravljeni sodelovati pri delu. Lepo petje primernih pesmi je ustvarilo slavnostno razpoloženje. Izredno skrbno pripravljen govor predsednika fantov je prijetno iz-nenadil navzoče mame. Branje Cankarjeve črtice, ki jo je odlično prebral eden izmed večjih fantov, je marsikateri materi privabil solze v oči. Še vei pesmi ob spretni spremljavi kitare je ustvarilo veselo razpoloženje. Vsak od nastopajočih je podaril svoji materi
ARGENTINI
rdeč nagelj, potem pa so skrbno postregli materam ob lepo okrašenih mizah. Te vrstice ene izmed navzočih mater naj bodo skromno priznanje učiteljskemu svetu, velikim in malim otrokom za lep praznik.
SLOVENSKA VAS
Nekaj novic iz Slovenske vasi
Ne bi bili v zmoti, če rečemo da je bilo to leto, leto koncertov. Imeli smo jih po krajevnih domovih, kakor tudi v slovenskem središču na Ramón Fal-conu. In lahko pritrdimo, da je bila kvaliteta ¡še kar zadovoljiva.
V soboto 20. oktobra smo imeli v Hladnikovem domu slovenski materinski dan. Ob tej priliki je slovenski mladinski zbor „Karantanija“ nudil našim materam in vsem navzočim izvrsten večer pesmi in glasbe. Pod vodstvom ge. Marije Fink Geržiničeve so nam mladi glasovi podajali dobro pripravljene m dovršene pesmi.
Program se je delil na dva dela. V prvi del, ki bi lahko imenovali mednarodni delt je vključil nekaj slovenskih, nekaj domačih, med temi pa še ruska narodna Kolokoljčik in ena nemška.
Drugi del je bil posvečen slovenski pesmi. Z zadovoljstvom so navzoči ploskali ob koncu vsake pesmi. Odobravali so s tem čistim glasovom, dekliškim kakor fantovskim.
Še nekaj smo občutili: veliko prizadevanje dirigentke in sodelovanje ter disciplina mladih pevcev,
S pesmijo Domovini —- B. Ipavic —— je bil končan program. Za slovo so se' 'dekleta zapele materam priložnostno pesenu
V nedeljo, 28. septembra, smo imeli tudi v Hladnikovem domu nas tradicionalni Buhov „asado .
Ob lepo pogrnjenih in založenih mizah se je zbrala slovenska skupnost, ki se je ‘ v velikem številu spet spomnila požrtvovalnosti g. Francija Buha, J deli dobrote med brati na misijonski postojanki na Madagaskarju.
' Veselo • razpoloženje vseh navzočin spominja na veseli znača-j g. Buha. Razveseljivo je tudi to, da slovenska skbP; nost še čuti s tistimi, ki so bili nekdaj
njen del.	...	, «
Mojstrsko pripravljeni „asado n še druge dobrote, kakor tudi dobra postrežba, za katero sta poskrbeli mladinski organizaciji, so nam omogočili lepo
q1 o "1 0	p
Glavno je pa to: G. Buh, 'Slovenska vas še vedno „stoji“ za Vami in ta asado je samo zunanji izraz našega priznanja Vam!	^ f
RAZSTAVA MLADIH SLIKARJEV V soboto, 27. t. m., je bila zaključena v Slovenski hiši razstava mladih slovenskih slikarjev, ki jo je priredil SKAD. Poročilo o otvoritvi in razstavi bomo objavili v prihodnji številki.
Slovenci po svetu
BRAZILIJA
SAO PAULO
23.	9. so Slovenci iz Sao Paula opravili tretje romanje v Marijino svetišče v mestu Aparecida, ki leži med mestoma Sao Paulo in Rio de Janeiro in je sedež nadškofa — kardinala, čeprav ima le nekaj tisoč ljudi. Za romanje se je priglasilo oseb za tri omnibuse. Nekaj jih je šlo v narodnih nošah z Ljubo Malgajevo na čelu.
V baziliki so z župnikom somaševali podravnatelj filozofske fakultete Alojzij Zver. ravnatelj univerze Janez Man-suet Božič ter župnik Alojzij Ilc. Stregel je univ. prof. dr. Enij A. Fonda. Prvo berilo je bral univ. prof. inž.
Ob četrti obletnici
Prav na današnji dan 31. oktobra minevajo štiri leta, odkar je umrl glavni urednik Svobodne Slovenije Jožko Krošelj. Marsikdo med nami je ugotovil: že prej smo spoznali njegovo osebnost, sposobnost, delavnost in požrtvovalnost. Odkar ga pa ni, še bolj vemo, kaj smo izgubili z njim mi pri Svobodni Sloveniji in vsa slovenska ideološka emigracija.
O Jožkotovih lepih lastnostih smo že pisali ob njegovi smrti. Tedaj pa še nismo vedeli, 3a je v mladih letih tudi pesnikoval. Malo zbirko njegovih pesmi so našli šele po njegovi smrti. Na četrto obletnico njegove smrti objavljamo v njegov spomin pesem, ki je nastala okrog leta 1920. Kot mlad dijak — gojenec v Mariboru — se je počutil daleč od doma v „tujini“. Nemško nastrojeni profesorji in dijaki so mu kot zavednemu Slovencu domotožje in duševno trpljenje še povečali. Takole je privrela ta pesem iz njegovega srca:
Zapoj mi pesem o domu, o večerih na vasi, o nizkem ognjišču o zakajenih podbojih, o materni molitvi-,
, o bratcih ih sestricah mojih, da bom še enkrat živo občutil • blagoslov domovine, nje brezmejno ljubezen, zaničevanje ih preziranje	■;
. v tej. daljni tujini,	"
ki me je vzela v svoje naročje; mene brezdomovinca,
Martin črnugelj. Salezijanec Zver je pridigal v obeh jezikih,,'Pevci in narodne noše so bile blizu oltarja dobro vidni, .Nekatere domačine so narodne noše tako prevzele, da so spraševali, odkod je prišla ta tuja cesarska „družina na bož.fo pot. Malgajevo, ki je brala drugo berilo, so imeli za kraljico — mater, Francko Brunčkovo za kraljico, otroka pa za prince in princeze.
Popoldanska pobožnost je bila v-stari baziliki. Domačini so jo brž napolnili. P. Mansuet je pel litanije in imel pridigo v portugalščini. Po pobožnosti je domači pater redentorist v zakristiji večkrat široko zinil in kazal, kako so domačini zijali, ko so poslušali tako lepo petje in pridigo.
'Vreme je bilo ugodno, Dvainpolurna vožnja v obe smeri zaradi prepevanja prekratka. Udobne vozove je preskrbelo slovensko podjetje Panorama Tiens-mo (lastnik Franc Šircelj iz Ilirske Bistrice). Podjetje ima 25 najmodernejših Mercedes-Benz omnibusov za dolge proge. Vozi tudi v Buenos Aires.
Slovensko tiskarsko podejtje Valen-tim (lastnik V. Majer) je v spomin na romanje natisnilo podobice in druge potrebščine. Škoda, da je nekatere ro,-jake zadržala bolezen. Argentinski dr» žavljani so se zaradi volitev morali predstaviti na konzulatih. Iz istega razloga se romanja ni udeležila misijonarka s. Silva žužek, ki je prišla obiskat svoja brata in hotela izkoristiti priliko, da bi Slovence seznanila z afriškimi misijoni, župnik Boris Zakrajšek m prišel, ker se je v njegovi fari potopila v reki barka z okrog sto ljudmi in so prav tedaj iskali trupla in jih pokopavali.
Pri slovenski maši 14. 10. so se Slovenci spominjali 16 letnice prve slovenske službe božje v Sao Paulo in druge obletnice podpisa dekreta o ustanovitvi slovenske župnije. Po maši je Jože Mestnik kazal diapozitive romanja in drugih slavij zadnjih mesecev.
(Nad. Pa 4. str )
20 let Prešernove šole
Skromna, a okusna propaganda je napovedovala slovesno praznik Prešernove šole na Pristavi v Castelarju. Šola je dosegla svoj 20 rojstni dan.
Dne 20. oktobra t. 1. se zbralo ve • liko rojakov k tej slovesnosti. Pa ne samo učiteljstva, staršev in njih otrok, učencev te šole, pač pa tudi širša publika, predvsem pa veliko število bivših učenk in učencev. Vsi so hoteli dati poseben poudarek temu večeru.
Med mnogimi povabljenimi gosti je omenit’! predsednika NO Miloša Stareta s soprogo, predsednika društva Zedinjena Slovenija Boža Stariho s soproge!, šolskega nadzornika Aleksandra Majhna, predsednika društva Pristava Franca Perniška, dr. Alojzija Starca, dr. Bajleca in druge.
Praznični večer je začel s sv. mašo g. Lamovšek, veroučitelj te šole, nafci pa se je razvijal spored na preprostem odru, ki pa je bil primerno in lično opremljen z zavesami, cvetlicami, sliko dr Prešerna, s pestro razsvetljavo it 1. Zasluge imata Jernej Kinkelj in Franci Gričar.
Voditeljica šole gdč. Mija Markež je v začetku pozdravila vse navzoče z dobrodošlico in povabila predsednika NO Miloša Stareta na oder, od koder je v lepem govoru razvijal misli k praz. niku, poudarjaj oč veličino naših šol, njih pomembnost in korist za ohranitev narodne zavesti med slovensko mlhdi -no, rojeno v tujini, in napotilo vsem, da se P° svojih močeh trudimo za čim večji razvoj te najvišje narodne dobrine. 'čestital je učiteljstvu in šoli k temu lepemu jubileju in bodril k vztraj-
nosti na začrtani poti. Buren aplavz je bil ddkaz splošnega zadovoljstva z govorom.
Lepo prirejena zborna recitacija šolskih otrok se je kot prva oddolžila pesniku dr. Prešernu z verzi njegovega Sonetnega venca.
Slovensko petje je gotovo najbolj privlačila točka vseh naših prireditev. Tak-o so tudi tu ¡sledile pesmi druga drugi. Dva zbora: učence te šole in Slovenske mladenke pa je dorigirala ga Anka Gaserjeva, učiteljica petja v pri-stavski šoli. Izmenoma sta nas zbora ponesla v .svojih pesmih po vsej naši slovenski zemlji: od Koroške do Dolenjske, oi štajerske do Gorenjska, po Prekmurju, Notranjskem, Primorskem in Beli Krajini.
Zbor Slovenskih mladenk že dobro poznamo in njih petje nam gre vsem prav do srca, nismo pa mislili, da bi ga. dirigentka tudi )>ri šolarskem zboru imele take uspehe! Zares je iz mladih grl izvabila čudovite glasove, ki bodo v bodoče mogočno dmeli v naših večjih in imenitnejših zborih.
Uvod h „Krstu pri Savici“ je bil naslednji odrski prikaz; zopet lep uspeh mladih šolarjev, pa obenem n'hvala ge. Marici Debevčevi, za pripravo lepega prizora.
Čestitke in pohvalo je prinesel tudi referent za ljudske šole Vitrih in izročil gdč. Miji plaketo kot so-min in zahvalo za njen neumoren trud v šoli tekom 20 let.
¡Pridružile so se tudi bivše učenke in se v imenu ostalih obisk ivalcev te
šole hvaležno oddolžile svoji nekdanji ueitejici.
V daljšem govoru se je predsednic šolskega odbora Kopač Ivan spomni! vise preteklosti te šole od začetka do današnjih dni, omenjajoč prve napore učiteljstvu in staršev v skupnem interesu pomagati mladini v ptiuku jezika, pri vzgoji in ohranitvi narodne in verske bitnosti. Spomnil se je hvaležno vseh učnih moči poimensko, ki so doslej sodelovale v šoli, vseh bivših predsednikov šolskih odborov, članov odborov in končno staršev šolske mladine, zahvaljujoč se vsem skupaj za delo, trud in podporo v preteklosti.
Vsi navzoči .so po končanem govoru z daljšim odobravanjem izrekli svoje priznanje voditeljici šole, učiteljstvu in odbornikom za njih vztrajen napor uri delu v slovenskih šolsekih tečajih. Njih želje iso hitele še v daljšo dobo, kot je biia doslej, zavedajoč se, da bomo s skupnimi napori dosegli lepe uspehe-
Delo in požrtvovalnost šolskih otrok v teku leta je stvarno pokazala lepo urejena in okusno opremljena razstava, odnrta v šolskih prostorih, h kateri so vsi navzoči z radovednostjo pohiteli in se naslajali nad delom mladih.učenk .n učencev.
Leno uispela prireditev je v najvišji meri pokazala uspehe šole tekom preteklih let, saj je preko te šole šlo visoko število mladine, katera pa je po trdili podlagi, dobljeni v teh tečaji.n, ostala zavedna, neumorna in delovna
To slavje bo ostalo vsem prisostvo-valcem v trajnem spominu, zavedajoč se, da le šola in dom dosežeta najboljše uspehe, če korakata skupno k istemu cilju -— dhti najboljše naši mladini!
Čestitamo šoli in pogumno naprej!
R. K.
SVOBODNA SLOVENIJA
Po športnem svetu
DVA ČLANA italijanske alpinistične ekspedicije na Anapurno sta umrla v svojem šotoru, ki ga je odnesel plaz. Nesreča se je zgodila že 24. septembra v Katmandu, v prestolico Nepala je vest prišla šele 7. oktobra- Plaz je odnesel del taborišča št. 2, ki je bilo na višini 5450 metrov.
BALKANSKO NAMIZNO TENIŠKO prvenstvo je že osmič osvojila ^Jugoslavija tako med moškimi, med ženskami pa prvič. Med posamezniki pa je bil tudi finale med jugoslovanskima igralcema šurbekom in Karakaševim, ki je v polfinalu izločil Mariborčana Savnika. V damskem finalu pa sta se srečali Palatinuševa in Korpa, ki je v polfinalu izločila Slovenko Jelerjevo.
V DRUGI ROKOMETNI ligi je ljubljanski Slovan zmagal 7. oktobra v Splitu in dosegel že šesto zaporedno zmago, Celjani pa so se z zmago nad Premiumom iz Hrasnice z 8 točkami uvrstili na drugo mesto. Slabše pa gre Sevnici in Šoštanju, ki sta s tremi ozi-roma dvema točkama.na zadnjih mestih med 12 klubi.
(Nad. s 3. str.)
29. 9. 1973 se je poročil Jožko Ma-tavž iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu z gdč. Ivone Badra iz Sao Paula. Poročno mašo in obred je opravil p. Man-suet ob somaševanju treh duhovnikov. Jožko je vnet član cerkvenega zbora in lektor pri slovenskih mašah. Bilo srečno!
28. 9, 1973 je v Santo André umrl Jože Romih iz št. Jur ja pri Celju. V Brazilijo je prišel po zadnji vojski. Žena Antonija mu je umrla 26. 3. 1973. Jože se je ponesrečil na kolesu in po enem tednu umrl v bolnišnici.
11. 10. 1973 je v Sao Paulo Umrl Gvido Bera iz Platišč (prov. Udine) Bil je nečak župinka J. Modrijana in je prišel v Brazilijo 1. 1941.
V domovini je v 92. letu umrla Marna Malgaj, teta Radka Malgaja in sestra junaka Malgaja. Doma je bila edina, ki je še nosila ta priimek. Sedaj ga nosi le še Radko v Sao Paulo.
O B V E STILA
ČETRTEK, 1. novembra 1973:
Zbor Silovemlsikih protikomunističnih borcev zvečer pred spomenikom junakov v Slovenski hiši.
SOBOTA, 3. novembra 1973:
V	Slovenskem domu v San Martinu
jubilejni koncert Slovenskega pevskega zbora v San Martinu.
NEDELJA, 4. novembra 1973:
21. mladinski dan s celodnevno prireditvijo na Pristavi.
SOBOTA, 10. novembra 1973:
V	Slovenski hiši ob 20 koncert Slo-
venskih mladenk v korist cerkve Marije Pomagaj.	„	, .
SKAD vabi na Literarni večer, ki bo ob 18 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 11- novembra 1973:
V	Berazateguiju obletnica Slovenskega doma. Lepo vabljeni.
NEDELJA, 18. novembra 1973:
Vsakoletna tombola Našega doma v
San Justo.	,
V	San Martinu v domu proslava 2o-letnice ustanovitve slovenske šole.
SREDA, 21. novembra 1973:
V	San Mairtinu v domu ob 18-30 sestanek Lige žena mati in razgovor o ločitvi zakona. Vabljene gospe, gospodične in fantje!
DRUŠTVENI OGLASNIK Zedinjena Slovenija organizira tudi letos otroško šolsko kolonijo v Kordob-skih gorah pri dr. Hanželiču, Prijave sprejema ZS do 20. novembra.
Izlet slovenskih šol bo 3. novembra v Villa Albertina. Vse šole se zberejo tam okrog 10 ure.
Vseslovenska tombola za izdajo učnih knjig bo v nedeljo, 2. decembra v Slomškovem domu. Že sedaj vsi lepo vabljeni!
Slovenska radijska oddaja bo to ne
del jo izpolnila že tretje leto življenja.
Zedinjena Slovenija pripravlja Balantičev večer ob SO-letnici njegove smrti v Našem domu v San Justo. Večer bo 17. novembra ob 20. uri.
Božične kartice Zveze Slovenskih Mater in žena
Samo dva meseca nas ločita in že so pred nami najlepši dnevi v letu — božični prazniki. Dnevi dobrote in ljubezni. Dnevi, ko se spomnimo svojih znancev, prijateljev in sorodnikov. Zato naj jim bo poslano voščilo na karticah, ki jih je letos izdala Zveza slovenskih ma-teh in žena in v odtisih z reliefi — delo šolskih otrok Slomškove, Balantičeve m Prešernove šole. Pridno kupujmo te kartice! Podprimo otroško zamiselnost in obenem strimo veliko dobro delo, ker je čist: dobiček namenjen revežem, ki jim je beda vsakdanja spremljevalka. Kartice bodo na razpolago pri vseh odbornicah domov.
Od vsepovsod
Malezija in gverila. Malezijska policija je zaprla 20 oseb in jih obtožila sode-ovanja s komunistično gverilo. Med aretiranci je največ imteligentov — zdravnikov, pravnikov, pa tudi nekaj — podjetnikov. Ti zadnji si najbrž hočejo „zavarovati premoženje“ kakor razni slovens Ki trgovci in podjetniki med revolucijo v Sloveniji. Oblasti jih obtožujejo, da so pošiljali gverilskim odredom zdravila, tiskarski material, denar in seveda tudi orožje.
O zgodovini vojne med ZDA in Španijo leta 1898. Tega leta je ZDA napo-velada Španiji vojno, ko se jel Kuba borila /a neodvisnost. IDo napovedi je prišlo, ko so Amerikanci mislili, da so so Španci toppedilali ameriško vojno ladjo Maine. Na sestanku ob 75-letnici veteranov ameriško-španske vojne pa je sedaj 9y-letni Joseph Favrat povedal, da
eksplozije niso bili krivi Španci, ampak so ameriški mornarji, ki so — kadili-pod glavnim krovom.
Concorde v muzej. Britansko-tfran-cosko nadzvočno letalo „Concorde 001“ je opravilo svoj zadnji polet ter ga bodo „ustoličili“ v letalskem muzeju Bourget'. Ta prototip etala ie doslej letel 396krat in to skupno v 819 urah; od tega je 254 ur letel ,s hitrostjo nad 2.00Č km na ul o. Dru gi „Concorde 002“ pa bo v kratkem letel iz Toulousa čez Atlantski ocean v ZDA. „Concorde 002“ ima na eni strani oznake francoske, na drugi strani pa oznaka britanske družbe.
„Brca avtom“. Preporod vožnje skozi najožje središče Rima je prvi tak ukrep v zgodovini mesta — prvi po ediktu Julija Cezarja, ki je prepovedal vožnjo z vprežnimi vozili skozi Rim preko dneva.
Zdajšnji ukrep velja seveda za osebne avtomobile; italijanski vozniki pa menijo, da bo doživel neslaven konec kakor vsi prejšnji poskusi, da bi Rim osvobodili avtomobilske more.
JAVNI NOTAR FRANCISCO RACI CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Airee Pta. baja, otic. 2 Ti E. 35-8827
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA
IIU E .B LE S
Podružnice
CARLOS SPEGAZZINI A vda. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO Almafuerte 3230
Frente Estación EZEIZa Ruta 205
T. E. 295-1197
LUKA MILHARČIČ
Električni aparati
Izključni zastopniki: Hitachi — National *— Crown — Ranser— Panoramic — Aurora— Saccol — Columbia — Westinghouse — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia —- Champion — Marshall
J. š.
(3)
Teatro Colón 1973
Kulturna politika novega vodstva gledališča
Ob nastopu službe je novi direktor Colona razložil smernice in načela, po katerih bo usmerjal vso dejavnost gledališča.
Prvo načelo je nacionalizirati Colón. To pomeni zanj najprej odprtje gledališča vsem argentinskim skladateljem, pevcem, plesalcem, instrumentistom, dirigentom, režiserjem, scenografom in koreografom. Tuje umetnike bodo dopuščali le v skrajno nujnih primerih in za pouk ter aktualizacijo domačega osebja. Tudi program mora obsegati čim več domačih del iz preteklosti in sedanjosti ter novih, ki jih bo vodstvo naročilo.
Drugo načelo pa je to, da je treba Colón odpreti „ljudstvu“, da se bo lahko vsak, kdor bi želel, udeleževal njegovih predstav. Zato naj bi Colón deloval kar največ, vsak dan, popoldne in zvečer, cene vstopnic pa naj bodo dostopne prav za vsakogar. Operni in baletni ansambli bodo hodili gostovat v mesta v notranjosti dežele. Poskrbel bo tudi za manjšo dvorano za operete, zarzuelas (španske ljudske igre s petjem in domače sainetes (spevoigre) iz začetka stoletja.
Tiskovna konferenca
Novi direktor je tudi sklical tiskovno konferenco, na kateri je s svojimi izjavami in z razgovorom s časnikarji povzročil zbeganost, zaskrbljenost in o-gorčenje. Pokazal je grobo nepoznanje sveta operne glasbe in Colonove vloge ter pomena, omalovaževanje visoke u-metnosti in glasbenega občinstva in trdno voljo po „populariziranju" in na-cionaliziranju Colona.
Poleg številnih netočnosti, neslanosti
in žalitev je vznemirilo vse, ki jim je Colón pri srcu in se zavedajo pomena te naj višje umetnostne ustanove v deželi, zlasti dvoje njegovih priznanj: prvič, da ga ne moti, če zgubi Colón dosedanjo mednarodno umetniško raven, in drugič, da priznava gremialni svet teatra, ki daje zadnjo in odločilno besedo o vsem delovanju, ki lahko odobri ali zavrne program gledališkega vodstva, kar dejansko pomeni razveljavljenje avtoritete in lahko zapelje v neprevidljive posledice za gledališče.
Trdil je, da je bil doslej Colón le za maloštevilne izbrance; da je v Bs. Airesu le kakšnih 200 ljudi, ki znajo vrednotiti slovite pevce, kot sta Plácido Domingo in Montserrat Caballé; da se manjšine navdušujejo iz snobizma za velike pevce v deželah, kot je Italija, kjer je nizka glasbena kultura; da je Colón za Argentino potrata; da bo prihodnje leto kar 250 opernih in 150 baletnih predstav!; da ne bo Colón več uprizarjal oper s „parlamentos“ v tujih jezikih (zato ie umaknil s programa Webrovega Abu Hasana); da bi tuji umetniki manj računali, če bi Colón res imel velik ugled v tujini ipd.
Izrekel se je proti temu, da bi še naprej operne predstave iz Colona prenašali po televiziji, češ da (jih) bodo odslej vsi tisti, ki jih gledajo in poslušajo na malem zaslonu, lahko prišli osebno v opero.
Glede razveljavljenja pogodb tujim umetnikom je priznal, da je bilo nevljudno, zanikal pa je, da bi bilo nezakonito in krivično. Priznal je tudi, da je šlo do sedaj komaj do 6 odstotkov gledališkega proračuna za goste, ki so pa dejansko odločilno omogočali visoko poustvarjalno raven Colona. Colón ima namreč celo vrsto pevcev, ki lahko ustrezno zasedajo
ESL0VBQA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire* T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Centra! (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N* 1.149.713	
manj zahtevne vloge; ima dober orkester, ki pod veščo taktirko veliko zmore; ima dober zbor, ki ga je , do zadnjega vodil nepozabni Tulio Boni, ki pa je zavoljo razmer v teatru odpovedal službo in odšel v Italijo; in ima dober plesni zbor in nekaj odličnih plesalcev solistov, čeprav si Colonov balet še zlepa ne bo povsem opomogel zaradi tragične smrti 9 najboljših plesalcev. Nima pa Colón prvovrstnih pevčev za vse vloge, zlasti je šibkejši pri ženskih glasovih in tenorjih. Mednarodni sloves imata le baritonist Gian-iPietro Mastromei m bhsist Víctor de Narké. In vsestransko je seveda še zmeraj zadovoljiv Angel Matiello.
Nekateri najeti tuji umetniki so prejeli telegram o odpovedi šele tik pred odhodom v Buenos Aires, ko jim je Colon že poslal vozovnice, dva izmed njih pa že prepozno in sta prišla v B. A. neobveščena. španski dirigent Jesús López Cobos, glasbeni vodja zapadne berlinske opere, je dosegel navsezadnje, da so mu dovolili enega od dveh prej zmenjenih programov s Filharmoničnim orkestrom, španski tenorist José Contreras pa se je predstavil v Colonu s svojim advokatom in se tudi uveljavil. Niso mu prepustili obljubljene vloge Rudolfa v La Bohême, pač pa Alfreda v Traviati.
Kriza Colona je globoko pretresla ne le operno publiko, ampak vse javno mnenje. Osuplost, razburjenost in zaskrbljenost za bodočnost gledališča so prihajale do izraza v teatru in našle silen odmev tudi v časopisju, ki je prinašalo ogorčene izjave in tehtne uvodnike. Julij avgust in september letošnjega leta pomenijo nemara najbolj mračno razdobje v slavni Colonovi zgodovini. Nekateri abonenti ze niso vec hodili k predstavam, ker je raven takoj zdrknila navzdol. Pa tudi drugače je bilo te mesece mučno ozračje v gledališču, ker je pri številnih predstavah prihajalo do hrupnih manifestacij zoper novo vodstvo Colona in njegovo kvarno kulturno politiko.
(Bo še)
Za dobro voljo
„Žena, 'res ne morem gledati, kako se mučiš, ko prenašaš vedro s premogom. Prosim, pojdi drugič rajši za mojim hrbtom.“
Žena: „Zakaj pa kar naprej zehaš, ko jaz govorim?“
Mož: „Saj ne zeham. Rad bi samo rekel, da bi me lahko vsaj enkrat pustila do besede.“
OD DOMA
Dvomi norci naših dni imajo vsaj zadoščenje, da svojim gospodarjem lahko Tečejo tovariš.
Naročnina Svob. Slovenije za leto 19/3 za Argentino 3 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti | 78.— (7.800.—). ZDA in Kanada 13 USA dol.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z Brionsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7218
Kdor.: hitro da, 5o hitreje vzame.
DR. JUAN JESUS BLASNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologije
C. Joor E. tiritara 285, Cap. Fed
Zahtevajte določitev ure no telefonu 49-5855 in 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto edlTdo »
sdo
sfz
21. mladinski dan
SLOVENSKE MLADINE VELIKEGA BUENOS AIRESA
4. novembra na Pristavi
8.30 Pričetek odbojke
11.30	Sv. maša za vse rajne in žive člane SDO in SFZ
12.30	Skupno kosilo
13.30	Nadaljevanje odbojke
15.30	Dviganje zastav — razdelitev pokalov Govora predsednikov
Nastop deklet pod vodstvom prof. Maruške Šimenc Nastop fantov pod vodstvom prof. Tineta Vivod Nastop mladcev — vodi prof. Franci Sušnik Nastop mladenk — vodi Adrijana Mažgon Nastop mladcev iz Slovenske vasi — vodi Bogo Rozina Nastop otrok iz Morona, Ramos Mejíe in San Justa Nastop folklornih skupin: San Justo, Slovenska vas, Ramos Mejía, Morón
Po končanem programu sledi PROSTA ZABAVA
OSMA OBLETNICA SLOVENSKEGA DOMA IVANA CANKARJA
NEDELJA, 11. NOVEMBRA 1973
DOPOLDNE:
Ob 11.30
POPOLDNE:
Ob 15.00
Spored:
Dviganje zastav
Sv. maša (Msgr. Anton Orehar)
Kosilo
Slavnostni govor (predsednik NO g. Miloš Stare) Nastop šolskih otrok
Duet ob jezeru (Nevenka in Rudi Vidmar)
Veseli Kranjc (Rudi Dolenc)
Nastop mladinskaga zbora „Spomin“
Simbolično rajanje deklet in fantov doma I. Cankar
Prosta zabava in družinski ples v prijetnem domačem razpoloženju Poskrbeli bomo, da bo Vam in vsem našim zares lepo in prijetno
Pridite, pričakovali vas bomo!
Nasvidenje torej!
DOHOD: z vlakom: Iz Constitución do Berazateguija. Ka izstopite, greste v smeri vlaka, prečkate progo ter na avtobusni postaji ob tov. Rigoleau vzamete kolektiv štev. 300 B. do Calle 1 y 34 (ok. 12 kvader) z avtom: Iz Avellaneda ali Dock Sud po Av. Mitre do Calehaquí (Ruta 220 Mar d. Plata) do Cruce F. Varela. Od tu slediti po ruti do prvega dolgega zavoja. Ob preseku zavijete na levo, prečkate Av. Bel-grano_(Bs. As. La Plata) ter sledite ok. 20 kvader do 2. asfalta na desno, kjer zavijete (na desno) in sledite 3 kvadre in ste na Calle 1 Tu 2 na levo. Po 4 kvadrih ste pri nas, jasno kajne! Nasvidenje torej!
...................................................................
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov!
Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejía
Uradne ure: ob torkih, Četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
•••■»■«■bbbbbbbbbbbbbsb»bbbsbbbbbbbbb*bbbbbib *