DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 9 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 12, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Milijone ljudi ima raje relifno delo kof pa relifno podporo. Ljudje bi radi delali, samo že imajo priliko do dela New York, 11. januarja. Ko, Je Predsednik Roosevelt pretekli *** iz.iavil, da ne bo nikdar do-0 n, da bi se ljudem dajalo de-jarno podporo kot relif, pač pa :le za delo in za direktni za-je s tem izrazil senti-ei>t, kot ga ima 90 odstotkov :Ul^ri|ega naroda. Ida l"0^ 's0 zacllue čase mnenja, f, ludje ne želijo več delati in' ni !aje živiJ° od relifa- T° Pa Amree?nica' VsaJ Pri 90 odstotkih ; lei 'kancev ne. Tozadevno gla-P°ka'1J^ brezposelnimi Je to iancxes Mklauš, Rose Gal-: P> ki je v Massillon, O., Jennie j bJ elbar in, Nettie Nicola. Pogreb Ob's6 pokoJ'ne se vrši v soboto hf° iz hiše žalosti na 7913 [Lou- Ave> pod vodstvom Ttlt -L- Ferfolia. Bodi blagi zemr miren počitek v ameriški Ji. Preostalim sorodnikom dSe globoko sožalje! ^ v. Vile rojenice &eckUZmi Mx- in Mrs- Frank kreok S° pril?esle vile rojenice I dobr„ega dečka- Mati in dete se M,f°CUtita v Glenville bolni- MarJTln° dekliško ime je bilo ! čestitke^ iZ Carry Ave- Naše V sre°dVo ld2rUŠtVeni dom ^dna rv, \ Januar.ia se vrši seja si°v-dru- tek.set u°omavEuclid«- Priče- VSe dlektor' ZV6Čer- P°Zivlje Se - se iste Jrf 111 zastopnike, da I ^ Odbor V° °b Času udeležijo. L Pritisk Roosevsltove administracije na kongres, da glasuje proti Ludlow postavi, je bil nezaslišan. 54 kongresmanov, ki so se podpisali, da bodo ugodno glasovali za postavo, se je v zadnjem trenutku premislilo in so glasovali proti Ludlow postavi. Včerajšnji poraz pomeni, da tekom tega zasedanja kongresa predlog ne bo prišel na vrsto. Tudi ni verjetno, da bi predlog sploh kdaj zmagal, kajti zagovorniki predloga niso mogli dobiti niti polovice glasov, in kje naj vzamejo dvetretinsko večino, ki je potrebna. Zagovorniki predloga pa so včeraj izjavili, da ne bodo odnehali, pač pa se borili naprej, šli bodo med narod in tolmačili potrebo take postave, da namreč narod glasuje, predno se Zedi-njene države podajo v vojno. Vest iz domovine Mr. Anton Kapel, 15021 Thames Ave., je dobil iz domovine žalostno vest, da je v Kalu' Pri Št. Petru na Krasu umrla Uubljena mati Marija Kapel, r°J- Maver v visoki starosti. Tu zapušča sina Antona, hčer porojeno Prances Kortiš, sina Jacka v Detroitu, v Argentini sina b ranca, v Avstraliji pa dve hčeri. Mary, poročeno Fisher in Kristino poročeno Matelko. V domo-'.'mi ^Pušča žalujočega soproga Andreja in dva sina: Andreja in Jožefa, in dve hčeri: Antonija, poročena Bizjak, in Ivana, poročena Urbančič. Bodi blagi mamici lahka domača zemlja, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje! Seja trgovcev Progressive Merchants Association ima svojo redno letno sejo v sredo 19. jan. ob 8. uri zvečer v prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Vsi člani so vabljeni, da se radi važnih zadev gotovo zglasijo na seji. Progresivna trgovska zveza ženski odsek Progresivne trgovske zbornice si je izvolil sledeči odbor: predsednica Mary Svetek, podpredsednica Mary Vihtelich, tajnica Bertha Dov-gan, zapisnikarica Josephine Tr-ček. Važna seja Društvo sv. Cecilije št. 37 S D. Z. ima važno sejo nocoj večer v stari šoli sv. Vida. članice so prošene, da se gotovo udeležijo, Vsa kontrola mestne vlade v rokah republikancev Pretekli pondeljek večer je mestna zbornica v Clevelandu odglasovala, da ima predsednik zbornice DeMaioribus pravico imenovati načelnike vseh odsekov mestne zbornice, kar pomeni, da bodo imeli republikanci za prihodnje dve leti absolutno kontrolo v mestni zbornici, žal, da so deloma tudi demokrati krivi, da je do tega prišlo. Prvi krivec je izdajalec councilman Dunn, ki je pri volitvah kandidiral kot demokrat, a takoj prvi teden ob otvoritvi mestne zbornice je skočil v republikanski tabor. Jako umesten predlog je v pondeljek zvečer stavil tudi councilman Anton Vehovec iz 32. varde, ki je predlagal, da se izvolitev načelnikov odsekov izroči v roke posebnega odbora, v katerem bodo demokrati in republikanci zastopani. Ta predlog je propadel 20:13. Proti predlogu Vehovca so glasovali tudi demokrati Novak, Sulzmann in Travnikar. Za predlog so glasovali Vehovec, Pucel in Crown. Needinost med demokrati prinaša slednjim poraz za porazom. Dobro pa je, se bodo vsaj razmere razčistile. Amerika prodaja Japoncem in Kitajcem Washington, 11. j a n u a r j a. Kot naznanja državni oddelek ameriške vlade sta Kitajska in •Japonska kupili skoro enako množino orožja, streljiva in druge vojne opreme tekom meseca decembra v Zed. državah. Kitajci so v decembru naročili v Ameriki vojaške opreme v vrednosti $290,282.99, dočim so Japonci eksportirali iz Amerike blaga v vrednosti $258,282.62. Japonci so kupovali skoro i z k 1 j učno predmete, ki so potrebni za sestavo vojaških zrakoplovov. Kitajci so pa naročevali večinoma strojne puške in ročne granate. -o- Nove uradnice ženski odsek Kluba Zapadnih slovanskih društev ima sledeči odbor za 1938: predsednica Maria E s t a n e k, podpredsednica Rose Stepic, tajnica Ana Jesen-ko, 3567 W. 61st St., blagajni-čarka Josephine Klinec, zapisnikarica Marija Kolanc. Nadzornice: Ella Samanich, Paula Hunter. Zastopnice: Marijanca Kon-chan, Urška Andriančič. Seje četrti pondeljek v mesecu ob 7:30 pri Mrs. Frank Ivančič, 3426 W. 65th St. Ogromen kontest The Procter & Gamble Co., ki izdeluje znano "Ivory" milo, je razpisala kontest, ki se bo vršil od 23. januarja pa vse do 5. marca, Kompanija bo uspešnim kon-testantom podarila 64 novih Stu-debaker avtomobilov. Poleg avtomobila dobi sleherni, ki prejme nagrado, tudi Philco avto radio in 1,000 galon gasolina zastonj. Se bo že izplačalo udeležite se kontesta. Vreme "Ameriški business je prestrašen in nima zaupanja," je pričal predsednik Sears-Roebuck korporacije v Washingtonu. Eno uro pozneje pa je Chrysler kor-poracija naznanila, da bo vzela 65,000 delavcev na delo. Strah pa tak! Korajža velja! * Pet višjih mornariških častnikov v Rusiji so včeraj dale sovjetske oblasti ustreliti. Pojasnilo Mortgage Co. Uredništvu Ameriške Domovine: V odgovor na Vaš članek o zadevi dividende North American Mortgage Loan Company sledeče: 1. Vodstvo družbe je že več tednov študiralo mogočnost kake dividende vlagateljem in se je tozadevno dogovarjalo z metoda j ni mi osebami. 2. če bi se Vaše uredništvo potrudilo poprej pozvediti fakte, bi n. pr. zvedelo a) da nobena družba v Clevelandu, ki je bila organizirana po načinu North American Mortgage Loan Company ni dosedaj še plačala nobene dividende, b) da Reconstruction Finance Corporation ne po-sojuje več denarja finančnim 'avodom. Odbor Mortgage Company bolj čuti položaj vlagateljev kakor kdo drugi. Odborova naloga je gospodariti tako, da vlagatelji konečno dobijo ves denar nazaj. Ponovno je svaril vlagatelje, da naj ne prodajajo ali zamenjujejo knjižic za različne papirje, pokopališčne lote itd., ki so dvomljive vrednosti. Edini način, da se more doseči celotna izplačitev je počasn^t likvidacija. Brezdelnost naših dolžnikov, zelo slabe tržne cene obveznic, to sta dva glavna vzroka, da se likvidacija ne vrši hitrejše. Vlagatelje prosimo potrpežljivosti, zagotavljamo jih, da delamo po svoji najboljši zmožnosti svojo nalogo izvršiti čim hitreje in izplačati celotne vloge. Le s skupnim sodelovanjem in težkim delom bo ta cilj dosežen. The North American Mortgage Loan Company. Dr. Seliškar, predsednik. Nacionaliste v Španiji zadel nov poraz Teruel, Španija, 11. januarja. Vladne čete so napadle včeraj La Muella hrib in ga tudi zavzele. La Muella hrib dominira mesto Teruel. Kot se poroča iz Madrida, je zavzetje tega hriba bolj važno kot pa zasedba mesta Te-ruela samega. Hrib je močno utrjen in kontrolira pota na štiri stfani. Nacionalisti so streljali iz 24 baterij skozi 45 minut na madridske postojanke, toda končno je vladna infanterija nenadoma naskočila hrib in ga tudi zasedla. -o- Premalo naseljencev Washington, 11. januarja. Tekom preteklega fiskalnega leta se je priselilo v Zedinjene države samo 53,610 naseljencev, dasi je znašala kvota za vse države 153,774. Iz tega je razvidno, da bi lansko leto lahko dospelo še skoro 100,000 nadaljnih naseljencev iz raznih držav sveta. Danes je nekoliko laglje dobiti v Ameriko ljudi, kot je bilo pred par leti. Seveda mora vsak naseljenec dospeti sem pod garancijo, da ne bo padel v breme javnim oblastem za preživljanje. -—0—i—1— Novi državljanki Pretekli petek je zvezna sodni-ja v Clevelandu imela prvo zaslišanje v tem letu za ameriško državljanstvo. Ameriški državljanki sta postali Adela Birsa in Angela Rolih. Majhen je začetek, toda — počakajte do konca tega leta. Novima državljankama iskrene čestitke! Spremenjena taktika demokratskih councilmanov Ker so demokrati v mestni zbornici v Clevelandu zgubili radi izdaje enega izmed svojih članov kontrolo nad mestno vlado in zbornico, so se začeli bolj liberalni demokratski councilmani organizirati. Sedem demokratov se je izjavilo za reforme in sicer: Reed, Anton Vehovec, Michael Lučak, Emil Crown-Gusdano-vich, Mark McElroy, Edward Pucel in John Vaško. Pozneje bodo povabljeni še councilmani: Betley, Stein, Travnikar in Hef-fernan. Povabljeni pa niso bili: Lewandowski, John Novak in John Sulzman. Q slednjih trdijo liberalni demokrati, da držijo še vedno "s staro gardo," to je, s starim eksekutivnim odborom demokratske stranke. Tozadevno bi nam Mr. Novak lahko stvar pojasnil. Liberalni demokrati bodo povabili v svoje vrste tudi nekaj liberalnih republikancev, in tako se zna zgoditi, da bo ta koalicijska skupina v mestni zbornici iztrgala iz rok vajeti iupanu Burtonu, ki se smatra cot rtakcijonaren župan. Avstrija in Ogrska ne gresta v družbo z Italijani Budapest, 11. januarja. Italija je povabila Ogrsko kot Avstrijo,, da postaneti članici zveze, ki jo tvorijo sedaj Italija, Nemčija in Jappnska v boju proti komunizmu. Kot so se izjavili nekateri ogrski državniki laško-nemška-japonska zveza ni naperjena samo proti komunizmu, pač pa tudi proti demokratskim državam. Avstrijski kancler pa, Kurt- Schuschnigg, je včeraj izjavil, da je Avstrija absolutno zadušila komunistično nevarnost v svojih mejah in da ni potrebno, da se pridruži še posebni zvezi v boju proti komunizmu. Vsa laška prizadevanja dobiti Avstrijo in Ogrsko pod svojo kontrolo, so »e torej izjalovila. Ogenj in munšajn Neka ženska je včeraj korakala mimo hiše na 1365"E. 89th St. [z hiše je videla prihajati dim. Mislila je, da gori. Poklicala je požarno brambo. štiri kompanija so dospele na lice mesta. Ko so vdrli' v hišo, ni bilo ognja nikjer, pač pa se je iz kotlička lepo kadilo. Kuhalo se je 100 galon, žganja. Ognjegasci so šli domov, a še prej so poklicali zvezne tajne agente. Nauk: kadar kuhate, naredite tako, da se ne bo kadilo pri vseh štirih straneh iz hiše. Dobi $7*500 odškodnine Joseph Krajger, 54 let star, stanujoč na 1193 Addison Rd. je dobil od porote na Common Pleas sodniji prisojenih $7,500 odškodnine. Krajger je tožil The May kompanijo, katere truk je leta 1934 zadel v njegov truk na Chester Ave. in 55. cesti. Krajger je dobil v tedanji nesreči zlomljeno hrbtenico. častno priznanje Naš slovenski odvetnik, Mr. John L. Mihelich, ki je', član Industrial Commission of Ohio za clevelandski distrikt, je bil izvoljen za predsednika odbora, ki ima sedež v 2, nadstropju Engineers Bldg. Naše čestitke Mr. Mihelichu! V bolnišnici S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v Glenville bolnišnico Mrs. Julia Pezdirtz, 14614 Sylvia Ave. Nahaja se v vardi št. 1. Governer države New Jersey je izročil Lindberghovo nagrado 110 osebam, ki so pomagale dobiti morilca v roke Trenton, N. J., 11. januarja. Governer države New Jersey Hoffman je včeraj izjavil, da bo te dni razdelil $22,000 nagrade, katero, je razpisala državna po-stavodaja države New Jersey, desetim osebam, ki so pomagale, da je bil Ilauptmann kot morilec Lindbergh otroka prijet in usmrčen. Državna nagrada je znašala $25,000. Dočim dobi 10 oseb $22,000, pa se razdeli ostale tri tisoče dolarjev med kakih 100 bančnih uslužbencev, ki so sledili zaznamovanemu denarju, ki je bil plačan kot nagrada. Sleherni bo dobil nekako $25.00. Imena onih deset oseb, ki dobijo večje nagrade, so: William Allen, zamorski voznik, ki je našel truplo Lindbergh otroka v gozdu, dobi $5,000.00. Walter Lyle, uslužbenec na gasolinski postaji, kjer je Hauptmann zamenjal zaznamovani denar, dobi $7,500. John Lyons, pomočnik Lyla, dobi $1,000.00. Witt. Strong, bančni uslužbenec, ki je opozoril policijo na zaznamovani denar, dobi $2,000.00. Celia Barr, prodajalka vstopnic v filmskem gledališču, kamor je zahajal Hauptmann, prejme $1,000. Amandus Hochmuth, 89 let stari bivši pruski vojak, Joseph Perone, taxi voznik in Millard Whited, farmar, ki so vsi trdili, da je Hauptmann pravi morilec, dobi vsak $1,000 izplačanih. Governer Hoffman je včeraj izjavil, da je še vedno prepričan, da Hauptmann sam ni izvršil zločina, pač pa je imel zaveznike. Rusija bi rada gradila vojno mornarico, toda nima nobenega uspeha v Zedinjenih državah Washington, 11. januarja, že poldrugo leto si prizadevajo zastopniki ruske sovjetske vlade, da bi oddali naročila za več novih ruskih bojnih ladij v Zed. državah, toda dosedaj niso imeli sreče. Rusija bi tudi rada naročila težke jeklene plošče ,velike topove in drugi material za bojno mornarico. V ruskih tovarnah in delavnicah nimajo niti strojev, še manj pa zmožnih delavcev, da bi, se lotili kaj takega. Zadnje čase se je Rusiji posrečilo skleniti z neko angleško tovarno v Sheffieldu pogodbo za dobavo 15,000 ton oklopnega jekla. Jeklo je vredno poldrugi mi- lijon dolarjev. Po malem kupuje Rusija tudi v drugih državah material za bojno mornarico. Ameriška vlada sicer direktno ni prepovedala gradnje bojnih ladij za Rusijo, to(ja ladjedelnice se bojijo prevzeti naročila iz vzroka, ker dogovori glede plačil niso narejeni. Ameriški indu-strijci se bojijo, da za delo ne bi dobili plačano. Zadnje čase je dospelo v Kronstadt, Rusija, skoro 100 italijanskih ekspertov, ki bodo skušali ustvariti gradilišče za bojne ladje. Vprašanje je le, kje bodo dobili potrebne jeklene oklepe, katerih v Rusiji še danes ne znajo in ne morejo izdelovati. Banket za Burtona Včeraj so priredili v Hollen-den hotelu banket zmage za cle-velandskega župana Burtona. Navzočih je bilo 800 gostov. Glavni govornik je bil Frank Knox, ki je leta 1936 kot republikanec kandidiral za podpredsednika proti Rooseveltovemu tike-tu. Na banketu se je splošno poudarjalo, kaj je republikanska stranka naredila za narod in kaj še lahko naredi, župan Burton se je počutil prav srečnega v družbi. Sodja na radio Mladi banjo umetnik Jos. Sodja, katerega družina stanuje na 1278 E. 167th St., nastopa zadnje čase v Loew's State gledališču v New Yorku. Nastopa tako uspešno, da pri vsaki predstavi potegne vse občinstvo za seboj. V četrtek 13. jan. ga boste lahko slišali ob 8. zvečer na Kate Smith programu potom WGAR radio postaje. Mladi umetnik je brat Rev. Sodje. Prireditev Adrije Slovenski pevski zbor Adrija v Euclidu, kjer je mnogo mladih slovenskih pevcev in pevk, priredi v soboto 15. janiiarja v Slov. društvenem domu na Recher Ave. ples in zimsko zabavo. Johnny Pecon orkester bo igral. Vstopnina je samo 30c. Ste prijazno vabljeni. Seja Svob. Slovenke Seja društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 S. D. Z. ki se vrši v četrtek 13. jan., se bo radi konference S. N. Doma pričela ob 7:30 zvečer. Pridite vse! Anton Palčič umrl V torek zjutraj je ob 8:30 umrl rojak Anton Palčič, 6716 Bonna Ave., kjer se nahaja družina že zadnjih 8 let. Ranjki je bolehal dolga leta in je dobival od East Ohio Gas Co., kjer je bil prej zaposlen, pokojnino. Pokojni je bil doma iz vasi Vrhnika pri Starem trgu na Notranjskem, p. d. Mežnarjev. V domovini zapušča še mater, brata Ivana in sestro Frančiško. V Ame-rik9 je prišel leta 1906. S pokojnim John Lenarčičem sta skupno delala dolgo vrsto let pri East Ohio Gas Co. Ranjki je bil star 54 let. Pokojni zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Avsec, doma iz vasi Pudob, poleg nje pa hčer Mary in dva sina, Antona in Ernesta, nadalje dva brata, Ernesta v Gowanda, N. Y. in Louisa v Brooklynu, N. Y. Pokojni je bil član dr. Ložka Dolina in dvora Baraga. Pogreb se vrši v petek iz hiše žalosti ob 9. uri v cerkev sv. Vida pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Družini naše globoko sožalje. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin ! K molitvi članice podružnice št. 15 S. Ž. Z. se prosi, da pridejo vsak večer molit na dom pokojne Mrs. Novak in da se udeležijo tudi pogreba. Dobili delo Wovenright Knitting Co., 2400 Payne Ave., je včeraj sprejela nadaljnih 100 delavcev na delo. Poslovodja tovarne pravi, da se razmere ugodno izboljšujejo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN BOM K . *LOVKN1AN PA/LT NEWSPAPER SI 17 8t Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sunday« md Holiday«_ NAROČNINA: " Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto 17.00. Za Amerlko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 13.60. Za Cleveland, po raznaialclti: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 centa. _ SUBSCRIPTION RATES: O.s and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, »«.•'/ per year. 0.8. and Can«,da, $3 00 lor 8 month«; Cleveland, by mall, $3.50 tor 0 months. Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.60 per year, $3.00 for 8 month«. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1800. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1871 No. 9, Wed., Jan. 12, 1938 Director McMaster v Euclidu BESEDA IZ NARODA -•—i« Kar je "Ameriška Domovina" prerokovala, to se je tudi zgodilo. Oktobra meseca lanskega leta smo pisali, da je "neodvisni" kandidat za župana v Euclidu, Mr. Kenneth Sims, suhaške narave. Nekateri v Euclidu nam niso verjeli, večina pa je bila z nami. Verjeli nam niso oni, ki pod bivšim županom Elyem niso mogli dobiti dela. Verjeli so nam pa oni, ki so se pod bivšim županom Elyem počutili kot svobodne ameriške državljane, v katerih privatne posle se bivši župan Ely nikdar vtikal ni. 401 odstotkov vseh volivcev v Euclidu tvorijo naši ljudje, večinoma Slovenci in nekaj bratov Hrvatov. Večina teh naših ljudil ima v Euclidu svoje čedne hiše in posestva in tudi pošteno davke plačujejo od njih. Pravzaprav so mesto Euclid ustvarili Slovenci. Pokojni Kracker, Recher in Kren ter nekaj drugih so bili pionirji, ki so začeli spreminjati puščavo v Euclidu v eno danes najlepših rezidenčnih mest v okolici Clevelanda. Brez Slovencev, ki so orali prvo ledino v Euclidu, danes sploh ne bi bilo. In kako je Euclid v zadnjih petindvajsetih letih napredoval. Krasne šole, lepa slovenska cerkev s šolo, lepi bule-vari.di, tlakane ceste, snaga in red, vse to se je ustvarilo z veliko pomočjo slovenskega davčnega denarja. Slovenci so si postavili stotine lepih rezidenc, katere obkrožujejo krasni vrtovi, lepi nasadi, senčna drevesa — skratka, najboljši ljudje so prihajali v Euclid, kajti prijetno je tam. Največ za povzdigo Euclida je naredil župan Charles Ely. Županova! je dvanajst let. Euclid se je pod njegovo administracijo visoko dvignil. Res je, Charles Ely je imel svoje, napake — kdo jih nima — toda izderite najprvo bruno iz svojega očesa, potem pa potegnite trščico iz očesa svojega bližnjega. Župan Ely je bil svobodoljuben Amerikanec, ki je rad imel naše ljudi, jim pomagal, jih upošteval, in če vseh ni mogel upoštevati, pač n* bila njegova krivda, kajti župan končno tudi ni Bog v mestu. Saj tudi Bog ne more ustreči vsakemu Zemljanu! Pri zadnjih volitvah je Ely propadel za par sto glasov. Izvoljen je bil Mr. Kenneth Sims, mož ki najbrž ne pozna kosmopolitskega Euclida. Mi smo rekli, da je vzgojen v krogih, v katerih se sovraži opojna pijača, in prav smo imeli. Pretekli teden je novi župan Sims prvič pokazal svoje smernice. V vsem Euclidu ni mogel najti domačina, da bi ga imenoval za direktorja, javne varnosti. Šel je v Cleveland in poklical McMastra, da pride v Euclid in vodi tam vrhovno vodstvo nad. policijo in ognjegasci. Ko so naši prijatelji in nasprotniki čitali poročilo o tozadevnem imenovanju pretekli teden v "Ameriški Domovini" so se začeli prijemati za glavo! McMaster — direktor javne varnosti v Euclidu! Človek kamenitega srca, človek mehanične delavnosti, bivšiXclevelandski policijski zelot, ki je vdiral v tisoče stanovanj tekom prohibicije, zalezoval, rušil, aretiral, preganjal in pošiljal v nesrečo vse, ki so dišali po kaplji vina, pive in žganja. McMaster, ki nikdar srca ni imel, pač pa je slepo sledil tedanji zločesti postavi prohibicije, McMaster, ki ni vedel, da je sam Bog Oče nebeški naučil človeka na zemlji, kako se izdeluje vino, McMaster, ki kot kristijan, nikdar ni slišal o Kristusu, ki je spremenil vodo v vino, da je napojil žejne goste v nedeljo na ženitovanju! Župan Sims je šel v Cleveland in imenoval za direktorja McMastra, ki je sam izjavil, da še nikdar v Euclidu bil ni, torej ne pozna tam razmer in ljudi. Zakaj župan Sims ni dal domačemu človeku isti urad? Zakaj je privabil McMastra v Euclid? Župan Sims to dobro ve in "Ameriška Domovina" je to tudi dobro vedela pred volitvami. Drugič: McMaster.dobiva $150.00 na mesec, da uživa pokojnino kot bivši policist v Clevelandu. 'Kot direktor v Euclidu bo dobival $3,000.00, a mesto Cleveland mu bo moralo plačevati $150.00 mesečno še naprej! Tako bo imel dvojni zaslužek, Euclidčani se pa lahko za ušesi praskajo! Tretjič: Kaj bodo naša slovenska društva na piknikih ob nedeljah v Euclidu? Ali bodoj točila vodo in jo prodajala po 10c kozarec? Kajti prepovedano bo vse, in gorje onemu, ki bo v nedeljah skušal prodati kaj več kot kar ima nad pol procenta alkohola v sebi! McMaster osebno ni slab človek, in, je znan kot poštenjak, toda po prepričanju je zakrknjen puritanec, kateremu je slaba postava več kot pa človeško srce. Stotine naših ljudi je radi njega po nedolžnem trpelo, in Euclidčani bodo tudi spoznali to trpljenje. N: čuda, da so prvi dan, ko je župan Sims imenoval McMastra za direktorja javne varnosti v Euclidu, šli protestirat k županu Simsu skoro vsi oni, ki so najbolj delovali za izvolitev Simsa županom. Bomo videli! Davek na samce Cleveland, O.—Tako je naslov burki v treh dejanjih, katero vprizori podružnica št. 25 SŽZ v nedeljo 16. januarja zvečer v Knausovi dvorani. Ta igra vsebuje polno humorja in je prav primerna za predpustni čas, ker se v igri pokaže, kako so trije parčki dosegli, da so prišli v sladki zakonski jarem. Dva, bolj staromodna in prav skopa fanta sta se bala plačati davek na samce, pa sta, se raje odločila vzeti za žene dve devici, katerih ena je bila krofasta, druga pa zelo gluha, obe pa precej nerodni. V tej igri nastopi 13 igralcev in igralk pod vodstvom Josephine Perpar. Vsi igralci so že večkrat pokazali, da so pravi umetniki na odru ter vselej želi ljudsko priznanje. Naj navedem le nekatere teh: Margaret To-mažin, Josephine Perpar, Frank Hočevar, Matt Bambich, Frances Brancelj, Rudolf Grm, Mary Brodnik, Damijan Tomažin, Mary Lah, A. Kuret. Torej že ti igralci so garancija, da bo zopet' nekaj takega, da bo vsakemu ugajalo. Saj dobro razvedrilo poživi duha, da se potem ložje prenaša borba življenja. Po predstavi na odru se vrši ples, za katerega bo igral orkester Zupančič. To godba je ena najboljših, še posebno zato, ker zna ustreči starim in mladim. Pripravljenih bo tudi v obilici raznih; okrepčil, ki bodo nadomestila, kar bo še komu manjkalo do najboljše volje. Vstopnina je samo 35c. Prijazno se vabi na udeležbo članice naše, pa tudi drugih, sosednih podružnic in gl. odborni-ce SŽZ. Vabljeno je tudi splošno cenjeno občinstvo. Vsi si zapomnite dan 16. januarja, da ne zamudite tega lepega večera v Knausovi dvorani. Pozdrav! Frances Ponikvar. » * « ■—•—*——•—•—•—•—»..»,» « i • »—•—■—•—«—«—-—•» Kaj pravile! ■........................ . ..... > Stara demokratska garda se je bila sprijaznila s kongresni-kom Sweeneyem. Novo pečeno vodstvo demokratske stranke pa tudi vabi Sweeneya v svojo sredo. Imeniten mož, ta Sweeney, ki ga hočejo povsod imeti, (pa se ga obenem povsod branijo z vsemi štirimi.) In res je, da bo zdaj Sweeney odločeval. Kjer bo namreč on, tam bo pogoreto. Ilirija Jr. in Hi Cleveland (Collinwood), O.— Nekoliko naznanila in pojasnila staršem, in onim, ki se zanimajo za ta mladinska pevska zbora. Ker je na zadnji redni mesečni seji ali letni seji ostalo radi sej neizpremenjeno, zato se bodo zanaprej vršile redne mesečne seje kot dozdaj, to je vsako drugo sredo v mesecu. Prosi se vse starše, cla obiskujejo te seje, da vam je potem znano, kako in kaj se dela in pa kako obstoji mlada Ilirija. Vsa ta mladina, ki spada k Iliriji, je imela svojo božično zabavo na 19. decembra. Da ste videli, kako dobro so se imeli in kako veselje je prevladovalo. Zabavo so imeli popolnoma prosto. Nihče jih ni oviral pri tej zabavi. Očetje in matere teh otrok, ki so bili navzoči, so se pri pogledu na to mladež še sami pomladili ter uživali pošteno zabavo, kot bi bili sami v onih mladih letih, kot je zdaj ta mladina. Potreba pa je, da se da na tem mestu popolna zahvala ter priznanje vsem staršem, kateri se trudijo za napredek tega pevskega zbora. Vse vaše delo se bo pri mladini stotero obrestovalo, kajti mladina ,katera se zbira v dobri družbi, bp ostala vedno dobra. Poleg tega se bo pa tudi priučila dobro slovenščini in zlasti slovenski pesmi. Kar je pa največ vredno je to, da prepeva nabožne slovenske pesmi, da ž njimi časti Stvarnika. Saj to vam je že vsem znano, da tisti, ki prepevajo nabožne pesmi pri sv. daritvah, dvakrat molijo Boga. Zato pa naj veljajo te skromne vrstice v zahvalo in priznanje najprej pevovodji Mr. M. E. Ra-karju, ki se v tako obilni meri žrtvuje za napredek mladine. Ravno tako gre zahvala mladini, ki se v tako obilnem številu zbira pri Iliriji. Zahvalo in priznanje pa naj sprejmejo tudi starši ki so vedno pripravljeni pomagati ter delati za boljšo in večjo Ilirijo. V imenu mladine naj se na tem mestu zahvalimo zborovi tajnici, Mrs. Jennie Koželj, katera je od ustanovitve z veseljem delala za ta pevski zbor. Sedaj pa je radi prezaposlenosti in bolezni odložila tajništvo. Obljubila pa je, da bo že vedno pripravljena za pomoč kadar jo bomo potrebovali. Naša oziroma pevskega zbora prva seja se vrši v sredo 12. januarja ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani. Prav vljudno ste vabljeni vsi starši, da pridete na sejo, katera bo zelo važna. Potrebna je vaša navzočnost. Potreba je, da se že sedaj pripravimo za našo prihodnjo prireditev. Pevovodja in mladina se že dobro pripravlja, zato pa tudi starši ne smemo zaostati.. Ako se trudi pevovolja in mladina, se moramo tudi 'drugi in potem bo uspeh, da ga bomo vsi veseli in bo prireditev prekosila vse dosedanje. Ker je bilo v odboru na letni seji nekaj spremembe, se vam tem potom sporoča nov odbor. Pevovodja je itak vsem poznani in priljubljeni Martin E. Rakar; predsednica Margi Kogovšek, podpredsednik Louis Šimenc, tajnica in zapisnikarica Mrs. Sirca, blagajnik,FrankTrepal; nadzorniki : Mr. širca, Mr. Gril in Mrs. Vidmar. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu. Pevske vaje za male vsak pondeljek po šoli, starejše oziroma Ilirija Hi, pa si od časa do časa spremenijo čas njih vaj, kakor jim je bolj pripravno. Vsekakor zasluži ta mladina veliko pohvalo ter ji že sedaj, v začetka leta kličem: Bog vas živi ter ohrani vedno dobre ter poštene, da boste' v veselje staršem, sebi pa v korist in narodu v penos. še enkrat: Bog živi vso mladino, ki se zbira pri mladinskih pevskih zborih, največ uspeha pa želim naši mladi Iliriji. Margit Kogovshe... Vabilo na sejo Podružnica št. 10 SžZ vabi na mesečno sejo, katera se vrši vsak drugi četrtek v mesecu in ne več na prvi četrtek, kot dozdaj. Veliko članic je, ki gredo k spovedi za prvi petek, potem pa že veste, da na dveh krajih človek ne more biti navzoč. No, saj se bo videlo, če ni bil to samo izgovor. Lepo bi bilo, drage sestre, ko t>i bila vsaka seja tako obiskovana, kot je bila decemberska. Potem bi se pa že kaj več ukrenilo v korist podružnice. Znano vam je, da je v teku kampanja in veste, kaj čaka najbolj pridno. O Marička, v stari kraj se bo peljala! To pa je že lekaj, za kar se je vredno potruditi. Torej ne pozabite priti prihodnji četrtek na sejo in vsaka naj kaj novih pripelje s seboj. Vsem bolnim članicam želim skorajšnjega okrevanja, da bi se zopet kmalu videle na seji. Sedaj pa, čeprav malo pozno, pa vseepo želim vsem članicam podružnice srečno in veselo novo leto, da bi bilo za naše mnoge članice bolj blagoslovljeno kot je bilo prošlo. Pozdrav in na svidenje v četrtek na seji. Vaša stara in nova zapisnikarica, J. Kožely. -i—o- —Sebe in mater je hudo ob-strelil. Ko je pregledoval svojo lovsko puško 25 letni posestnikov sin. Alojz Vaupotič v IJrastju-I Moti, je ravnal tako neprevidno, j da se mu je sprožila. Dobil je j občutne poškodbe po prsih in ro-jkah. Razen tega je bila obstre-ljena v bolnišnico v Murski So-•boti, mati pa se zdravi doma. Če verjamete al' pa ne Povedali so mi, da je naš bodoči pes na lovu. Da sta ga dva vzela na poskušnjo in da sta že takoj napol obljubila, da bi ga vzela. Mama Panchurjeva so poslali fantka v gmajno, naj prikliče psa. In res je kmalu pridrvel ko sama poštajna in se za-drevil v kuhinjo, da bi bil skoro peč podrl. Krasen pes. Precej velik, kosmat (bolj skraužljan), rujavin bel, s kratkim repom, ali prepe-ličarske pasme. Takoj sem sklenil, da bo šel ta pes z nami. Za-stran lepšega sem še vprašal mojega fanta in punčko, če jima je všeč. Da je, sta takoj oba sklenila. In tudi psu, je moralo nekaj govoriti, da bomo stopili v skupno gospodarstvo, ker je bil takoj okrog njiju. Težko sem čakal, da bi prišel George domov. Bal sem se namreč, da bi prišla tista dva lovca z gmajne in zahtevala psa. Mislil sem si, da imam jaz le enkrat psa na avtomobilu, pa se bosta kaj lepo obrisala zanj. In sta se in se še danes brišeta. Ko sem Georga vprašal za kupno ceno, je rekel, da ne računa nič. Pes je mlad, dobil ga je zastonj, torej ga da za isto ceno tudi meni. Tako se govori. No, pa da je sreča, sem dal vseeno nekaj šenkila fantku in deklici, ki sta doslej glajštala Rexa (tako mu je ime). Ker je bil ves blaten priletel z gmajne, smo ga v hlevu obrisali s slamo in se naglo odpeljali, da se ne bi kdo premislil. Bebika in jaz sva sedela spredaj, Ralph in Rex pa zadej". Moško je sedel Rex pri oknu in meni se je prav zdelo, da natanko pazi na pot, po kateri se peljemo. Za vsak slučaj, saj veste, če se mu ne bi pri nas dopadlo. Zdi se mi, da se mu pri nas prav dopade. Ker smo si bili še tuji, ga nisem vzel še na lov. Tam po Rožniku sva pa že sledila zajce in sem tako uganil, da bo, ker ima nos vedno po tleh, kot bi kaj zgubil. Takole precej psov smo že preredili pri naši hiši, pa ne vem, če smo še katerega tako radi imeli, če izvzamem Skippyta, ki sem ga bi ikradel pri Gradiškovih v L' rainu. Po tistem nam je pa še danes hudo. Bil je majhen, en pedanj manji kot osovnik, hud pa ko sama postajna. In ko je enkrat skočil na nekega fanta, kise je peljal z bicikljem in zahteval del rokava zase, je bilo jtičku ukazano od oblasti, da ?re na zdravniško preiskavo, kar je spravilo devet dolarjev iz žepa naši Johani. Pa smo rekli, da nas bo pes na tako vižo spravil ob vse, ter smo pozabili iti ponj na kliniko, kakopak. Potem bi bilo pa skoro nekaj narobe, ko sta zvedela trgovca Sušnik in Bohinc, da si jaz lastim tistega psa, ki sta ga onadva že skoro kupila. Aha, ga že imata, sem jima-rekel in jima prijazno svetoval, naj se kar prec oglerlata za drugim psom, ker tega ne bosta nikoli spoznala za svojega. Veste, da sem raje ob vse svoje dolgove, kot pa ob Rexa. Zdaj se je že privadil in ima že precej besede pri hiši. Pole tele navade, .da vse od kraja sne, je pa tudi zelo golanten in jako pripi*aven. Kadar prileti v kuhinjo, nas mora biti takoj pet zraven, da držimo omare, peč in drugo kuhinjsko opremo, sicer bi vse podrl. Za enkrat še ne razloči med tapeciranim stolom, divanom in tepihom v sprejemni sobi in med svojo slamnato posteljo v garaži. Se reče, menda sq mu na divanu še najbolj dopade. Ampak ima pri tem precej besede naša gospodarica, ki je vložila protest na pristojnem mestu proti zlorabi zofe. Se razume! (D^lje prihodnjič) JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Tako je potem prav težavno ko eden zida, a drugi pa podira. Spominjam se leta 1911, ko smo ustanovili Orla. Župnik Gerzin in pa kaplan Sever sta delala, kako organizirati in izobraziti fante. Nadučitelj Korbar pa hajdi Sokola v župnijo. Pa se je pričel ravs in kavs. Orli so pozneje prenehali, Sokol se je obdržal, ter so kupili v Preser-ju poleg Filipiča zapuščeno hišo, jo preuredili v telovadnico, ter se držali naprej. Ker katoliška stranka ni imela kakega shajališča, so si omislili Prosvetni dom z dvorano,' kjer sedaj prirejajo igre. Vse to je pa seve dosegel z Vztrajnim delom župnik Perčič, ki je farane organiziral za tako koristno stavbo, ki je v ponos faranom. Tja v tisti Prosvetni dom sem šel tisto popoldne, da vidim, kako naši Preserci igrajo. Pa sem bil prav zadovoljen. Bila je prireditev mladine v počast materam. Za uvod k igri je kaplan g. Alojzij Jenko napravil lep govor, potem se je pričela pa igra. Občinstva je bilo zelo dosti na tej prireditvi, vidno, da se ljudje zanimajo za igre. Tako Preserje prav dobro napreduje. Je tako, če je energično pa vztrajno vodstvo, pa gre. Ko sem nekaj dni prebil doma ter obiskal nekatere bližnje kraje, sem se v tem odločil, da pričnem z nadaljnim potovanjem. Ker sem Sv. Deželo odložil za pozneje, sem šel najprvo v Italijo, predvsem v Rim in Loreto. Dne 28. aprila se odpravim na potovanje. Ko se zjutraj odpravljam, da grem še prej v Preserje na pošto, pridejo mati favno od maše, ter prestrašeni pripovedujejo, da je ravnokar ubilo posestnika Andrej Petelina, p. d. Rjavčka iz. Kamnika. Odpeljem se s kolesom na pošto po cesti, kjer se je pripetila usodepolna nesreča. Andrej Petelin, zelo odličen pa tudi premožen posestnik, je tisto jutro nakladal osemmeter-ske hlode; ž njim sta bila domači sin in pa hlapec, ki sta potem s konji odpeljala hlode \ Borovnico. Petelin je šel potem sam na delo, da pripravi hlode tako, da jih bodo prej naložili. Baš to, da je bil pri takem opravilu sam, je bilo zanj usodno. Sprožil se je hlod, podrl moža ter se preko njega zavalil dol' na cesto. Mož je bil pri tej priči mrtev. Kake četrt ure po tem usodnem trenutku sem se peljal mimo tega kraja, kjer je bilo še vse tako kot se je zgodilo. Videl sem krvavo mesto in pa hlod, kije ležal sredi ceste. Ponesrečenega moža pa so odnesli v hišo ter ga položili na mrtvaški oder. Da si nisem že prej vse pripravil in uredil za potovanje, bi bil počakal par dni, ter /se udeležil pogreba, ki je bil eden največjih v Preserju. Udeležilo se ga je dosti Ljubljančanov in pa Sokoli, katerih vnet zagovornik je bil ugledni Andrej Petelin. Ž njim je* pre-serski Sokol izgubil najboljšega pokrovitelja in zaščitnika. Pač res ne vemo ne ure ne dneva! * Odhod iz Ljublj&ne. — Postrež-ljivost jmgoslovanskih uradnikov. — Vrnjene cigare. —; Na meji. — V Trstu. — V Florenci, rojstnem kraju Dante Alighierija. — O Dantejevi la Divina komediji. — Prihod v Rim. — V zavodu sv. Jeronima. Ob 5:07 popoldne se odpeljem iz ljubljanskega kolodvora z brzpvlakom protj Italiji. Med Preserjem in Borovnico so prišli v kupej jugoslovanski obmejni uradniki, da pregledajo potne liste. Bili so zelo prijazni in inteligentni. Obmejni uradnik, Slovenec, me vpraša: "Kaj fj ste že nazaj v Ameriko?" nazaj pa še ne," sem odgovofl "Saj sem komaj prišel. Seflj grem v Italijo, potem drug4! in potem pa po Jugoslaviji."] "A tako! No, potem pa srecj pot in pa srečen povratek," P1! vi uradnik in mi vrne potni l1! Za tem so prišli finanj uradniki, ter vprašali, kol« ima kdo pri sebi denarja in p" kateri valuti. Vse to so potf zapisali in izročili pismeno i trdilo prijavljenega denai* Niso prav nič sitnarili, pač j lepo vljudno vprašali. Prij' nost jugoslovanskih obmeji uradnikov mi je zelo ugaja V Rakeku, kjer je zadnja jui slovanska postaja, se je vlak ustavil. Tu sem stopi' carinski urad in vprašal, če i" jo še moje cigare? Seveda imajo, pravi uradnik, ter J" vpraša če grem nazaj v AtfC ko. Ne, da samo v Italijo, t<& ali lahko dobim cigare nazf Ja, seveda, pravi uradnikjL brez vseh sitnosti mi vrnejo plenjene cigare, katere spravi, v kovčeg.' t Kmalu potem odpelje bil vlak proti Postojni. Tu so janski obmejni uradniki j brali potne liste, da jih ove1^ potem pregledali prtljago| nato so še finančni urad4 vprašali, koliko ima kdo deif ja in v kateri valuti. Tudi t4 sem imel sitnosti. Zvečer, ! kaj minut čez osem, se p?"1!; ljem v Trst, kjer sem se prff; del na brzovlak, ki je bil njen naravnost v Rim. Kef bilo p.a do odhoda brzovlaW 25 minut časa, sem jsel na jo v že znani slovenski ud Potem pa nazaj na brzovlak, V kupej, katerega sem s' lu-al. je potem vstopila šeJ>f'| italijanska družina. Bila f mož in žena in dva otroka-so bili dokaj prijazni ti moj' potniki, ki so se peljali tja P1 Florenci. Brzovlak je dry? veliko brzino ter se ustavlja' na bolj važnih krajih, koti štre, Bologna, Florenca in clobnih krajih. Vožnja P®| lepih krajih je bila prav pf'jj na, četudi je bila noč. Podi seveda je še lepše, pa treM tudi noč za dobro vzeti. M* je na tej poti najbolj zanii11'. Florenca, v kateri je bil 'i 1265 rojen eden največjih JJ tovnih velikanov, Dante ghieri, poet, svetovnega sloVc; ter avtor slavne "La Di*' Commedia," ki je prestavi v vse svetovne jezike. S to Dantejevo Divino Ml dijo sem se seznanil na Rus^ To njegovo res divno in og1'0 no delo je prestavljeno na jezik pod imenom "Božestv'J komedija." Ž njo me je sezii" Tihon Zavijalov, sorodnik zajel pest sadre, jo v tarbuš in rekel: I tule, vzemi nazaj pokriva-svojega luknjastega razu- zagnal mu je tarbuš v ob- ■az. . ®adra se je izsula in v hipu bil hekim bel ko krap, ki si ?a Posipal s sladkorjen. Sadra ^ je prišla v oči, mel si jih |e *n mel, cepetal z drobnimi, e"elimi nogicami, izgubil copate, kričal, kot da ga na ra-ienJ nabadajo in si nazadnje ^rgal jermen z ramen ter vr-^ košaro z zdravniškim pri-rom vred Omarju v glavo. mar pa je bil na napad ko*ayoVlipy» Je sPretno ujel Pribor s v se ie odprl in sče, kleš -,Je '?Sul na tla' kle" škatle rS^-je, lopatice' I ved-i V • , &a ropotija in se- pozn glaVno orodje, ki ga oz.„a in uporabi j a orientalski! 'uravnik, kadar u ' reč klistirka. 16 more' nam" In nato se je 2ačel0 obupno bombardiranje.. 1 Omar se je gibčno sklanjal, obira škarje klešče, lopatic škatle ter obmetava, 2 njimi ^kima tako naglo In spretno a se mu možek niti izogibati lli utegnil. Ni si vedel drugača Pomagati, pobiral je, kar je Poletelo v njega, in tudi sapi %ietaval nasprotnika, kar je e mogel naglo. In povrh ata je sPretna borca še obmetava-a tudi s psovkami, v katerih ,Je orientalec strokovnjak, ka-mu nikdar ne zmanjka in u jih žal ni mogoče pre-.j Ve®ti, ker je naš severni jezik Prehladcji in preslaboten za e izraze. Nj una vnema je rastla, nju-| ne kretnje so bile vse bolj ži-Vahne in nagle, psovke vse bolj Obrane in izrazite, vse gosteje letele škarjice, klešče, lopa-,ice in Škatle. Mi drugi, Halef, ^Ju^Očko smo se iz prva Stanovanja v najem bledeča stanovanja se odda-v najem. ysako stanovanje a vse ugodnosti in vsako je vo dekorirano in v najbolj-em stanju. 1397 Edison Road, 6 sob, spodaj 1397 Edison Rd., zadej, 4 sobe in kopališče Ansel Road, za 2 dru-fjni, 4 sobe vsaka SSL* 223 8 soft J°00 E. 61 St., 6 sob in ko- ?»off Ce> hiša sam" 839 St. Clair Ave., 4 sob The N Vprašajte pri orth American Mortgage Loan Co. G131 St. Clair Ave. Ael-: HEnderson 6063 ime, potuhnite se zame in pri-mite se za moj suknjič. Pove-dem vas iz hiše." Prišla sta na vrhnji konec stopnic. V plesni dvorani je mrgolelo moških in deklet. Stantonova je bila med njimi, in ko se je nenadoma okrenila, je zavpila s takim glasom, da je Allie kar izpreletelo. Ali je bila ta bleda stvar z iskrečimi se očmi in spačenimi črtami še žena, ki je bila šla po Neala? Vsi obrazi so se obrnili proti stopnicam in vrvež glasov je utihnil. Stantonova je pritekla k zno-žju stopnic, preskočila nekaj pragov, ustavila se in v strastnem zamahu vzdignila belo roko. "Kam peljete to dekle?" je viknila z rezkim glasom. Larry je stopal nizdol, vlekoč Allie za seboj. "K Nealu jo peljem." Stantonova je zakričala in zamahala z rokami. Ne, to ni bila tista, ki ji je Allie pravkar še slonela z glavo na prsih. "K Nealu! Ne bo se vam posrečilo!" Počasi in oprezno je stopal cowboy po stopnicah, toda obotavljal se ni niti trenutka. Allie je videla, kako se je nekaj mož ločilo od gneče plešočih in se postavilo za Stantonovo. Mrki, omrženi, dobro znani obrazi: Fresno, Mull, Black! Allie je stisnila cowboya za komolec, da bi ga posvarila; izpustil jo je iii jo s pogledom pozval, naj se mu skrije za hrbet. "Beauty Stantonova, spravi, se mi s poti!" je kriknil Larry. Njegov glas se je divje in okrutno razlegel po hiši; udaril je v vse kotičke dvorane, moški in ženščine so odrev^neli v tesnobni napetosti, le Beauty Stantonova v svojem besu se ga ni ustrašila. S spačenim obrazom, zaripla od gneva, z ža-rečimi očmi je planila proti cowboyu, ne meneč ae za na- merjeni samokres, ki ga je dr-žel nizko ob boku. Ustrelil je. Omahnila je nazaj in tiho, strašno jeknila; v tem, ko se je še lovila, ji je obraz pobledel in njene oči so se izpremenile. Težko je teleb-nila na tla; njeni zlati lasje so se razsuli in gole, bele roke so se razprostrle kakor na križ. Nato je sredi grozne tišine nepremično obležala na tleh še vedno pri zavesti, toda z mučnim , spoznanjem v očeh, ki so se upirale v cowboya; na njeni obleki Re je pokazala velika, čedalje večja krvava li- sa. Larry King ni privoščil Stantonovi niti pogleda, ampak je .stopal dalje, po stopnicah nizdol; še pospešil je svoje korake, neudržno vlekoč Allie za seboj. Tisti izmed prisotnih, ki se je po prvi prestrašeni odrvenelosti najprej osvestil,,je bil velikan Fresno; v slepi, brezumni togoti je poizkusil izdreti orožje. Bobneči grom težkega Larryjevega revolverja in tresk, s katerim je Fresno telebnil na tla, sta spravila prepadeno množico v brezglavo zmedo. Vreščeče žen- manj. Meni .se je zdelo večnost." "Ali veste, v kaki hiši ste in kaj pomeni ta soba?" je nadaljeval s tihim, hripavim glasom. "Ne, ne vem," je odgovorila neutegoma z budečo se radovednostjo. Vprašanja in pojasnila so ji silila na ustnice. Toda Larryjevo čudno vedenje jo je tako uklepalo v svoj čar, da se ni upala izpregovoriti. "Noben drugi moški ni prišel k tebi? Jaz sem prvi?" "Da." Videti je bilo, da se Larry King bori sam s seboj—z močjo alkohola—in z mrko, zloveščo tesnobo, ki je polnila vso sobo. Njegove črte so se mehčale in jasnile v tisti nasmešek, ki ga je Allie dobro poznala. "Ho—mislim, da ni dosti manjkalo, pa bi bil pamet za-pil," je rekel z Zastajaj očim glasom. "To je slaba navada, Allie ... Na grde misli me spravlja — same kače vidim in druge take stvari . . . Nehal bom piti, Allie. Nikoli več ne pokusim kapljice — samo da mi vi odpustite!" Govoril je, kakor bi vse obotavljal, hripavo, tiho, s solznim glasom, in nato je povsem utihnil. "Odpustim naj vam! Larry, dečko moj, ničesar vam nimam odpustiti — razen tega, da me nočete brž peljati k njemu!" Čutila je, kako se je iznova zdrznil. Nato jo je izpustil, in ko se je odmaknil od nje, je Allie zagledala nekdanjega cowboya, mirodušnega in čudno grozečega, kakor je bil takrat, ko so tisti štirje tujci prijahali v Slingerlandov tabor. "Allie, ona ženska — Beauty Stantonova — vas je zaprla v to sobo?" "Da in nato—" Larryjeva nagla kretnja ji je velela, naj molči. Prihulje-ni koraki so se plazili po hodniku. Ko jih je Allie začula, je njen strah pred Duradom in njegovimi pajdaši oživel. In zdajci ji je prišlo na um, da Larry na more poznati okol-nosti, ki so jo bile privele v to hišo. Cowboy je odprl vrata in je oprezno pogledal venkaj. Ko se je obrnil —kako jasno in hladno so se zabliskale njegove oči! "Vodil vas bom," je šepnil. 'Naprej!" Stopila sta iz sobe. Hodnik je bil prazen. Allie je šla tik za njim. Na ovinku, kjer se je ; odpiral pogled v dvorario, je j obstal in prisluhnil. Samo rah-j lo brenčanje mnogih glasov se je čulo do njiju. "Larry, rada bi vam povedala vse," je šepnila Allie. "Du-rade in njegova tolpa so mi za petami. Fresno, Mull, Black, Dayss—ali jih poznate?" "Da, poznam, jih," je odvrnil, težko požiraje. "Moj Bog! Ubogo dekle! Ta sodrga! In nazadnje Stantonova! Zdaj razumem vse ... . Oh, Beauty Stantonova, ta igra se ti bo otepala — prekleta, bodi tvoja duša!" Allie je trepetaje odprla usta, da bi hekaj rekla, toda cowboy ji je spet mahnil z roko, naj molči. Lahko bi si bil pri-1 hranil Jo kretnjo, zakaj izraz njegovega lica je bil mahoma postal tako strašen, tako divji in smrtno odločen, da je Allie nehote obmolknila. "Allie, kadar zakličem vaše Italijanski časnikarski poročevalec Barzini, ki je umrl v sled zadopljenih ran na ameriški ladji Panay, ki je bite potopljena po Japoncih v Yangtse reki. Japonski vojak na starinskem ogromnem kitajskem topu, ki so ga Japonci zaplenili pri zavzetju trdbe Kimgyin ob Yangtze reki. v % Poznana vam je udobnost vroče vode za hitrejše delo v kuhinji, za ribanje in čiščenje, za jutranje britje, za jutranjo kopelj, ali blažujočo kopelj zvečer. za zalogo vroče vode. Imeli jo boste, kolikor jo potrebujete štiri in dvajset ur vsak dan. Za tako malo kot nekaj centov na dan imate lahko to moderno udobnost v vaši hiši. Plinski avtomatični grelec za vročo vodo je hitro in lahko inštaliran. Da boste gotovo imeli to udobnost vroče vode za vse te dnevne potrebe, enostavno inštalirajte moderen avtomatični plinski grelec. Potem naj pa kontrole regulirajo grelec in vam ne bo treba nikdar skrbeti UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega Vprašajte vašega plumberja ali plinsko družbo še danes. Udobna odplačila se lahko uredijo, če želite. "ENGLISH-SLOVENE READER' kateremu je znižana cena in stane samo: Naročila sprejema PLIN preskrbi množino vroče vode PLIN kuha hitreje, boljše, ceneje PLIN da tiho, ceneno refrigeracijo Železna cesta ROMAN Tako bled je bil videti, tako srdit in tako strašen. Toda ni se mogla ustavljati, ne njegovi moči, ne oblasti njegovih oči. Tiho mu je ležala v naročju in zrla v jasni, čudni ogenj njegovih zrenic. V teh nekaj sekundah se je bil ves izpreme-nil. "Larry, ali ste pijani?" "Bil sem, a zdaj sem trezen . . . Poljubi me še enkrat, dekle!" Začudeno in boječe je Allie ustregla njegovi želi, a to pot je zardela kakor mak. "Nikoli še nisem bila tako srečna," je zašepetala. "Samo prestrašili ste me, Larry, oh, kako . . . Jaz—" "Srečna!" je vzkliknil Larry. Nato jo je izpustil, vravnal se in težko zasopel. "Za vsem tem je skrita peklenska laž—toda Allie Lee ni tista, ki se je zlagala." "Larry, opametujte se. Dolgo čakanje mi je vzelo vso moč. Oh, povejte mi kaj o Nealu!" Kako čuden, kako nerazumljiv je bil pogled, ki ga je vrgel nanjo! "Allie — Neale je tukaj, v Bentonu. Preden mine deset minut, vas lahko spravim k njemu. Ali je to res vaša želja?" "Moja želja! . . . Umrla bom, Reddy, Če ne poj deva takoj !" je vzkliknila z izmučenim glasom. Spet se je Larry grozeče vzravnal pred njo; to pot jo je prijel za obe roki. "Kako dolgo ste bili že tu—preden sem prišel ?" "Nemara pol ure, nemara še MANHATTAN POLLETNA RAZPRODAJA se vrši od torka 11. jan. do vključno sobote 22. jan. MANHATTAN SRAJCE bele in drugi lepi vzorci, z ovratniki ali brez. Mere 14% do 18y2. $2.00, sedaj ..........$1.65 $2.50, sedaj ..........$1.85 $3.00, sedaj ...........$2.40 $3.50, sedaj ..........$2.65 MANHATTAN PAJAMAS Mere A, B, C, D $2.00, sedaj ..........$1.65 $2.50, sedaj ..........$1.85 $3.50, sedaj ..........$2.65 MANHATTAN SHORTS, SRAJCE, ROBCI FRANK BELAJ MOŠKE POTREBŠČINE 6205 St. Clair Ave. VLOGE v tej posojilnici I P^^SiNCt^K y> zavarovane do fa-.fvti&K $6000 po Federal iFmmmš Savta»s & i wBUtiifl>,7 Insu''»«ce Oorpo-ration,, Washing- l^ZefTSfS&r , ton, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 8888 St. Clair Ave. HEnd. 5670 jske in preklinjajoči moški so ,jo kakor divji ubrali nazaj v plesno dvorano. Larry je zavil v vežo, ki je vodila na cesto. Mull in Black sta jela streljati, kakor hitro se je obrnil, in sta ga tudi zadela; zakaj Allie, ki se ga je trdno oklepala, je čutila vzdr-getavanje njegovega telesa. Z dvema naglima streloma je Lardy ubil oba moža. Muli j je opotekel skozi vso dvorani preden je pal. In ko se je A lie spotaknila ob njegove nog« je zagledala njegovo ogrom' glavo, zapripli obraz in veli'1: pošastno izbuljene volovsij oči. V ta kratki pogled je zj jela njegovo smrt. (Dalje prihodnjič) N _____JF NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu vdana za vedno preminula naša nadvse ljubljena soproga, mati in sestra FRANCES SKUFCA ROJENA TURK Blagopokojna je bila rojena dne 5. aprila leta 1874 v vasi Zverče, fara Hin.ie na Dolenjskem. Bla- / gopokojna je po dolgi in mučni bolezni preminula dne 12. decembra ob 10. uri dopoldne ter bila pokopana iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Sv. Pavla pokopališče ob 9. uri dopoldne dne 16. decembra. Pokojna, je bila članica društva sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J;, članica St. Clair Grove št. 98 W. C. in članica Oltarnega društva sv. Kristine. Poleg močno žalujočega soproga, treh sinov in dveh hčerk, zapušča tukaj brate Frank, John in Joseph Turk ter sestre Mary poročena Miklič, Rose poročena Skebe, Angela poročena Hribar in Josephine poročena Erbežnik. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo obilni da* rovalci vencev, ki so jih položili ob krsti blagopo-kojne, kakor tudi obilni darovalci za svete maše, katere se bodo brale v mirni pokoj blage duše. Iskrena hvala častiti duhovščini fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave. za podelitev svetih zakramentov za umirajoče, kakor tudi za opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede. Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago, kakor tudi oni, ki so prišli pokojno kropit, so pri nji čuli, nas tolažili ali so jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega' storili ob času bridke izgube v naši družini. Draga soproga, ljubljena in dobra mama. Vse življenje Ti je bila borba in skrb za svojo družino. Ljubila si svojega soproga in svoje otroke iz dna duše. Nosila si skrbi in trpljenje Bogu vdana — to vse rz ljubezni do nas, ki si nas močno žalostne osta-vila. Ob svežem grobu Ti močno žalostni kličemo: Spočij se v Bogu in tuji zemlji do svidenja nad zvezdami." • Žalujoči ostali: Mike Skufca, soprog; Mike Jr., Joseph in Silvester, sinovi; Frances in Albina, hčerki. Cleveland, Ohio, 12. januarja 1938. ________J ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA $2.00 KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. the east OHIOcompany vso VROČO VODO KI JO HOČETE Lahko je imeti sedaj____