107
Novice.
Državni zbor.
V   seji dne 11 marcija izreka posl. Mu t h obžalovanje, da se zbornica z vsem bolj peča nego s kmetijskimi razmerami. Poljedelski minister grof Fa 1 kenhavn odgovarja raznim željam in zahtevam poslancev. Glede pritožbe o potovalnem učitelju v Istri, obljubi minister, da bo storil kar je mogoče. Minister se bavi z trgovinskimi pogodbami. Ne samo vinska klavzula je prouzročila domačemu vinu nizke cene, temveč okoliščina, da se je veliko vina pridelalo. Na to se peča minister z rudarskimi razmerami. Glede konjskih diik pravi, da je te koristno podpirati, ker se s tem pospešuje konjereja. Načrti osnovanju kmetijskih zadrug predložili se bodo zbornici v prihodnji sesiji. Govorili so na to posl. Kirschner. Rigler, Troll in Tausche. Posl. More pravi, da je vzrok temu, da kmetijstvo propada v tem iskati, ker se vlada oziroma parlament z vsem bolj peča nego z kmetijstvom. Dragi <šas se trati le z nepotrebnimi prepiri. Vlada obeta vedno, da bo storila kaj za kmetijstvo, a vsi njeni načrti niso nič vredni, ker se ne briga za uzroke slabim kmetijskim razmeram. Stalna vojska naj se reducira in kmetijstvu se bo izdatno pomagalo. Posl Fux dvomi, da bi kmetijske zadruge kaj pomagale kmetijstvu. Posl. Pirqnet zagovarja dirke in nasvetovano subvencijo. Govorili so še posl. Hagendorfer\ Kaiser, Roszkowski, Eichter in sekcijski načelnik Rinaldini.
V   seji dne 13. marcija odgovarja pravosodni minister grof Schonborn na interpelacijo poslanca Robiča zaradi znanega slučaja pri sodišču v Svincu na Koroškem; ko je sodnik slovenski stranki zaklicali Le čakaj, te bom že nemški učil. Minister pravi, da tu gre za nekega požigalca, ki je bil že vtčkrat kaznovan in se je proti sodniku nedostojno vedel, ter je bil vsled tega obsojen na 24 ur zapora. — Na to se nadaljuje debata o proračunu poljedelskega mini-sterstva Posl. dr. Heilsberg je za to, da se rudarska akademija v Ljubnu vvrsti mej prave visoke šole; posl. dr. Fiirstl-Teichek meni, da je vzrok slabim razmeram na kmetih to, da so se odvadili pri prostega življenja, da so davki preveliki in da je vojaško službovanje splošno. Govorilo je še več poslancev, ki so pretresavali razna kmetijska vprašanja, oziroma priporočali vladi, da naj uvažuje razne momente v prospeh kmetijstva. Ko je glavni govornik „za" posl. Mar-chet mej drusim posebno priporočal vladi skrb za vinarstvo in je govoril še poročevalec posl. Rutovvski, se je na to jDroracun poljedelskega ministerstva vsprejel.
9
V   seji dne 14. marcija bila je na vrsti državnega proračuna točka: Subvencije in dotacije deželnim zakladom in zemljiško-odveznim zakladom'. Posl. dr. Laginja riš<j v daljšem govoru ž ilostoe razmere v Istri, rekoč, da je ta dežela edna najbolj zanemarjenih in revnih, ter da ne more zmagovati stroškov za zemljiško-odvezni zaklad Govornik priporoča vladi v posebni resoluciji, da naj dolg v znesku 416 000 gld , katerega dolguje Istra državi na zemljiško-olveznem zakladu z ozirom na revščino, ki vlada v tej deželi, odpise. Posl Bi an kini priporoča vladi, da naj obrača večjo skrb na dalmatinske pomorske družbe in da naj ne trosi milijonov samo za Llovdovo in dunavsko pirobrodno društvo. — Na to zbornica preide na drugo točko dnevnega reda in se nasvet, da se proglasi davčni odsek stalnim, vsprejme po kratki debati O točki, ali je proglasiti tudi obrtni odsek stalnim, vname se daljša debata Več poslancev se je izreklo zoper stalnost odseka, nekateri so priporočali, da se isti proglasi stalnim Konečno obvelja nasvet, da je obrtni odsek proglasiti stalnim Proti stalnosti odseka glasovali so le Poljaki, kar je umevno, ker je v Galiciji malo industrije in obrtnije
V   seji dne 15. marcija razpravljalo se je o trgovinski pogodbi s Srbijo. Posl. Peschka pravi, da ta trgovinska pogodba ne bo koristila skoro nič industriji, pač pa mnogo škodovala kmetijstvu Govornik se izreka proti pogodbi. Tudi posl. Vohanku se sklepanje te trgovinske pogodbe malo prezgodno zdi in je za to, da se razprava odloži in naroči vladi, da glede nje poizve mnenja trgovskih in obrtniških zbornic Posl dr. Peez pogrtša v pogodbi določbe glede razsodišč, ker vojaštvo se mora veoder enkrat odpraviti in se vvesti mejnarodno razsodišče, ki naj bi razsojalo nastale prepire. Trgovinski minister marki Baquehem na dolgo priporoča trgovinsko pogodbo s Srbijo, od katere upa, da se bode dobro obnesli Ko sta govorila še dva poslanca, ter vladni zastopnik dr. Sperk in poročevalec posl. dr. Hahvich se je na to trgovinska pogodba s Srbijo vsprejela. — Vsprejela se je tudi trgovinska pogodba z azijatskim polotokom Koreo, se v nekoliko premenila pogodba z Norvegijo in Svedijo in se vsprejela pogodba z Rumunijo glede varstva varstvenih znamk.
V   večerni seji pričela se je razprava o načrtu zakona glede ponarejanja živil. Govorili so štirje poslanci, ki so se vsi pritoževali o ponarejenih škodljivih živilih in priporočali, da se potom posebnega zakona že skoro zabrani ponarejevanje živil. — Posl dr. Gregorec in tovariši inter-pelujejo naučnega ministra zaradi naredbe ravnateljstva celjske gimnazije, da je doprinašati učencem le nemške nbožne liste in zaradi nekih pohujšljivih dogodkov na omenjeni gimnaziji. — Posl. grof Alfred Coronini in tovariši interpelujejo vlado zaradi protiavstrijskih demonstracij, ki so se vi šile povodom novačenja v Gorici, ko policija ni opominjala laških mladeničev, ko so popevali iredentovske pesmi po mestu, pač pa prijela slovenske mladeniče, ki so peli nedolžne slovenske pesmi.
V   seji dne 16. marcija bila je na vrsti razprava o premembi stavbenega reda. Po daljši debati vsprejela se je naposled z majhno večino prememba § 2. stavbenega reda, po katerem smejo v manjših, neizvzetih krajih izvrševati stavbeni podjetniki sploh vsa potrebna dela z lastnimi močmi. Za pre-. membo so glasovali liberalci in Poljaki. Pioti premembi so v korist kamnosekov, tesarjev, mizarjev itd, posebno dobro govorili posl. dr. Ebenhoch (konservativec), A d a m e k (Mla-dočeh) in dr. Lueger (antisemit), ki pa s svojimi prepričevalnimi govori niso večine pripravili do tega, da bi bila pre-membo zavrgla.
V   večerni seji nadaljevala se je razprava o zakonu glede ponarejanja živil. Govorilo je več poslancev, ki so se vsi izrekli za zakon, le da so nekateri opozarjali na razne nedostatke zakona.   —  Trgovinski minister  predloži   načrt   po-
108
stave, s katero se dovoljuje lokalni železnici Ljubljana-Kamnik državno poroštvo, oziroma da se vsprejme v državno oskrb. — Posl. Spinčič inteipeluje vlado radi pazinskega okr. glavarja Schwarza, ki  postopa proti Slovanom strankarsko.
V  seji dne 17. marci j a naznanja podpredsednik Chlumecky, da se je dr. Smolka odpovedal časti zborničnega predsednika, prečita od njega mu došio dotično pismo in v daljšem govoru povdarja zasluge njegove. Posl dr. Ple-ner tudi v daljšem govoru hvali bivšega predsednika dr Smolko in predlaga, da se mu dovoli častna dotacija letnih 7200 gld. Ko so se načelniki vseh klubov izjavili za predlog Plenerjev, se je ta na to vsprejel jednoglasno. — Na to pričela se je razprava o finančnem zakonu, ki kaže, da bode vseh državnih dohodkov 612,511.620 gld., troškov pa 610,384.406 gld.; torej znav-a pres<žek, ki je bil po vladnem predlogu prora-čunjen na 887 291 gld, po nasvetu budgetnega odseka 2.127 214 gld. Govorilo je več poslancev, mej katerimi je posl. Scharschmid povdarjal potrebo nemškega jezika in napadal vse neliberalne stranke, ter zatrjeval konservativce, da liberalci niso nasprotniki cerkve, da pa nikdar ne bodo privolili v to. da se povrne srednjeveška inkvizicija. Posl. dr. Pacak je dobro bral levite liberalcem, ter konečno izjavil, da brez češkega državnega prava ni nobene sprave na Češkem.
V   večerni seji končala se je splošna razprava o zakonu glede ponarejanja živil — Mladočeški poslanci predložili  so zakonski m črt o uvedbi splošne volilske pravice.
V   seji dne 18 marcija seje nadaljevala razprava o finančnem zakonu Posl Biankini zagovarjal je v daljšem govoru hrvatsko državno piavo. Finančni minister dr. Stein-bach govoril je o finančnih razmerah posl dr Žaček, Zallinger in dr. Lueger pa so zavračali Scharschmida Debata o finančnem zakonu se na to zaključi in volita glavnima govornikoma posl dr. Plener „za ' in dr. Masarvk „ proti."