12 TIPOGRAFIJA OZNAČEVANJA OZNAČEVANJEŽIVIL POVZETEK Živila morajo biti označena gle- de na zakonske določbe in/ali pri- poročila. Način tipografske pred- stavitve oznake ni natančno dolo- čen. V prispevku predstavljamo elemente, ki vplivajo na čitljivost oblikovane upodobitve besedila oziroma informacije. Ti tipografski elementi so: oblika pisave, velikost podaljškov v ascen- der in descender ter višina srednje- gačrkovnega pasu, velikost in obli- ka serifov, prepoznavne poteze pi- save, velikost protioblike, črkovni slog. Na čitljivost lahko vpliva tudi velikost pisave in prostor med vr- stami besedila. Še posebno so po- membne primerne barvne kombi- nacije besedila in ozadja. Hkrati podajamo podrobnejša priporočila za zadovoljivo čitljivost besedila, ki označuje živilo. Ključne besede:čitljivost, ozna- čevanje živil, tipografija, uporaba barv 1 UVOD Z ugotavljanjem čitljivosti be- sedila so se ukvarjali že pred do- brimi 200 leti. Od takrat se niso spremenili samo načini upoda- bljanja besedila oziroma tehnike tiska, temveč so se razvili tudi novi mediji, ki posredujejo bese- dilo. V prispevku so definirani in pojasnjeni tipografski elementi, ki vplivajo na čitljivost, na pri- mer: višina srednjega črkovnega pasu, velikost ascenderja in de- scenderja, oblika serifov, velikost protioblike ter prepoznavne po- teze posameznih črkovnih in ne- črkovnih znakov. Podan je vpliv barve na tipografsko čitljivost. Podali smo priporočila za zado- voljivočitljivo označevanježivil. 2ČITLJIVOST V raziskovanju čitljivosti ugo- tavljamo uporabnost oblikovne upodobitve besedila oz. informa- cije. Zanima nas, kako hitro bra- lec prebere besedilo in kako hitro prebrani tipografski znaki dobijo prepoznavni pomen. Da bi bilo branje in dojemanje besedilačim lažje, navajamo tri pogoje [1]: 2 Vidnost; besedilo mora biti dovolj vidno – jasna in ostra slika posameznih potez črk ter pri- merna velikost črk. Zahteva po vidnosti je odvisna od bralčeve sposobnosti videnja. 2 Prepoznavnost;črke in bese- de, ki sestavljajo besedilo, mora- jo biti prepoznavne. Prepoznav- nost je odvisna od oblike črkov- nega sloga in od bralčeve sposob- nosti prepoznavanja (percepci- je). 2 Razumljivost; besedilo mora biti razumljivo. Razumljivost ni odvisna samo od vsebine besedi- la, ampak tudi od vidnosti in percepcije besedila ter besednega zaklada in razgledanosti bralca. Za raziskovanje čitljivosti so uporabljane različne metode [1, 2]: hitrost percepcije, premika- nje oči, vidnost, stopnja dela, pe- riferni vid in dojemljivost, doje- mljivost z večje razdalje, mnenje bralcev idr. Mnenje bralcev je subjektivna metoda in ne more biti natančno merilo čitljivosti besedila. Ven- dar so raziskovalci v različnih ra- ziskavah ugotovili, da bralci laže berejo tisto pisavo, ki jim je bolj všeč [1]. Predvsem je mnenje bralcev pomembno pri razisko- vanju strukturiranja oz. razpore- janja besedila. Najpomembnejša metoda mer- jenja čitljivosti neprekinjenega besedila je stopnja dela [1, 2]. Ta metoda bi bila (izjemoma) upo- rabna tudi pri preverjanju čitlji- vosti označevanjaživil; predvsem pri večjezičnem strnjenem ozna- čevanju sestavin. 2.1 Tipografija Številne raziskave na področju čitljivosti izkazujejo njen pomen. Rezultati podajajo smernice, ka- ko izbirati in uporabljati pisave, da bo besedilo oz. informacija čim bolj čitljiva. Na čitljivost vplivajo: velikost ascenderja in descenderja, višina srednjega čr- kovnega pasu, kontrast, podebe- litev potez, oblika serifov, veli- kost protioblike, prepoznavne poteze posameznih črkovnih in nečrkovnih znakov ter črkovni slog [2, 3]. Ascender, descender in srednji črkovni pas Črke s podaljški v ascender in descender so odločilne pri prepo- znavanju besed [4]. Veliki po- daljški v ascender in descender pripomorejo k prepoznavnosti posameznega črkovnega znaka. Manjši srednji črkovni pas omo- goči povečan razmik med vrsti- cami. Kljub temu so pisave z ve- čjim srednjim črkovnim pasom bolj čitljive. Hkrati omogočajo uporabo manjše velikosti pisav [2, 3, 5]. Oblika serifov Splošno pravilo velja, da so pi- save s serifi boljčitljive kot pisave brez njih.Številne raziskave so to dokazale, a je včasih njihova ve- rodostojnost vprašljiva [6, 7]. Zagotovo pa oblika serifov vpliva na čitljivost pisave. Nekatere ra- ziskave nakazujejo, da na čitlji- vost pisave vpliva oblika serifov, na primer ali so ti tanki in ravni ali pa močni in izraziti [1, 4]. V določenih medijih (na primer TV, internet) je ta oblika serifov odločilna v prepoznavnosti črk – poveča čitljivost pisave [1, 2]. Prepoznavne poteze in velikost protioblike Črke, ki imajo oblikovno izra- zito prepoznavnost, so boljčitlji- ve. Zgornji in levi del besede sta oblikovno odločilna v njeni pre- poznavnosti [3, 8]. Rezultati ra- ziskav izkazujejo, kako pomemb- ni so oblika in protioblika ter presledek med črkami za prepo- znavnost in čitljivost posame- znihčrk. Protioblika je odločilna za prepoznavnost posameznega črkovnega znaka kakor tudi za njegovo čitjivost [2, 3, 5]. Kontrast in podebelitev potez Na vprašanje, kako vplivata kontrast in podebelitev potez na čitljivost, ni bilo veliko raziskav. Rezultati nakazujejo, da ta dva elementa ne vplivata odločilno. Izjema so izredno tanke podebe- litve potez, ki poslabšajo čitlji- vost [2, 3]. Iz raziskav je razvi- dno, da podebelitev potez ni odločilna za čitljivost, kljub te- mu imajo bralci raje polkrepke OGLAS 13 Samo s ˇtevilka, ampak za njo stoji Sun Chemical – najvec ˇji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamo pri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nas ˇimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvode in storitve najs ˇirs ˇemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave res ˇitve v pravem c ˇasu. WWW.SUNEUROPE.COM Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnc ˇic ˇeva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si VSAK DAN... VEC ˇ KOT 300 SUN CHEMICALOVIH LOKACIJ S ˇ IROM SVETA DELA SKUPAJ, ZATO DA VI LAHKO DELATE TAKO LOKALNO KOT GLOBALNO. 300 različice pisav kot pa navadne [4]. Vendar krepka različica pi- sav ni priporočljiva za daljše be- sedilo, ker poslabša njegovo či- tljivost [8]. Črkovni slogi pisav Značilnost renesančnih pisav je manjša razlika v podebelitvi po- tez. Značilnost zgodnjih oblik teh pisav (beneških renesančnih) so poševno oblikovani serifi in poševna prečna poteza pri minu- skuli e. Pri kasnejših (francoskih renesančnih) oblikah teh pisav je viden večji kontrast v podebelitvi potez. Prečna poteza minuskule e je ravna, serifi so tanjši in bolj položni [9]. Splošno velja, da so renesančne pisave zadovoljivo či- tljive za ponazoritev besedila v ti- skanih medijih. Za baročne pisave je značilen večji kontrast v podebelitvi po- tez, ki je vertikalna. Pozicija seri- fov je tudi bolj vertikalna. Prečna poteza minuskule e je ravna [9]. Splošno velja, da je uporaba te oblike pisav primerna za knjige, časopise in revije, ker se odlikuje z veliko čitljivostjo. Za klasicistične pisave je značil- na največja razlika v podebelitvi potez. Serifi so ekstremno tanki in popolnoma horizontalni. Prečna poteza minuskule e je po- polnoma ravna [9]. Danes je uporaba klasicističnih pisav omejena na naslove, ker so manj čitljive in niso primerne za daljše besedilo. Značilnost egipčanskih pisav je minimalna razlika v podebelitvi potez, serifi so ekstremno močne ravne črte v velikosti podebelitev potez. Prečna poteza minuskule e je ravna [9]. Splošno velja, da so egipčanske oblike pisave pri- merne za naslove. V sodobnejših medijih, na primer TV in inter- net, njihova oblika izboljša čitlji- vost daljšega besedila. Linearne pisave so prepoznavne in edinstvene oblike; njihova značilnost je neuporaba serifov ter minimalna razlika v podebeli- tvi potez. Prečna poteza minu- skule e je horizontalna [9]. Line- arne pisave so v tiskovinah veči- noma uporabljali kot dekorativ- ne pisave. Kadar se uporabljajo barvne kombinacije za besedilo in ozadje, so priporočene tudi za glavno besedilo. V sodobnih, di- gitalnih medijih so uporabljene za glavno besedilo. 2.2 Barva Barva se ne uporablja samo za- radi nje same, temveč mora tudi nekaj pomeniti. Ima veliko vlogo pri prepoznavanju pomembnih delov besedila. Vse barve ne učinkujejo enako močno na spomin. Dokazano je [10, 11], da si ljudje zapomnimo in prepoznamo večinoma le osnovne barvne tone: rdečo, ru- meno, zeleno in modro. Rume- no si močneje vtisnemo v spo- min kot njej komplementarno modro, enako velja za rdečo v nasprotju s komplementarno ze- leno [12]. Pomembno je vedeti, da se vtis barve spreminja glede na ozadje [13, 14, 15]. Barva, ki je upora- bljena, nikoli ni sama. Vedno je v povezavi z drugimi (lahko je to samo barva papirja oziroma ozadja), ki jo obkrožajo. Barva je temnejša na svetlejšem ozadju, na temnejšem ozadju pa svetlejša. Na hladnem ozadju de- luje toplo, na toplem pa lahko hladno. Vtis barve je odvisen od podla- ge, na primer papirja. Bolj gladek PRODAJNI PREDSTAVNIK ZA GRAFI»NE PAPIRJE (m/æ) Od kandidatov priËakujemo: • zaæeleno visokoπolsko izobrazbo tehniËne ali ekonomske smeri, • vsaj leto dni delovnih izkuπenj na podroËju prodaje in svetovanja, • izrazit interes za terensko delo in delo z ljudmi, • pogovorno znanje angleπkega jezika, • vozniπki izpit B-kategorije in lasten prevoz, • odliËne komunikacijske, prodajne in pogajalske sposobnosti ter obËutek za materiale in estetiko. REFERENT V PRODAJI (m/æ) Od kandidatov priËakujemo: • vsaj srednjeπolsko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri, • zaæeleno dve leti delovnih izkuπenj na primerljivem delovnem mestu, • pogovorno znanje angleπkega jezika, • dobro poznavanje orodij MS Office, • komunikativnost, samoiniciativnost in pripravljenost za uËenje. Ponujamo vam odliËno poklicno priloænost za delo v urejenem in stabilnem delovnem kolektivu. K sodelovanju vabimo visoko motivirane, timsko naravnane in k rezultatom usmerjene kandidate in kandidatke iz Ljubljane ali okolice. Prijave z æivljenjepisom in priloæeno fotografijo poπljite v osmih dneh na elektronski naslov: maja.dolgan-valencic@alpepapir.si ali na poπtni naslov: ALPE PAPIR d. o. o., Letaliπka cesta 16, 1122 Ljubljana, s pripisom: ÇPrijava na razpis«. Vaπe prijave bomo obravnavali zaupno. Smo moderno, hitrorastoËe podjetje na podroËju distribucije grafiËnih in pisarniπkih papirjev. V mlad, dinamiËen in ambiciozen tim vabimo dva nova sodelavca. OGLAS 14 je papir ter sijajnega premaza, bolj bodo barve delovale žareče, jasneje in svetleje. Prav tako kot sijajno premazani papir tudi mat premazani omogoča kakovostno reprodukcijo barv. Pri tovrstnem papirju ne pride do bleščanja, ki otežuje berljivost, kar je značilno za sijajno premazani papir [14, 15]. Enake barve bodo na (hra- pavem, neglajenem) nepremaza- nem papirju videti bolj medlo, ker se svetloba, odbita od nerav- ne površine, razprši. Ista barva je lahko videti različno na obarva- nem (v masi) papirju; obarvan papir absorbira določen del sve- tlobe [15]. Pod različno svetlobo bo vtis barve različen [10]. V temnejšem prostoru bodo močne barve in črke večje velikosti bolj izrazite. Pri močni dnevni svetlobi bodo tudi nežnejše barve in manjšečr- ke dovolj prepoznavne, čitljive. Barve naj se izbirajo tako, da so v primernem odnosu vsaj glede naslednjih značilnosti [10]: 2 barvnega tona (na primer: rdeča, rumena, zelena), 2 krome (to je čistost, barvna intenzivnost, delež čiste barvne komponente v kaki barvi; barva, ki ima maksimalno kromo, je či- sta barva), 2 svetlosti barve (to je svetlost ali temnost barve, relativna siva vrednost barve; barva se svetli z dodajanjem bele barve in temni z dodajanjem črne barve). Barve je bolje izbirati glede na njihovo svetlost ali kromo, šele nato glede na barvni ton [10, 11, 16]. Barvni ton je uporabljen kot faktor, ki bo kategoriziral infor- macijo. Svetlost barve predstavi barvo glede na ozadje. Kroma daje jasnost barve. Kroma in sve- tlost barve dajeta grafičnemu oblikovanju večjo moč kakor sam barvni ton [15]. Barvni kontrast je tisti, ki nare- di informacijo opazno. Uporaba dveh enakovrednih komplemen- tarnih barv v enakih površinah povzroči nenavadnost. Primer- nejša je uporaba ene dominantne (osnovne) ter dodatek druge bar- ve v manjši količini. Večja kot je površina, svetlejša naj bo barva, ki je uporabljena. Manjša kot je površina, večjo kromo naj ima uporabljena barva. Barve na večji površini delujejo, kot da imajo več čiste barvne komponente v kakšni barvi, kot pa če bi bile na majhni površini, ne glede na to, kakšna barva je [15]. 3 TIPOGRAFIJA IN OZNAČEVANJEŽIVIL V pravilnikih [17, 18] o ozna- čevanju živil ni natančnih dolo- čil, kakšen naj bo tipografski iz- bor, da bo besedilo oznake živila čitljivo. Navadno je tipografski izbor opredeljen zelo ohlapno, kot na primer [18]: »Označeva- nje prehrambnega izdelka mora biti: dobro vidno, lahko razu- mljivo, napisano v slovenskem jeziku, napisano s črkami, ki so dovolj velike in razločne. Oznake ne smejo biti napisane, npr. v nemškem jeziku, z majhnimi, nerazumljivimi črkami in npr. z rumenimi črkami na belem pa- pirju.« Lahko je dodano še do- polnilo, na primer [17]: »Označ- be na živilu morajo biti … jasno čitljive in neizbrisne ter ne smejo biti skrite, nejasne ali prekinjene z drugim besedilom ali slikov- nim gradivom.« Malo podrobnejša navodila glede velikosti besedila so nave- dena v Pravilniku o količinah predpakiranih izdelkov, 7. člen [19], in sicer: »Število (za količi- ne) sme biti najmanj naslednje velikosti: 2, 3, 4, 6 mm« (za ra- zlične količine vsebine). Seveda se pri tem vprašamo, kaj oprede- ljuje omenjena velikost: velikost črke aličrkovne podobe (ta je ve- dno manjša od velikosti črke!). V predlogu izboljšav, ki jih je izdal evropski generalni direkto- rat za zdravje in varstvo potrošni- kov [20], najdemo priporočilo, da »naj bi prehrambni izdelki vsebovali tudi podatke o energij- skih vrednostih živil, pri čemer naj bi bili ti podatki minimalne velikosti med 1,5 in 2 mm.« Si- cer najdemo v poročilu številne pripombe glede čitljivosti bese- dila, ki označuježivilo. Predvsem so pripombe na večjezične označbe; še posebno na izdelkih majhne velikosti, ki so slabo či- tljive, tako zaradi velikosti upo- rabljenih pisav kot tudi zaradi slabe preglednosti – strnjenega besedila številnih jezikovno ra- zličnih oznak. Hkrati je v poroči- lu opozorjeno, da bi morali biti natančno definirani tudi: vrsta pisave, kontrast, barva, presledek med besedami (v pomenu upora- be preglednic in ne strnjenega besedila). Predlagano je tudi, da bi bile večjezične oznakeživil od- pravljene, a se predlagatelji obe- nem zavedajo, kako težavno bi to bilo – še posebno na izdelkih majhnih velikosti –, saj bi to po- dražilo embaliranje izdelkov. Trenutno je v Evropski uniji v obravnavi predlog uredbe o infor- macijah o živilih za potrošnike, v katerem je predvidena natančno določena velikost črk za vse po- datke o živilih (ime izdelka, neto količina, rok uporabnosti, proi- zvajalec, država porekla ipd.), in sicer osem tipografskih enot [21]. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani 3.1 Priporočila za označevanje živil Če bo predlagna velikost (osem tipografskih enot) obveljala, po- tem bo omogočena in znatno iz- boljšana čitljivost prehrambnih oznak. Glede na velikosti nekate- rih izdelkov, na primer žvečilni gumiji, pa bi tovrstna velikost črk na obstoječem izdelku ome- jevala število jezikovnih različic oznak. Sicer velja, da med pisavami »normalne« velikosti, to je od osem do dvanajst tipografskih enot, ni razlike v čitljivosti [2]. Pisave manjše velikosti so manj čitljive [2] oziroma moramo biti bolj pozorni, da zaradi neprimer- nega tipografskega izbora ne po- slabšamočitljivosti, temveč jo iz- boljšamo. Še posebno moramo biti pozorni načitljivost pri upo- rabi različnih barv za ozadja in besedilo (zadovoljiv kontrast). Večina pisav je bila oblikovanih za branje kot črne črke na beli podlagi. Tako uporabljene tudi omogočajo maksimalno čitlji- vost. Črke v barvi vzbudijo zani- manje pri bralcu, vendar barva zmanjša čitljivost. Da bi bil vtis (kontrast) enakovreden črni bar- vi, je treba za barvne elemente (besedilo) izbrati [10]: večje veli- kosti črk, krepke črke ali oboje – krepke črke večje velikosti. Ven- dar bomo pri označevanju živil težko (glede na velikost izdelkov in večjezične oznake) zadovoljili ta priporočila. Vsekakor pa lahko zagotovimo zadovoljiv kontrast med ozadjem in besedilom; temnejša je barva, ki je uporabljena za besedilo na svetlem ozadju, lažje je branje. Čitljivost je slaba, če črke niso dovolj temne na svetli podlagi. Črke barvnega tona, ki imajo viš- jo svetlost barve (rumena, oran- žna, rdeča) so težje čitljive kakor črke barvnega tona, ki imajo niž- jo svetlost barve (zelena, modra, vijolična). Povečan presledek med vrstami (razmik) poveča či- tljivost. Pisava z zelo tankimi po- tezami ali zelo ozka pisava ali pi- sanečrke so lahko videti zelo sla- bo, neuporabno in nečitljivo, če sta barvni odtenek tipografije in ozadja preveč podobna. Manjše velikosti pisav, pisave s tanjšimi potezami ter pisave s tankimi se- rifi se izgubijo (so težko berljive), če kontrast v barvnih tonih ali svetlosti barve med tipografijo in ozadjem ni zadosten. Če se veli- kost pisave pomanjšuje, se mora kontrast močno povečati. Vzor- často ozadje zmanjšuje čitljivost črk, včasih celo onemogoči. Ka- dar se namešča besedilo na vzor- často ozadje (ali fotografijo), je potrebno poiskati takšno mesto, kjer ozadje ni preveč izrazito, močno. Z oslabitvijo ozadja se povečuje kontrast in s tem čitlji- vost. Priporočila za dobro čitljivost daljšega besedila: 2 temnečrke na svetlem ozad- ju (ne obratno; svelte črke na te- mnem ozadju!), 2 besedilo obarvano v topli barvi na ozadju hladne barve, 2 izogibanje pisavam, ki so težje berljive, 2 uporaba pisav linearnega sloga, 2 izogibanje zoženim in razšir- jenim pisavam. 4 ZAKLJUČEK Pri določanju tipografskih zna- čilnosti besedila in izboru barve je potrebna pozornost glede na izbor: čitljive oblike pisave, nje- nih podaljškov v ascender in de- scender ter višine srednjega čr- kovnega pasu, njene protioblike in prepoznavnih potez, oblike se- rifov, če jih pisava ima, velikosti pisave, dolžine vrst besedila, pra- znega prostora med vrstami bese- dila. Pri izboru barv pa mora biti pozornost v povezavi z: barvnim tonom, svetlostjo barve, kromo, ozadjem, sosednjo barvo, veliko- stjo prostora, kontrastom, povr- šino (materialom), načinom re- produkcije, poleg tega še s staro- stno skupino bralcev itd. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani LITERATURA IN VIRI [1] Reynolds, L. Progress in Documentation – Legibility Studies: Their Relevance to Present-Day Documentati- on Methods Journal of Documentation, 1979, vol. 35, št. 4, str. 307–340 [2] Možina, K. Zgodovinski razvoj knjižne tipografije Doktorska disertacija, Ljubljana 2001 [3] Gaultney, V. Balancing Typeface Legibility and Economy: Practical Techniques for the Type Designer Raziskovalna naloga, Reading 2001 [4] Spencer, H. The Visible Word London, Lund Humphries 1969 [5] Tracy, W. Letters of Credit: A View of Type Design Boston, David R. Godine 2003 [6] Lund, O. Why Serifs are (still) Important Typography Papers 1997, št. 2, str. 91–104 [7] Wheildon, C. Type & Layout How Typography and Design Can Get Your Message Across – or Get in the Way Berkeley, Strathmoor Press 1995 [8] Reynolds, L. Legibility of Type Baseline, International Typographic Magazine, 1988, št. 10, str. 26–29 [9] Možina, K. Knjižna tipografija Filozofska in naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana 2003 [10] White, J. V. Color for impact Berkeley, Strathmoor Press 1996 [11] Keyes, E. Typography, Color and Information Structure Technical Communication, 1993, vol. 40, str. 638–654 [12] Trstenjak, A. Temelji ekonomske psihologije Ljubljana, Delo 1982 [13] Albers, J. Interaction of Color New Haven, Yale University Press 1977 [14] Field, G. G. Color and its Reproduction Pittsburgh, GATF Press 1999 [15] Možina, K. Barva v tipografiji V: Interdisciplinarnost barve, 1. del S. Jeler in M. Kumar, ur. Maribor, Društvo koloristov Slovenije 2001, str. 341–364 [16] Gage, J. Colour and Culture V: Colour: Art & Science T. Lamb in J. Bourrian, ur. Cambridge, Cambridge University Press 1999, str. 175–193 [17] Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil Uradni list Republike Slovenije št. 50/04, 58/04, 43/05, 64/05, 83/05, 115/05, 118,07 http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_kmetij- skih_in_zivilskih_podjetij/nacionalna_zakonoda- ja/horizontalni_predpisi_za_zivila/ 26298, 11. 1. 2008 [18] Varnost prehrane v Evropski uniji http://www.cleopatris.net, 4. 1. 2008 [19] Pravilnik o količinah predpakiranih izdelkov Uradni list Republike Slovenije, št. 110/02 http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_kmetij- skih_in_zivilskih_podjetij/nacionalna_zakonoda- ja/horizontalni_predpisi_za_zivila/ 16430, 11. 1. 2008 [20] Summary of results for the consultation docu- ment on »Labelling: competitiveness, consu- mer information and better regulation for the EU« Health & Consumer Protection Directorate-Ge- neral, december 2006 http://ec.europa.eu/dgs/health_consumer/in- dex_en.htm, 4. 1. 2008 [21] Medved, P. Vprašanje z evrofona Petra.Medved@gzs.si, 11. 1. 2008 !http://www.gzs.si/slo/pano- ge/zbornica_kmetijskih_in_zi- vilskih_podjetij/nacionalna_za- konodaja/horizontalni_predpi- si_za_zivila/26298!, 11. 1. 2008. [18] Varnost prehrane v Evropski uniji. !http://www.cleopatris.net!, 4. 1. 2008. [19] Pravilnik o ko- ličinah predpakiranih izdelkov. Uradni list Republike Slovenije, št. 110/02, !http://www.gzs.si/slo/pano- ge/zbornica_kmetijskih_in_zi- vilskih_podjetij/nacionalna_za- konodaja/horizontalni_predpi- si_za_zivila/16430!, 11. 1. 2008. [20] Summary of results for the consultation document on: “Labelling: competitiveness, con- sumer information and better re- gulation for the EU”. Health & Consumer Protection Directora- te-General, December 2006, !http://ec.europa.eu/dgs/heal- th_consumer/index_en.htm!, 4. 1. 2008. [21] Medved, P. Vpraša- nje z evrofona. !Petra.Medved@gzs.si!, 11. 1. 2008. NADALJEVANJE VŠTEVILKI 3/2008