■\RHTVi XV 199? Članki in r^pravt 11 6ergjj Vtlifln, Prvna zflodovi:ia Slovenccv, Ljuoljart 1961, str. 361; Em" U.nck, individualna prisega -ptc1 neprisU nitim sodnikom iz lem 1691, Jezik in slovstvo XfX 1973/74, str. 36? 363. % O sestavi podložniiuh priseg. P. Ribnikar, str 31-32. ZL-AMMEP IFASSU NG Hidschwiirr in? Slowi smsehen Matevž Ko?'t Die Etdschwurt stillen slow seh- Texte mili eher. Ch"akters dar. Die erster. "Jowenisch ai Eadsc wurc stimmen aui dem 16. jahihund trt, besonders zahlt ich t>id sie Lbcr im 17. und 18. Jahrhundert Es and slowenisch' bidscnwüre aller Bev61kčrjng$schi"nien erhalten won' w, von Hde)t<-uten und Bürgern inid Marlctburg^rn bfc za Untertanen Die Ed'^hwür-i kčnnen in drei Gruppeu aufgeteilt werfen: Gcochanks- oaer Untertar n idschwüre, die Eiiscbwurc der Ang-MteUten und die fcidschw're in den Prazeßveiihren. Arn zahlreichsten sind die Eidschwure in dej Prozeßverfihj :n, die Zc^en vor den verschiedensten Gerichten mit Hi"sieht auf die Lage abgelegt hiben und im Hinblick aif die Angt igenhtit, ¿erent-we n sie den Eid t ¿schwort habe Tisiovm ddiUi 1874 1930 Je'ka Mrlik M-=d kaznr.aiu dejanji, ki so jih obravnivaia ia sodila rtdua kazenska sudiiča, so imili ticko-vn d' likti pos bno mesto. Kazenski postop :k, ki ie vfljal za tiskovna zadeve, je bil nekolike dru gai>n od splošn ga kizerskega postopka; kar se je idražalo tudi v poslovanju s spisi, Siij sc so-diSca ¿a te zadeve vodila posibon vpisn*k V letih 1898 do 1930 je t? vpuinik nosil ormako Pr S tem prispevkom žJimc nekolike osvetli" to podro&e kazenskega sedstva ter jpozoriti arhivih v slovenskih arhivih na pofijbno skrbni .st pri strokovni obd lavi t(vrstnega pivskega gradiva. Scdni spisi, ki vsebujejo kazenska postopki pri tiskovnih deliktih, predstavl,ajo namreč odličen vir za pc1i':£nc irt kultumr zgodovino. V »tiskovnih pravdah« so št-vilne pomembne osebe slovenske preteklosti kot za sebni tižilri ali obtoženci v obrambo .svojih trditev navajale podrobnosti ii svoj ;ga in nasprotnikovega osebnega, političnega in kulturnega življenja. Kazenski postopek je srrdstvo države v boju zoper kri«unalitisto. Posebej urejen postopek pioti določeni vrsti, kaznivih dejanj torej pomen: da država tej vrsu kriminalitete posveia pesebno pozornost K r je, kot je znpisal S. Vilfan namen kazenskega prava »s pri iilnimi sredjtvi zago- toviti obstanek določenega družbi nega reda in razmerij Id ga tvorijo*,1 pomeni, da so kazi .va dejanja, stoijena s iiskom, predstavljala zaradi velike odmevnost: posib ;j ibcutljivo področi; Kljub povedanemu pa moramo opozoriti, da v driavah, kjer ni svobod s tiska tudi ni posebnega statusa tL=k)vnih deliktcv, saj tovrstna kazniva dajanja država prepreči že z močno preventivno d-javnostjo, na primer cenzuro. Tudi avstrijski država je do uvedbe ustavi» :ga živJjenjn leta 18&1 zelo ostro bdela nad tiskom, kar je veljak ic zlasti za Muttermchov u Bachov absolutizem. "Revolucionarno leto 1E48-1849 jt bila le k-atko tiaj_ deželnega sodišča, Tožbo je bilo potrebno vložiti pri pri-atonem sodišču v meir letu cd dieva natisa tiskovine (cl. 73 in 81. 89 ZT). Zakon je taksativno naštel osebe «n organe, k" so b:'i upravičeni vložiti tožbo (čl. 79 ZT), Nz tem mestu je' naslonitev zakona o trku na srbsk. zakon o kazenskem postopku 5e posebej očitna, tako da določb ni bilo mogoče uporabljati brez stroki ivn.ipa tolmafenja, Čr ji Kaznivo dfjanjc; zadevalo pnvatno ali pr?vro osebe, je Jahko tožbo vložila ta oseba ali njen zakoniti zastopnik; če je zvdevalo kralja ah Slane kraljeve hiše- je tožbo 'ahko vložil državni pravdnik; če je zadevalo poglavarja tuje Jrtave al: diplomatske predstavnike ie težbo lahka vložil državni pravunik na podlag naredbe mini-strn za zunanje zadeve; če je zadevalo narodno sbii ičino, sodišča, voisko, driavn irade, javnopravne korporacije, je lahko vložil tožbo dri-avm pravilnik na zahtevo predstaviiikuv teb organrv če je 7-adavalo osebe, kr sc opravijalc javno službo pri izvrševanju ie-te je t ;žbo vložil organ, ta mu je bila oseba podrejena ah pa neposr dno ta oseba; če je zadevalo porotnike, priče drugt. državljane ki so opravljali javno službo, so snv:-le vložiti toLbo tt osebe same; če je zadevalo družbene vrste, razrede ah zdroibe je smel tožili njihov predstavnik. Pri krčitvah formalnih predpisov Zakona o tisku je lahko 'vbžil tožbo drž: vni p.-avduiK ali policijski organ Či b- kazi ?c de janje lahko vzi. 'mirilo javno mnenje ai pa se je nana Salo na širše družbene krrge, je zakon Ta vložit jv to^.be pooblastil policijsko jjolitičre) or-ganr, pri kazrivih dejaiijih proti .splošnim interesom pa državnega pravd: likp. Sodišče je meralo prejeto tožbo še isti dan izročiti preiskovalnemu sodr;ku kot »nujen predmet*, ta pa jo je bil dolžan v štiri inrtvajsetih un>h posredovati tožencu skupaj z -inknminii inr1 tiskano stvarjo ali z overovljenim piep!som vsjga bes;dila«, v katerem so bili :nkriminiiani cdstavki ter nalngrm, naj toženec piedlcži v i sinih dneh odgovor na tožbo (č! 73 ZT). V tem odgovoru je toženec podal svojo obrambo in predhgal izvedbo dokazov Kasreje toženec ni jme'i navajati novih dokazov, razen v odpovoru na nove nrvdbe tožilca Zakon je pn teženčevih dokazih ločeval take, ki jih je buo mogeče izvesti na območju pristojnega sodišč?, in take, ki so se morah izv isti izvin t ;gr območja (čl. 73 ZT) ToženČ;ve navedba in dokaze je sodišče sporočilo tcžiloi še uti dan, ta pa je ¡ahko nasprotne dokaza predložil v roku, ki ga je določil preiskovalni sodnik (čl. 75 ZT), Preiskovalnemu sodniku je bila prepuščena tudi svibcdha ocena o tem, ah je sklicevanje toženca na priče liven obmoČ|a pristojnega sodišča utemeljeno a1! namenjeno zgolj zavlačevanju postopka. Kadar je mcnjli aa toženČcvi predlogi niso utemeljeni, ali kadar je to trdil tožilec, je preiskovalni sodnik predložil ¿adevn v dokončna odločitev sodišču (Čl. 75 ZT). Sodišče je imrlo možnost, v sm ,lu pospešitve postopka, že na podlagi odgrvora na toibo, v katerem je toženec predlagal izvedbo dokazov izven obmoeja sodišča, pobiti tožilci, da v treh dn_h vloži obtožr co, in na tej pollagp takij odredili glavno ob.avnavo (§ 73 ZTt). Praviloma pa se je pred glavno obravnavo izvedla preiskava. Preiskovalni sortrik je zaslišal toženca in priče ter izvedel druge predlagane dokaze, nato izročil spise udiicu, ki je v senatu treh sodniknv odločilo, ah se toženca obtoki al ne V primeru pozitivne odločitve je monal tožile,; vložiti obtožnico v treh dneh, sodišči pa nato v p-tih, Če je bilo potn-bno \ abiti priče, pi v desetih dneh odrediti glavno obravnavo. Sodišče uradoma ni bilo dolžno pr_skrbeti nikakršnih dokazen (Čl;ni 8^-85 7T). Kadar je tožence pri sodisču trdil, da se n.krimimrana tiskovina ne nanaSa na ¿ožilca, m sc je tožilec s tako izjavo zadovoljil, je sodišče z odločbo, ki je vsebovala tofencevo izjavo, ustav*1 postopek. Tožilec je imel pravico odločbo objavi ti (čl. g"1 ZT). Sodišče je s sodbo odločilo o krivd: pn obsodbi tudi o kaTr- o strositih kazenskega postopka ter o odškodnmi. K dur je imelo kizni"o dejanje politu^n značaj,1 jr morala sodba vsebovati tudi to ugotovitev, in sicer z^rad' posebnih olajšav pn izvrievanju kazni, ki so jih imeli politični obcojend (čl. 92 ZT/ Zaper sodb' m druge odločbe je zakun dovoljeval pravno sredstvo pritožbe in ugovor.-, ti jih je bilo potrebno vložiti v treh dr :b na zborno sodiščn prve stopnje, k1 ji morale pc poteku tega roka v Štjirdvajsetih unh celoten spis izročiti zborn mu codiiču dr ig stopnje. Višje sodišče je maralo zadevo kot nujno rešiti 14 Članki in lazorave <\KIITVI XV 1992 v petnajstih dneh (čl. 90 ZT) Tudi ta določba v smislu K.pr.r. ni razumljiva Stroka je muniia, da je potrebne pritožbo razumeti kot ničnostno pritribo in ugovor kot vzklic. Zaradi lažjega razum(vanja kazenskih spisov z oznako Pi moramc predstaviti še nskaj naj-nsr jn jaih določb materialnega tskovnega prava. Vs -bovaia sta jih žt omenjena avstrijski Tiskovni zakon iz leta 1862 z novelami in jugoslovanski Z ikon o tiiku iz leta 1925. 1 Avstrijski Tiskovni zakon je v drugam oddelku pod ti ulovom Določbe zh vzdrževanja reda v tiskovnih zadevah obravnaval tiskovne dtlikte, ki so predstavljali kršitev predpisov tokovnega zakona. Kaznivost teh delktov je zastarela v Sustih mesenh, če kazennki zakonik ni pr~dpsoval krajše dobi (8 27 TZ). Drugo vnto tiskovnih deliktov je ^akjn bd Jal v tretjem oddelku ki nosi nrslov Določbe o kazr vih dejanjih katera se storijo po vsebini t.skovin Splošno določbo je vseboval § 28: >Akr se do vsebini kike tiskovine stori kake po obstoječih kaz' nskih zakonih kaznjivo dejanje, uporabljati so na to določb j teb zakonov. Po teh določbah presojati je toraj tudi kaz-njivost snih oseb, katere sc sodelovale k ponatiskn ali razširjanju kakega tiskovnega izdelka, (proizvoda). S tem utrjena kizn ivost se ne more odklanjati s tiskovini pridejano izjavo, da se kdo ne strinja z vsebino kakega objavljenega spisa ali da noče zastopati kake prijavo, kakor tudi no s tem. a ko izreče kdo drugi da hoč^ pr vzeti sam odgovornost. «8 Obstajal je torej sistem odgovornosti vseh udeležencem pc pndpisih splošnega kazenskega zakana ter Se p)s ;t n delikt ^zanemarjanje dolžne paznusti«. Urednik, založnik. tiskar in razLirjevalec so namreo odgovarjali ker so zanemarili svoje dolžnost. »Urednik kako periiodične t:skuvine, katere vsebin? ustanovi kako hudodelstvo ali kak pre-gresek«, je bil odgovoren, j-če tudi se mu po občnih določbah kazenskega zakona to hudodelstvo ali ta pregrušek ne moro prištevati, vondai za zan :marienje one paznr^ti, pri kateri bi, ko bi jo bil imel, kakor je njegova dolžnost, bda zostala spiejotev kaznjive vseoine tiskovine*: (1. točka nov Je TZ iz lota 1868). Založnik nepjriodične tisk:«vine, s katere vsebino je bilo storjeno kaznivo dejanje, je bil »odgovjren zaradi zaiumarjenja doL*nt paznosti«, kadar pri prvem Sodnem zasipanju ni mogel navesti pisca ali izdajatelja, k. je tiskovine prevzel v založbe, in so ?anj veljalo določbe t likovnega zakona (2. točke. novele TZ iz 1968). Tiskar je bil odgovoren za »zanemarjanje dolžne paznosti«, kadar se pri tiskanju kaki j nikoli tiskovine ni ravnal po predpisih tiskovnega zakona, ki so zahtevali na vsaki tiskovini ime tiskarja in zal inika na periodični tisk ,vini pa tukaija. izdajatelja in Vjaj enega odgovornega urednika ter po predpisih o oddajanju dolžne itnih izvodov Končne je bil odgovor m tudi raz itj vaieo za razširjanje tiskovine na p repo/t dan način in za razširjanje tiskan in, za katere je ali bi moral v doti, da je m dovoljeno razširjati (3, točka novele k TZ iz 1868j Odgovornost Ta »zanemarjanje dolžne paznusti« je nastopila 5ele taki it, ko se je začelo razpečevanje Zgciaj naitete osebe so zakrivili prestopek, kazniv z zaporom od enoga dc Šestih mesecev, če je bilo z vsebino t'skovino storjeno hudodelstvo, m z denarno kazrijo, kadar je bil stolen prekršek (4, in 5. točka novele k TZ, iz 1968). Kud^r je bilo storjeno z vsebino kake tiskov^ ne hudodelstvo, je moralo sodišče v sodb? izrt Si tudi pr .pove d nadaljnjega razširjanja te tiskovino, lahko pa je to pupov-d izreklo tudi, kadar je bil z vsebino tiskovine storjen prekršek ali prestopek (§ 36 TZ), Hudodelstva in prekrški, storjeni z vsebino tiskovin-., sc zastarali po splošnih načelih kazenskega zakona, a najdlje v Šestih mesecih od dneva začetka razpečevanja tiskovine (§ 40 TZ). 2, Jugoslovanski Zak»tn o tisku je vseboval materialno ■ tiskovno kazinsko pravo v sedmem pot^a.vju ped naslovim Odgovorne osebe in v osmem poglavju pod naslovom Ka-rnva de-jania. Vpeljal je osebno odgovornost p«sca urednika, izdajatelja, tiskarja in razš'*j*;valea ali prodajalca po p.edpiaih tiskovnega zakona Odgi-VLrjah niso več vsak zase, temveč drug za drueim Kot g avni storCec je odgo/arjal pisec in to za v>ako natisnjeno besedilo, ki ga je napisal in podpisal, pr. tudi za nepodpisano btsedilo, če ga je urednik »izdal«. Če p? je bilo objavljeno besedilo brez p^ščivega dovoljenja, je kot pisec idgovarjal urednik aii tisti, ki je zadevo jbjavil (čl. 34 ZT). UredniK je bil odgovoren za vsa natisnjena besedila, katerih pisec ni bil znan, ali ni bil dosegljiv (Čl. 35 ZTj. Odgovornost izoaiatelja je bila omejena. Odgovarjal je le. če je aktivne sode'oval pri objavi inkriminiran ;ga deja ali če je opustil »dolžno pazljivost«. Kadar je na prvom zaslišanju pov diil it dokazal, kdo je pisoc ali urednik, je bil oproščen tudi »kazensko odgovorni.isti zaradi opušč :ne dolžne pazljivosti« (čl. 37 ZT), Tiskaj (lastnik tiskamo o*iroma prijavljeni po"'ovodja ah zakupnik) je bil odgovoren, čc niso bili zn?ni ne pisec ne urednik ne izdajatelj tiskovin i, ali če je natisnil kaj brez označbe tiskarne, a je bila označba predpisana z zakonem (Čl. 38 ARHIVI XV 1992 Članki in razprave. 15 ZT,. RazSii) .valeč ali prodajalec tiskovine, ki je vsebovala kaznivo dejanje, je Ml odgovoren, kadar ni bil znan tiskar ali na t skovini i: bil označen pisec, urednik ali izdajatelj (čl. ZT). Izjemoma so odgovarjali pi ec, urednik, izdajatelj, t skar in raziirjivalec vsr>k tase po dolocbab o subjektivni odgovornosti splo-Sn^ga kazenskega zakona ir sieen a. kot storila kaznivih dejanj komunistične ali anarhi Jtičn& propagande in vdeizdaje ter žalitve in krive obdolžitve kralj:,, članov kralji ve hiie in tujih »državnih pogla\ar-jev« (členi 41, 45, 53 ZT), h kot sordeležsnci pri kaz. vih dejanjih r splošnega kazenskega zakona, ki so jih j to ril j druge os?be zaradi nj:hovega spodbujanja oz. napeljevanja preko tiska (čl. 42 ZTj. Kazrtvn dejala je zakon razvrstil v tri skupine Kazn'va dejan a »zoper obče iriierese* (Čbn, 43-51 ZT) S ;m je" spndrlo med drugim spodbujanje državljanov, naj nasilno spremene ustavo ali državne zakone, in sicer preko tiska s komu-i isticno ali anarhistično prjpagandc ali s hvulj mjeni uporabe' nasilja; t.lika krSitev javne morale, -itorjena s tiskom. Kaljuva dejanja *zoper čart« (členi 52-54 ZT) ■"Jta sta bilj uvrščeni (|iidi najpogostejši kaznM lejani' v ohianj-inih sodnih ipisih »kleveta« in ^uvreda*. »Kleveta« je bila knva obdol-fctM storjena z objavo neresničnih ter časti, Jbrerou imenu ir družb nerriu ugledu Ško-djiiviu dejstev, »uvreia« pc talitev, storjena z objavo pso"k ter tesed ali ttpzov pruriranja ■ Ji oinalovaicvarup briz navedbe dejstev. Kazniva dejar.ja »Čisto tiskarskega značaja« (členi 65 do 72 ZT) sem na primer spadale razširjanji ali prodajanje zaplenjerih ti'kovin ali objava tožbi ali drugih spisov iz kazenske zadeve, preden ^ Vili prebrani na glavni ooravnnvi. K .zniva dejanj a j ki jih je obravnaval zakon, nikakor niso predstavljala vreh kaznivih dejanj, ki jih je bilo mogoča storiti s tiakon. ' Členu 42 Z-ikona o tisku je bilo celo "ZrtČno določen" »Kazniva dejanja, ki nLo ''itenjona v t2 o kazenskem posMpfcu v tiskovnih zadevih, ari. zak. za leto 1863, it 7, 4 Novele, 15. 1C 18*58, drL zak., Sl 142; 9. 7- 1Í94, drž. zak, it Jfil; 11. 8. 1914, dr! zak; it 215, 5 SLn. 8. 8. .925, it, '79; Drž. zak. T869, it 32; Drž. zak. ;873, it 119, 6 Mtlod Dolcac, Glivne poteze natege liskovnegi- prava, Slov;nsld Ptí mik, XL,T»26, str. 107. 7 M. Muha, Zal mi o ifmpi od 6. 8 1925, Zagrc1-1926, ntr. .18-67; V. Knaliii, Trakti.t o tisku, Ljubljana 193u; M. Dolenc, kčf zgora], str. 108-109, 8 Besedilo zakonskega dena je vzci iz tiskovnega za-Vona, lo jt izíel v L zvezlc zbirke avstrijskih zakonov, Ljubljane -8t9. : ZL äAMMENF.^SSUNG Drcekdelikte - 1930 Jclki. Mclitr Das Strafverfahrer, dao für die Druckang ^legrnhciten galf var ein wenig andm vom augemJnen Straft"rfahren, wrs sich Im Hardcln mit den Schriften in det ücr'hl-a spicfeltt, jjer Beit ag will Arcnivisici auf die besondere SorgWI'Jgkeit öei der Fachbe, ibcitung dhsartlgcn ArKiv-gutes, das cinL saug -zeichnete Quelle für die politisch and kultun lle Gcich-±te d erstellt, ,m< rksam machen n'td be ■-hreibi im k-.an das formelle ur A materielle Druckstmfr cht, daß in Slowenien von 1874 bii 1930 in Krpft w?r. Cimdiija jezu p.i Podselu za elektrarno Doblar leta ^38 (Ford Občina Sv Lucija, 1938 t.c, 169, PANO)