Nove kniige. DR. K. OZWALD: KULTURNA PEDAGOGIKA. Nisem literarni kritik, vendar si k >ome= njeni knjigi dovoljujem napisati par misli, ki so se mi porajale med čitanjem. K'O sem knjigo prejel, je bil prvi sklcp, da nc začnem čitati nobcnc druge, dokler te ne prcdelam. Vsaj vedeti hočem, kaj je v njej, da pozneje vem, kje kaj iskati. S tem skle= pom oborožcn začnem. Prvi večer gre težko, kajbi »Uvodna pogl.« — 28 str. — niso ibaš lahka, a učitclju posredovalcu v?goje — gotovo potrebna. Če kdo misli, da bi moral knjigo odložiti radi njih, naj jih rajši pusti za pozncje in začne na 30. strani. Tu se začenja II. ali »Kulturo* slovni del«. Ta se čita zelo lepo in gladko, brez posebnega napenjanja. Najprej ti go= vx)ri o današnjem »Izruvanem človeku«. On je plod srednjeveškega gospodarskega libe^ ralizma, ki mu jc trebuh bog, po egoističncm principu »skrbi zase«. Dalje čitamo o raz« liki med kulturo in civilizacijo. Potrebno je bilo govoriti o tem, kajti dandanes marsikdo razkazujc nekakšno kulturo ki pa je v rcs* nici vse prej kot to. Treba bo pač tudi v tem oziru pogledati resnici v oko. Dalje gledamo lice današnjega človeka, ko se peha in poti, da dohaja vrteči se stroj, ki grozi iztrgati zadnji grižljaj iz proletar= čevih rok. Pač ni čudno, da je delavec postal borben, razumljivo pa je tudi, da dostikrat išče svojc utehe v alkoholu. Učiteljsvzgoji= telj mora to razumeti. Tu se vplete veselejše poglavje »Zako= reninjeni človek«, ki je »Izruvanemu« di« amctralno nasproten. Ta vzgojiteljem zaže.= ljeni ideal je človeštvu nujno potre^ben, če hoče človek obdržati dostojanstvo, ki mu pritiče. Zakoreninjeni 6lovek živi po kra« Ijevskem geslu: »Sve za narod, a za sebe ništa!« Naravnost globoko sta zamišljena od= stavka »Mestna, pa selska miselnost«. Pisa«  telj trdi v pre.dgovoru, da njegova knjiga ni  šolska učna knjiga, ki naj vsebuje metodič* nih modrosti. Vendar se mi zdi, da j'e K. p. nekaka okvirna vzgojna knjiga, v kateri mo= re vsaikdo najti baz>o vzgojnega udejstvova« nja. Pedagoška praksa je .ono udejstVovanje, v katerem vzgojitelj popravlja gojenčeve napake in ga navaja na človeka vredno živ« ljenje. Kako pa bi mogel vzgojifelj vršiti to, ce ne bi poznal življenskih pogojev, v katerih je gojenec? Vzgojitelj mora poznati milje svojega gojenca. Če hoče uspešno odprav« ljati napake, mora poznati njih vzroke, mora vedeti, zakaj in kako so usidrane v njem. Baš to pa najdemo v odstavku »Mesto pa selo«. Tukaj nam pisatelj razkriva običaje, mišljenje in svojevrstno doživljanje mešča= na pa seljaka. In to nam v XX. stoletju — ko se zavedamo, da je vsako naše dejanjc refleksija našc duševnosti — zelo pomore, spoznamo globoko, navadno skrito dušev* nost seljakov, med katerimi delujemo. Kdor na tako spoznanje navcžc svojo ped. prakso, deluje gotovo zelo uspešnso. S tem spozna« njem oborožen, premosti vsak prepad, ki ga loči od seljaka. K.o pa bo seljak to spoznal, ne bo učitelja vcč gledal kot škrica, marveč kot človeka, ki dela iz naroda za narod. Te» daj bo učitelju odprta prosta pot v srce na^ roda. Da pisatelj sam tudi tako misli, nmi je porok zaključek tega odstavka na str. 75. V tem zmislu torej, se mi zdi, je »KuN turna ped.« nekakšen okvir duševnih obrisov našega človeka. Iz teh 'Oibrisov pa naj vsak vzgojitelj sam najde napotkc in pota za svoje udejstvovanje. Pero Horn.