NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, odgovo''"' urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik november 1990 • številka 45 • leto XU¥ • cena 12 illnarlev Pet peklenskih dni »Sina imam v vojski, včeraj sem mu odposlala pismo, vendar mu nisem povedala vse resnice. Pisala sem mu le, daje bila huda ura, daje graben narastel, ne ve pa še, da mu je ogrozilo domačijo, zemljo, ki jo je imel tako rad...« pravi Ivanka Kovač iz Trbiškega grabna. O poplavi, posledicah, človeških zgodbah in pomoči pišemo na straneh 2, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 16, 17, 20 in 32. Vrtoglave številke gospodarske škode Vstalanie z levo nogo . V Razvojnem centru ohladili vročo juho. Stran 4. Ta konice vleče več Kostroj brez dela in brez direktorja. Stran 3. Z drogom po glavi Plenilci poplavljene šare napadli čuvaja. Stran 32. Ko je bolnišnica bolnik Pomoč obljubila ministrica Katja Boh. Stran 20. Stran 6 2. stran - 8. november 1990 Dražji NT&RC Novi tednik je od da- nes dražji za dva dinar- ja. K tej zadnji, neljubi podražitvi smo se bili prisiljeni zateči iz večih razlogov. Prvi je klasi- čen - naraščajoči stro- ški, ki ne upoštevajo pa- ritete dinarja z nemško marko. Pomembnejši je drugi razlog. Kot veste je hišo NT&RC pred kratkim močno prizadel požar. Kljub pomoči, ki so nam jo obljubili, bomo velik del stroškov sana- cije prostorov in izgrad- nje novega studia Radia Celje morali nositi sami. Tudi za dva dinarja višja cena časopisa nam bo pri tem močno poma- gala. Kot samostojen in ne- odvisen časopis, in ra- dio, ki se vzdržujeta sa- ma in sama tudi gospo- darita brez družbene pomoči smo prepričani, da boste tudi omenjene razloge podražitve z raz- umevanjem sprejeli. UREDNIŠTVO Voda razgrela skupščino Poslanci niso bili za spremembo dnevnega reda Glede na razmere v Celju so mnogi pričakovali, da torkovo zasedanje občinske skupščine ne bo običajno. Vsaj na začetku je res prišlo do zapletov, saj vsi zbori ni- so bili sklepčni. Veliko po- slancev se je opravičilo za- radi urejanja razmer po po- plavi, vendar so po odmoru vendarle ugotovili, da je skupščina sklepčna. Na- slednji zaplet pa so poslanci doživeli pri sprejemanju dnevnega reda. Ker je. bil dnevni red se- stavljen že več dni pred tor- kovo skupščino, seveda ni mogel predvideti nastalih razmer v Celju. Zato je pred- sedstvo predlagalo, da se po- ročilo o poplavi in sanaciji uvrsti med aktualne infor- macije, vse ostalo pa naj po- teka po predlaganem dnev- nem redu. Temu je nasproto- val neodvisni poslanec Jože Zupančič, ki je menil, da bi morali zaradi izrednega sta- nja obravnavati samo poro- čila o poplavi in ukrepanjih v prihodnje, vse ostale točke pa naj bi preložili na nasled- nje zasedanje. V poročilih naj bi povzeli bistvene ugo- tovitve dosedanjega poteka dogodkov, nato pa bi se vsi vrnili v svoja delovna okolja, kjer še vedno urejajo razme- re in si brezplodnih razprav ne morejo privoščiti. Vendar pa večina ostalih poslancev tega predloga ni podprla, sli- šati je bilo celo očitke, da gre v predlogu za nabiranje vo- lilnih točk. Predsednik skupščine Anton Roječ je nato predlagal, da poslanci poslušajo poročilo o tem, ka- ko je celoten sistem deloval v času naraščanja vode in v saniranju razmer, vse osta- le podrobne informacije sku- paj z oceno škode in predlogi za pomoč in povračilo pa naj bi obravnavali na izredni seji v sredo popoldne. V nadaljevanju je Anton Roječ poslancem posredoval nekaj razmišljanj, ki se pora- jajo ob nesreči. Ugotovil je, da bo treba predvsem ugoto- viti, kako je s sistemom obrambe pred visokimi vo- dami, ki so ga začeli v Celju graditi po letu 1954, vendar ga niso dokončali. Predvsem pa bo treba strokovno preve- riti prostorsko planiranje, projektiranje in gradnjo no- vih objektov, saj se je izkaza- lo, da tudi novogradnje niso bile varne pred naraslo vodo. Treba pa bo na novo oprede- liti tudi pojem visokih voda v Celju, ki so tokrat po meri- tvah Savinje dosegle več kot sedem metrov, poplavljeno območje pa je zajemalo 700 hektarov površin. Anton Ro- ječ je ocenil vlogo različnih javnih služb, ki so po njego- vem reagirale prizadevno v odpravljanju posledic. Ko- likšna je škoda v gospodar- stvu, šolstvu, kulturi, kakšne so posledice v krajevnih skupnostih, vse to zaenkrat še ni ocenjeno, izvršni svet pa je iz občinskih rezerv na- menil milijon dinarjev za najbolj prizadete. T. CVIRN KOMENTIRAMO Poplavo v ustavo! Tudi naravne^ nesreče niso več kar so bile! Če je v socializ- mu vsaj povodenj vzela vsem enako, če pa že ni, so strici v Ljubljani kasneje to porav- nali, potem je v teh novih »de- mokratičnih« časih marsikaj drugače. Katastrofa se več ne meri z višino škode v gospo- darstvu, kmetijstvu, z vred- nostjo uničenega zasebnega premoženja in s številom in vr- sto osebnih tragedij državlja- nov, temveč naključnim razpo- loženjem ljubljanskih radij- skih urednikov in republiških oblastnikov - ali prvim poroči- lom s prizadetih območij verja- mejo ali ne in v kolikšni meri jih vzamejo za resnična. Ker so tako prejšnji oblastni- ki kot sedariji naprej z nerazu- mevanjem, kasneje pa celo z »na nož« izjavami reagirali na dokazovanja Štajercev in Po- murcev, da bi se z zgraditvijo avtoceste proti Ljubljani priče- li boljši časi tudi za vzhodno- slovensko gospodarstvo, smo lahko trdno prepričani, da so nas tudi ob alarmantnih vesteh prvega dne poplave imeli za paničarje. Dojeti tragičnost uj- me s 24 urno zamudo pa je le še povečevanje tragedije. In ker je gospod Matevž Kri- vic, ki mu Slovenci še najbolj verjamejo, oni dan pošteno priznal, daje v osnutku ustave bodoča vloga občin in njih pri- stojnosti še najmanj razdelana zadeva, se nam ponuja ena zadnjih priložnosti, da zadeve enkrat za vselej uredimo. Če namreč ljubljanski urednik ne verjame svojemu poročevalcu iz Čelja, ga n^j odstavi. Ne sme pa mu alarmantnih poročil oklestiti. Če so pretrgane tele- fonske in radijske zveze med občinskimi in republiškimi upravnimi organi pa v Ljublja- ni ne smejo naprej pomisliti, da ga spet kronajo poštarji. Zato je treba tudi poplavo zapisati v ustavo. Da ne bomo potrebovali stricev v Ljubljani in da bo naša ustavna pravica, da nam verjamejo, kadar nam gre za nohte. BRANE PIANO Kal bi, če bi? Kakšna bi bila podoba se- daj opustošenega porečja Savinje in krajev ob njej, če bi se ne zanašali na 300 letne vode, če bi bila upoštevana mnenja nekaterih vodnogo- spodarskih strokovnjakov, če bi Bela Bukvič uspel s svojo zamislijo o umetni za- jezitvi Podvolovljeka, če bi gozdarji imeli denar za vzdr- ževanje gozdnih cest, če ne bi bilo sečnje na črno, če ne bi bilo moratorija, če bi gra- dili komunikacijske vezi in infrastrukturo ne da bi gle- dali le na prihranke, če bi imeli opremo za reševanje. če bi v vseh štabih imeli spo- sobne strokovnjake, ki bi bi- li po organizacijski plati kos tudi nesrečam takšnih raz- sežnosti, če bi ne bili v repu- bliki še vedno obravnavani kot provinca, če...? Veliko je še čejev, kajev, zakajev, ki terjajo odgovore, a ker nam ne ostane nič dru- gega, kot zgroženo reševati ljudi in škodo, poskrbimo vsaj za to, da sedaj bogati ne postanejo še bolj bogati, re- veži še večji reveži. Odgovo- re na če je, kaje in zakaje pa bo treba dati. RADO PANTELIČ Pouka ni, srednješolci v šolah Le redki so šolarji, ki se ne bi razveselili, da pouk odpade, ampak te dni je bilo drugače. Srednješolci vseh celjskih šol so zavihali rokave, nataknili rokavice in obuli škornje, potem pa so se lotili čiščenja in urejanja šolskih prostorov. Vodstva vseh celjskih srednjih šol so sprejela skupno odločitev, da se redni pouk začne v ponedeljek, 12. novem- bra, dotlej pa bodo učitelji skupaj z učenci urejali šole. Kako to delo izgleda, je razvidno tudi iz posnetka Eda Einspielerja pred Gimnazijo Celje. IS Še vedno čiščenje in dezinfekcija Zavod za socialno medicino in higieno v Celju ugotavlja, da so v naslednjih dneh še vedno zelo pomembni ukrepi čiščenja, predvsem pa dezinfekcije vseh poplavlje- nih prostorov. Strokovno dezinfekcijo opravlja po temeljitem čiščenju posebna služba pri Zavodu, ki pa lahko zaradi omejenih možnosti dezinficira le družbene organizacije in podjetja. Voda iz medloškega in vitanjskega vira je po zadnjih analizah neoporečna, še vedno pa priporočajo previdnost pri uporabi. Upajo da se razlitja kemikalij in kurilnih olj v podtalnici ne bodo poznala, sicer pa opravljajo redne dnevne kemične analize medloškega vira. Vojaki iz Ceija so biii v veliko pomoč Da so se vojaki celjske garnizije ob nedavnih po- plavah znova izkazali s svo- jo pripravljenostjo, da po- magajo najbolj ogroženim, ni nobenega dvoma, pa če- prav je bilo na njihov račun slišati tudi nekaj kritik. Podpolkovnik Radovan Tkalec je kritike odločno za- vrnil kot neutemeljene in po- vedal: »1. novembra zjutraj, ko smo videli, kaj se bo zgo- dilo, smo takoj vzpostavili stike z občinskimi štabi za civilno zaščito ter pokrajin- skim štabom ter o vsem ob- vestili komando mariborske- ga korpusa. Ob 11. uri nas je občinski štab za civilno zaš- čito prosil, da pridemo reše- vat ljudi in imetje na področ- ju Braslovč in Polzele. V re- ševanju smo si pomagali tu- di s štirinajstimi čolni ter osmimi tovornjaki, sama ak- cija pa je trajala do devetih zvečer. Hkrati pa smo pri- skočili na pomoč celjski SDK in Pokrajinskemu mu- zeju, kjer smo reševaU mu- zejske eksponate. Ta akcija je trajala do pol tretje ure 2. novembra. Ob vsem tem je bila poplavljena in ogrožena tudi vojašnica v Bežigradu. Zlasti težko je bilo v petek in štorih smo vse, da bi čim prej rešili bolnišnico. Mi- slim, in takšne so tudi ocene drugih, da se je JLA pri reše- vanju nastalega položaja v bolnišnici zares izkazala. Hkrati moram reči, da sta nad vsemi postopki skrbno bdela in nam dajala vso mo- ralno podporo komandant mariborskega korpusa, ko- manda in ne nazadnje po- veljstvo 5. armad nega ob- močja na čelu z generalom Konradom Kolškom, ki je tudi sam obiskal ogrožena oziroma poplavljena področ- ja. Pet dni smo vojaki in sta- rešine nepretrgoma delali oziroma pomagali ogrože- nim, veseli pa smo bili tudi, da so vojake vsepovsod lepo sprejeli in jim izrekali poh- vale za nesebično pomoč.« JANEZ VEDENIK TRAČ niče v času poplave je k, treba ravnati odgovoi^'^ Tega se je v celoti 2avS°, tudi predsednik celjska izvršnega sveta j^J^. Krajnc, ki ga je (kot nak ljučnega mimoidočega) T' žurni miličnik poprosi} „ ^ za trenutek usmerja ja/^, met v križišču pri občin^t hiši. Trenutek, da je tnž nik zaprl promet v križišč' v Petrovčah in se vrnil ns zaj v Celje, seje zavlekel n- več kot uro, prometna u J jenost v centru Celja pa Krajnčevi zaslugi zaradi Z ga ni nič trpela. Le tisti ti' so zaradi njegove vestnosti zamudili (odpadle) kino: predstave, so se pošten^ hudovali nanj. \ V radijskih javljanjihu Miro Terbovc, član celi. skega izvršnega sveta ij sekretar za ljudsko obrambo, dobil skor^ vsakič novo funkcijo. AT^ bolj se je nad temi preirnt. novanji zamislil župaj) Anton Roječ, ki ga je n: skrbelo, od kdaj več oe predseduje Svetu za sLO in DS občine Celje. Mozirski predsednik iz! vršnega sveta Alfred Božič je rad dobro obveščen. Ker kaže, da na izvršnem ne premorejo radijskega spre- jemnika, Božič pa zaupale Radiu Slovenija, je tudi od- dajo Dogodki in odmevi fv kateri so bila poročila o ka- tastrofalni poplavi) poslu- šal v svojem lastnem avio- mobilu. Ponedeljkove razprave o novi ustavi v celjskem Narodnem domu seje ude- ležila le peščica občanov, žalskega župana Milam Dobnika pa je močno skr- belo, kako bo z udeležbo na torkovem celodnevnera seminarju, ko naj bi po-' poldne govorili tudi o Ustavi. V uredništn NT-RC mu nismo znali od- govoriti. Kljub temu, da je med poplavo imela vsa oblas: toliko dela, da ni vedela kje se je glava drži, so bili ne- kateri Demosovi javni vorci vendarle toliko pr.-^ sebni, da so za vse po- manjkljivosti med rešev3P nimi akcijami obtožili de-', diščino komunistov. Tako so med ostalii" prišli tudi na idejo, kako se dokončno in galantno znebiti rdečih direktorjem odstopijo naj vsi delavc s posebnimi pooblastili, ne znajo plavati. Kako nai sicer pomagajo podjetju med poplavo? Še ena Trbovčeva z dia Celje: .. zato obveščt mo, da v KS Otok, Slande- Kajuh... Khm. Enga sef. spustil. Khm... torej of tam pomag^o komuni' cem nalagati smeti. - " V nedeljo je v Laško pf- spel minister za trizeia go Paš, ki bi se bil na P«" proti LJubljani skora}^ izgubil. Ker je TremaV zalilo, je moral čez je, pa še po kakšnih ovi hib, saj je nekaj cest v čini neprevoznih. Sreča P Ingu Pašu ni obrnila ta, saj je v divjini srec domorodca Matevža ^ larja iz laške komisij^ ^ ocenjevanje škode, gospodu ministru pravo pot. Minister pa nič. Gospod minister Paš je bil v Laškem prav po pomoti, l^^^^.je mu je namreč storilo, v poročilu televizijca z lepšimi brki slišal, da ^ j, Zdravilišča morali za' ^ poplave premestiti 140 gostov. Kakšno razo' ranje, ko je prišel v in se na lastne oči P^^flo čal, da gre za novjnar" raco. . ^ijski in televizijski spored 8. november 1990 - stran 3 egijski poslanci povezano }UlfUški poslanci s celjskega območja v Šentjurju ^ sestanku predstavni- f šentjurske oblasti in P^darstva z republiški- poslanci celjskega ob- jjg o prihodnjem razvo- P^oj razvite šentjurske line je republiški posla- !(vo Ban predlagal, da bi stalna oblika in predlagal tudi obli- noje odbora za dolgo- vi razvoj šentjurske ob- kjer je pripravljen so- ,vati. Poslanci iz regije l)i v postopku sprejema- jakona o razvoju manj fjtih občin in demograf- , ogroženih območij na- bili v parlamentu tno. estanka so se od repubh- j poslancev udeležili Ivo lin Janez Lampret iz Ce- Muharem Bolič iz Vele- ter seveda domačin Franc Kovač. Šentjurčani so predstaviU znane gospodar- ske podatke, ki postavljajo to občino na zadnje mesto v Sloveniji, po tezah novega zakona pa bi se lahko zgodi- lo, da bi celo izgubila status manj razvite občine. Poudar- jajo tudi potrebno ločevanje gospodarske manjrazvitosti in demografske ogroženosti (ta področja bi po novem za- konu obsegala kar 45 odstot- kov ozemlja republike), kar utemeljujejo z vrsto podat- kov. Šentjurska občina tudi ni demografsko ogrožena. saj je število prebivalstva v zadnjem desetletju celo na- raslo, res pa je da se je prese- lilo vehko upokojenih obča- nov. Poglavitni so ustrezna metodologija oziroma kazal- ci, ki bi prikazali dejanski položaj šentjurske občine. Republiški poslanci so opozorili na organiziranje mariborskega območja, go- renjsko se je že, na celjskem pa bi z zamujanjem izgublja- li v ključnih točkah. Zlasti še zaradi popolne centralizacije v republiki, ki je opazna na nekaterih pomembnih po- dročjih. Glede tez k novi za- konodaji o manj razvitih in demografsko ogroženih opo- zarja na pravočasnost po- stopka, ki se bo odvijal pred- vsem v parlamentu. Šentjur- čani bi naj bili zainteresirani za čimprejšnji izid zakona, potrebno je usklajevanje s šmarsko občino, s celjsko in drugimi na območju. Zato naj bi poslanci celjskega ob- močja v postopku sprejema- nja novega zakona nastopali v parlamentu enotno in vztrajno, je bilo rečeno. BRANE JERANKO Hentjurju lanovitev bora SDSS lani šentjurskega občin- >a odbora Socialdemo- ske stranke Slovenije, ki 0 organiziral na današnji, tkovi ustanovni skupšči- abo ob 18. uri v občinski pščinski dvorani, name- jo zastopati levo sredin- politiko. a dnevnem redu nocoj š- skupščine naj bi sprejeli p-am, izvolili vodstvo, iz- tt krajši kulturni pro- n, predsednik stranke fože Pučnik pa naj bi Istavil trenutni politični čaj v Sloveniji in vlogo >S. Šentjurski priprav- li odbor, ki ga predstav- Ho Pungartnik je povabil nocojšnjo ustanovno pščino tudi predstavnike tenske vlade in parla- Ita iz vrst te stranke. BJ Akcija pomagajmo v našem uredništvu še vedno poteka akcija zbi- ranja denarja za invalida Mirka Lebarja z Ložnice. Na žiro računu je 5 tisoč dinarjev, v tem tednu je prišlo nakazilo v vredno- sti tisoč dinaijev iz Bouti- qua Šepec Dane iz Žalca. Z akcijo nadaljujemo, šte- vilka žiro računa pa je: 50700-723/3-31198 - za Mirka. Janez Janša pride v Evropo Na drugem clejskem veče- ru v restavraciji hotela Evrope bo jutri gost sloven- ski obrambni minister Ja- nez Janša. Tema je aktualna in pereča: Demilitarizacija Slovenije ali nacionalna ar- mada. Tudi po raziskavah javne- ga mnenja si prebivalstvo Slovenije ni povsem enotno o tem, ali naj ima Slovenija svojo vojsko ali ne. Zveza so- cialistične mladine-liberalna stranka pred kongresom ce- lo nastopa s sloganom, ki se zoperstavlja tako križu kot meču, podobno stališče gle- de demilitarizacije Slovenije pa imajo tudi Zeleni. Vendar pa je tema drugega celjskega večera zanimiva še zaradi ne- česa drugega. Gre za odnose med Slovenijo in Jugoslo- vansko ljudsko armado ozi- roma zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo. Resda je najbolj vidni spor zaradi nabornikov in pravico repu- blike, da samosvoje odloča pošiljanju nabornikov na od- služenje vojaškega roka. Vendar pa je to samo eno iz- med vprašanj, ki zadeva kompetence republike oziro- ma slovenske države na po- dročju obrambe. Obrambni minister Janez Janša bo lah- ko pojasnil, kakšna bo politi- ka Slovenije in kakšne bodo konkretne odločitve. Mode- rator drugega celjskega ve- čera bo komentator Dela Jo- že Volfand. Do konca leta bosta v hote- lu Evropa še dva celjska ve- čera. Organizatorji se dogo- varjajo s hrvaškim predsed- nikom Franjom Tudjma- nom, s Cirilom Zlobcem in nadškofom Alojzijem Šu- šterje^. Obletnica državnosti V torek, 30. oktobra zvečer je bil v Narodnem domu koncert z recitalom, ki gaje na pobudo stranke Sloven- skih krščanskih demokratov Celje in v sodelovanju z Zavodom za kulturne prireditve in Zveze kulturnih organizacij izvedel moški pevski zbor Ivan Cankar, ki ga vodi Marjan Lebič. S tem kulturnim dogodkom so nastopajoči, žal pred bolj slabo zasedeno dvorano, počastili obletnico prve slovenske državnosti, 29. oktober 1918. Tedaj smo prvič v zgodovini dobili svojo lastno državo in doka- zali, da se lahko uvrstimo med državotvorne narode Evrope. Recitatorja Sonja Mlejnik in Peter Simoniti sta pred- stavila Majstrovo in Roševo poezijo. MP Premalo denarja za socialno ogrožene Vse več je družin, ki ko- nec meseca komaj zvežejo z začetkom. Tako je v vseh občinah na celjskem ob- močju, celjska pa tudi ni iz- jema. V tej občini bo za najnuj- nejše socialnovarstvene po- moči zmanjkalo do konca le- ta vsaj 400 tisoč dinarjev, seznam upravičencev pa se iz dneva v dan veča. Zlasti pa bo potrebna dodatna pomoč zdaj, po poplavi, saj je veliko teh ljudi stanovalo v nepri- mernih prostorih, katere je zalila voda in bodo potrebo- vali družbeno denarno po- moč, ker sami ne bodo zmo- gli vseh bremen. Številke o različnih obli- kah socialnovarstvenih po- moči ne pokažejo prave šte- vilke uboštva, ker je veliko tudi takih ljudi, ki za pomoč ne zaprosijo, čeprav so jo močno potrebni. Kljub temu pa število prosilcev narašča. V prvih devetih mesecih leta seje v Celju že skoraj podvo- jilo število ljudi, ki dobivajo denarno pomoč med brezpo- selnostjo. Za 21 odstotkov je poskočilo število družin, ki prejemajo otroški dodatek, za približno toliko večje tudi štipendistov iz združenih sredstev, za polnih 27 odstot- kov pa se je povečalo tudi število začasnih denarnih pomoči. Vse to so podatki za tričetrt leta. Z. S. REKLI SO: Vitodrag Pukl, podpredsed- nik Skupščine RS in podpred- sednik skupščinske ustavne komisije na javni razpravi o slovenski ustavi v celjskem Narodnem domu: »Demos meni, da je treba ustavo sprejeti čimprej, tako da so trditve opozicije, da se Demosu ne mudi, ker se men- da boji novih volitev, povsem iz trte zvite. V resnici je zd^j opozicija zahtevala podaljša- nje rokov za jalvno razpravo o ustavi. Kljub temu smo v po- nedeljek sklenili, da naj se jav- na razprava zaključi do konca novembra, dileme o posamez- nih določilih ustave pa bi nato preko medijev predstavili jav- nosti. Pričakujemo lahko, da bo ustavna komisija nato izde- lala predlog ustave do konca meseca decembra ali janua^a in ga posredovala skupščini. Tam je treba ustavo sprejeti z dvotretjinsko večino, zato bo vse odvisno od opozicije, če bo še zavlačevala, saj Demos v skupščini tolikšne večine ni- ma. S sprejetjem ustave pa ne bomo odločali o tem ah bomo še ostali v Jugoslaviji ali ne. To je stvar referenduma ali plebis- cita.« Ta konj ne vleče več KostroJ brez dela In brez tllrekiorja Konjiški Kostroj se je leta nazaj lepo razvijal in se po- naša! z obsežnim izvozom. Delali so investicijsko opre- mo za usnjarsko industrijo ter jo 70 do 90 odstotkov iz- vozili. Politične spremembe v vzhodni Evropi pa so na- redili utečenemu delu konec. Pogodb skoraj ni več mo- goče sklepati, saj kupci ho- čejo kredite za strojegradnjo. Kostroj jim tega ne more po- nuditi, močna konkurenca iz razvitih držav pa s tem nima težav. Tako dosega letos 650 članski kolektiv samo 60 od- stotkov plana, se spopada z velikimi likvidnostnimi te- žavami in rdečimi številkami ter ostaja vse bolj brez dela. Negotova usoda pritiska na delavce in vodstvo in kar razumljivo je, da so nastopila nasprotja in medsebojna ob- toževanja za krivdo. Delavci so na izsiljenem zboru očitali vodstvu, da ni storilo niče- sar, kar bi jih lahko pripelja- lo iz težav. Terjali so nove programe, takšne, ki jim bo- do dajali delo, prevetritev ustreznosti zaposlenih vod- stvenih in vodilnih delavcev, za delavce v prodaji plačilo po storilnosti, pregled po- trebnosti delavcev, zaposle- nih v tujini in konec hono- rarnega in podobnega dela, razen v prodaji. Viški stro- kovnega kadra bi se po nji- hovem morali zaposliti na komercialnem področju. Terjali pa so tudi takojšen dvig osebnih dohodkov za 22 odstotkov - če ni mogoče za vse, pa za delavce do vključ- no 13 razreda. Povedali so, da so nezadovoljni, ker samo proizvodni delavci morajo na prisilne dopuste in zani- kali svojo krivdo za razmere. Njihovi nadrejeni so v soraz- merju s svojo plačo in poo- blastili vsaj dva do trikrat bolj odgovorni, so rekli. Delavski svet, ki se je se- stal po zboru, je ugotovil, da nezaupnice ne morejo izreči celotnemu vodstvu, temveč samo glavnemu direktorju. Ta pa je kar sam ponudil od- stop. Odstop Vlada Bajde je delavski svet tudi sprejel in imenoval posebno komisijo za pripravo predloga za vršil- ca dolžnosti. To pa je sproži lo še bolj burna in nekontro lirana zapletanja in razpleta nja razmer. Predsednik Kostrojevegč sindikata Sandi Vezenšet jih je označil za boj za oblast. Čigava je zmaga je morda da- nes že znano, saj se je včeraj ponovno sestal delavski svet. MILENA B. POKLIC indikat dijakov marca letos so se tudi Inješolci odločili, da se ^ povezali v sindikat wezo dijakov Slovenije, bse zavzema za izboljša- Srnotnega položaja učen- t izboljšanje materialnih Wev dela na šoh, spre- ■ttbo odnosov na šoh, pre- vsebine izobraževanja, kovanje med šolami do- na tujem ter za sprotno Njanje šolske zakono- ^ ravni republike je bilo ^ nekaj storjenega. Med ^ so poslaU dr. Petru Nu odprto pismo, v ka- r.so razložili svoj pro- ^ in statut^ priskrbeli so ^store na Študentski or- ganizaciji, se dogovorili z nji- mi, da jim krijejo stroške, skupaj z Demokratičnim fo- rumom pa so organizirali tu- di Hyde park o srednji šoh. V Celju, kjer je tudi večina šol celjske regije, še ni bilo storjenega skoraj nič, a ven- dar je Hermina Kadilnik, predstavnica Zveze dijakov Celja in članica izvršnega od- bora Zveze dijakov Sloveni- je pred kratkim povabila na Gimnazijo Celje predstavni- ke vseh srednjih šol. Na Gimnaziji je Zveza dijakov že pričela delovati, medtem ko je naloga dijakov, ki so se udeležili sestanka, da pred- stavijo delovanje tudi na šo- lah, katerih predstavniki so. S.B. slovenska demokratična zveza, Občinski odbor v Celju Druženje lastnikov razlaščenega ^f^EMOŽENJA, Podružnica v Celju in f^uštvo za varstvo okolja v celju '''^veščajo - da imajo svoj sedež v Cel|u, Linhartova 18 (I- nadstropje) in da imajo uradne ure ob torkih, ob sredah in ob četrtkih od 15. do 19. ure, ob ponedeljkih in ob petkih pa od 9. do 13. ure. Služba pravne pomoči za bivše lastnike razlaščene- 9a premoženja bo poslovala vsak torek od 17. do 18. Pogajanja o velenjski vladi Franjo Bartolac napoveiluje iliskontinulteto s prejšnjim IS In ustanovlte¥ sekretariata za varstvo okolja Novi mandatar za sestavo predloga liste izvršnega sveta v Velenju je Franjo Bartolac, predsednik Slo- venske demokratične zveze Velenje. Zanj je v drugem krogu volitev glasovalo 35 delegatov v velenjski skupščini, za protikandi- datko Alenko Avberšek pa 28 delegatov. V prvem kro- gu glasovanja niti Bartolac, kandidat Demosa, niti Av- berškova, kandidatka Stranke demokratične pre- nove, nista dobila potrebne dvotretjinske večine. Na skupni seji vseh treh zborov velenjske skupščine v torek so odločali le o no- vem mandatarju. Oba kandi- data sta predstavila svoje po- glede na delo izvršnega sve- ta, oba pa sta se strinjala, da mora predsednik IS oprav- Franjo Bartolac je novi mandatar Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje. Ijati svoje delo profesi- onalno. Bartolac je napovedal do- ločeno diskontinuiteto z de- lom bivšega izvršnega sveta, posebej pa je napovedal ustanovitev sekretariata za varstvo okolja na občinskem nivoju. Ta sekretariat bodo ustanovili zaradi nastopanja navzven, resnosti in preprič- ljivosti dela občinske vlade. Novi velenjski mandatar me- ni, da občinski izvršni sveti izvršujejo odločitve republi- ške vlade in da morajo delo- vati predvsem kot zagovor- niki javnih interesov. Občin- ska vlada naj bi usklajevala javne in podjetniške inte- rese. Bartolac je poudaril, da vse o čemer je govoril, niso niti programske smernice ni- ti konkreten program, v svo- jih pogledih pa seje dotaknil še področij energetskega ter stanovanj sko-komunalnega gospodarstva, ekološke obremenjenosti doline, kme- tijstva, družbenih dejavnosti in sodelovanja s krajevnimi skupnostmi. Franjo Bartolac, sicer Šo- štanjčan, je napovedal, da se bo sestal z vsemi predstavni- ki posameznih strank v skupščini in se z njimi po- gajal o sestavi novega izvrš- nega sveta, zato bodo o pred- logu liste kandidatov raz- pravljali na naslednjem skupščinskem zasedanju, predvidoma naslednji teden. URŠKA KOLENC 4. stran - 8. november 1990 Na pepelu nič ne gori Račun bi morali poslati državi," pravi Marjan Osole Zreški Unior že nekaj me- secev zvijajo krči. Razlogi so zunanji in notranji, iz klopke pa se ne more in ne more izviti. Resnice in »res- nice« o dogajanjih so se kot prerijski požar razširile po Sloveniji, njihovi zublji pa so obliznili tudi lepo število posameznikov. Kar razum- ljivo je, da je med njimi tu- di dolgoletni direktor in se- danji svetnik podjetja Mar- jan Osole. Zadnji teden so govorili, da se je potihem poslovil od vodilnih v Unioiju in zapu- stil podjetje, menda pa bi naj celo ponujal Unior tujcem. Kar tako. Kako je z govorica- mi, smo se lahko hitro sami prepričali. Marjana Osoleta smo našli - kje drugje - v Uniorju. Vprašanje, če je res zapustil podjetje, bi bilo že kar preveč neumno. Unior je že nekaj časa po- doben kotlu. Brbotanje v i^em se noče in noče umi- riti. Kje vi vidite razloge? Osole: »V tovarno se je na- selil jugoslovanski nemir. Ljudje ne morejo biti nedov- zetni za vse, kar se dogaja v Sloveniji in Jugoslaviji. Nekateri so to izkoristili za svoje zahteve, ki so za po- djetje v sedanjih razmerah neuresničljive. Zakaj? Osole: »Jugoslovcinski trg se je že dvakrat zrušil - zara- di ekonomskih razlogov in zaradi srbske blokade. Naj- bolj smo prizadeti izvozniki. Unior štirikrat več izvaža kot uvaža. Skromnih denarcev, ki jih dobimo z izvozom, ne moremo kompenzirati s po- ceni uvozom. Zaradi tega tr- pi Unior. Račun bi morali poslati državi, ne pa da se zdravo podjetje zaradi notra- njega nezadovoljstva vse bolj psihološko ruši. Kar se dogaja, je anarhija. Unior je v kovinsko predelovalni branži v Sloveniji v sami špi- ci. Če se tako podjetje zaradi zunanjih vplivov znotraj ru- ši, je to res tragedija.« Pa tragedije ni mogoče preprečiti? Saj delavci niso zahtevali samo večjih plač. Kako gledate na zahtevo po odstopu šesterice vodilnih? Osole: »Vsak človek ima svoje napake. V razmerah, kakršne so sedaj, se te napa- ke še potencirajo. Ne bi pa smeli pozabiti, da so tudi ti vodilni delavci soustvarili Unior. Je to ničvredno? Pre- pričan sem, da smo eno naj- boljših vodstev, saj sicer ne bi bili v špici. Vodilne delav- ce je zato,po mojem treba zaščititi. Če bomo podrli vodstvo - kaj bo s kolekti- vom? Izgleda, da ljudje ne razumejo situacije in da sku- šajo Unior zrušiti od zunaj!« V čigavem interesu pa bi lahko bila zrušitev takega podjetja kot je Unior? Osole: »V Miloševičevem že. In v Markovičevem.« Zakaj pa v Markovičevem? Osole: »Markovič ravna ta- ko, kot da hoče razrušiti prav vsa podjetja. Sele potem, ko bo propadlo vse staro, bi naj pričelo nastajati novo. Am- pak to bi se lahko zgodilo šele čez nekaj let. Kako pa bomo preživeli ta čas, ko sta- rega ne bo več, novo pa še ne bo nastalo? Ne, na to ne mi- slijo. Ampak očitno gre vse v to smer. Vse, kar se je zgo- dilo na gospodarskem po- dročju po volitvah, gre po bregu navzdol. Ne vem, ka- ko da ne razumejo, da na pe- pelu nič ne gori. Na ogenj je treba ves čas nalagati drva, ne pa, da ga pogasiš. Ljudje v podjetju tega ne razumejo. Mislijo, da so sedaj oni na potezi in lahko izsilijo višje plače.« Govorice pravijo, da ste nad njihovo neumnostjo obupali, da boste odšli in Unior ponudili tujcem. Va- še poslovne zveze so v resni- ci izredno pomembne za Unior. Osole: Imam 42 let službe, star sem 67 let let in razum- ljivo je, da moram misliti na svoj položaj. Dogovorili smo se, da bom vsaj še leto dni pomagal Unioiju in to de- lam. Dvajset let sem ga spravljal skupaj - menda ne mislite, da bom sedaj to ru- šil? Takšna zlobna natolce- vanja me čisto človeško pri- zadejo. Ampak blatiti ljudi je lažje kot delati, kajne?« MILENA B. POKLIČ Bo voda odplavila železarno? Kljub temu, da je ^ ^ ska železarna ostala poplavami suha, pa posledice vodne ujme plavijo tudi železarno rv rektor Boris Marolt se n ^ mreč boji, da bi morit pred deblokado (šestd seti dan, odkar ima že] zarna blokiran račun n mreč poteče 15. novetJ bra) zaradi velikih likvj? nostnih težav in teža z oskrbo ustaviti del pr izvodnega proces!" v takšnih razmerah u seveda deblokada ^ težja.. _ ^ v Železarni Štore n.' vedo, kako se bodo njih,^ vi problemi reševali ^ daj, ko je vodna ujma pr^ zadela vso Slovenijo, jp posebej celjsko območje' v tem trenutku gre pre^ vsem za iskanje izhoda ^ težav, pri čemer pa so ij^ lezaiji pripravljeni poma gati, kolikor se le da. REKLI SO: Janez Gril, direktor PTT Celje: »Čeprav so bile razmere za delo nemogoče, je v soboto, torej dva dni po vodni ujmi, v omrežni sku- pini delovalo vseh 52 javnih telefonskih central. Naj- več težav je bilo v občinah Celje, Laško ter v Zgornji Savinjski dolini, vendar smo v soboto zvečer usposo- bili tudi centrali v Solčavi in Lučah. Razumljivo je najbrž, da smo vse sile usmerili predvsem v celjsko bolnišnico. V začetku tega tedna je tam že delovalo 30 direktnih telefonov, na našo intervencijo pa je v bol- nišnici tudi že pogodba za povsem novo avtomatsko centralo. Z Iskro smo se dogovorili za tritedenski dobavni rok, čeprav so običajne dobave 10 mesecev. Tudi po podjetjih smo poskušali urediti povezave, kolikor je bilo mogoče. Ugotavljamo, daje pribhžno 30 telefonskih central povsem razmočenih in polovico teh ne bo mogoče več usposobiti. Pravo tragedijo doživljamo v mozirski občini, kjer smo že v ponedeljek napeljali telefone v Glin, MG A ter Elkroj, vendar so komunalci kljub našim opozorilom v torek z mehani- zacijo potrgah kable. V naslednjih dneh bomo z delom seveda nad^aljevali, po naši oceni bo danes usposob- ljeno okrog 80 odstotkov vseh telefonskih prik- ljučkov.« IB Laško gospodarstvo v vodi Škotie za okoli 600 milijonov dinarjev Po prvih ocenah so popla- ve v občini Laško naredile za okoli 600 milijonov di- narjev materialne škode. Od tega jo je okoli 90 milijo- nov v industriji in obrti. Najbolj so poplave prizade- le Elektrokovinarja Laško, Zdravilišče, Trafo postajo Laško, Kmetijsko zadrugo, hotel Hum, Merx Laško, ho- tel Jadran Radeče, bencin- sko črpalko Ine v Laškem, veterinarsko postajo v La- škem, zasebni gostišči Bi- stro in Zlatorog Laško ter druge delovne organizacije in zasebne obrtne delavni- ce, ki so utrpele nekoliko manjšo materialno škodo. Po ponedeljkovi seji laške- ga izvršnega sveta smo an- keto opravili med direktor- ji treh najbolj prizadetih la- ških delovnih organizacij. Miro Florjane, direktor Elektrokovinarja Laško: »Po prvih ocenah znaša ma- terialna škoda v našem po- djetju okoli pet milijonov di- naijev. Poslujemo z inozem- skim partnerjem iz Italije, ki nam pogojuje izvoz na dolo- čen rok in grozi z odpovedjo tega naročila, ki znaša okoli 260 milijonov lir. V našem podjetju so bili poplavljeni skorajda vsi prostori. Iz šta- ba za civilno zaščito v La- škem smo sicer bih obvešče- ni o možnosti poplave, ven- dar nekoliko pozno. Prvi dan se nas je na delovnem mestu zbralo okoU dvajset. Dvignili smo nekatere mobilne stroje in polizdelke na police in podstavke, ni jih bilo mogo- če dvigniti više, zato je neka- tere polizdelke voda zalila, precej stvari pa nani je ven- darle uspelo rešiti. Že v pe- tek, in nato vse ostale dni, je bilo na delovnih mestih vsak dan okoU 80 ljudi, ki so od- stranjevali posledice popla- ve, tako da se je proizvodnja v ponedeljek, z omejitvami, že pričela. Storji, ki so bili popolnoma zaliti bodo po- škodbe pokazali šele v pri- hodnjih dneh. Zahvaliti se moramo Termoelektrarni Šoštanj, ki je vse elektromo- torje, ki smo jih izločili iz strojev, prevzela na sušenje in preizkušanje. V ponede- ljek smo prejeli nazaj še zaj- nje. Proizvodno dejavnost pa smo že v ponedeljek usmerili predvsem na izvoz- ne posle, da bi lahko ugodili največjemu naročniku iz Ita- lije.« Karel Krašek, direktor Kmetijske zadruge Laško: »Pri nas je bila poplavljena trgovina s tehničnim blagom in repromaterialom, trgovi- na Diskont, sortirnica in skladišče jajc - vse to je na eni lokaciji. Popolnoma po- plavljena je bila tudi strojni- ca klavnice in strojni park v Laškem ter trgovina zadru- ge v Rimskih Toplicah. Ta- koj, ko je bilo mogoče, smo angažirali ves kolektiv, to je okoli trideset ljudi. Delavci zadruge so se izredno pozi- tivno odzvali, tudi uprava je v celoti delala v petek, sobo- to in nedeljo, tako da je bila v ponedeljek vsaj delno usposobljena klavnica, kjer delo poteka z manjšimi za- stoji, ker je bil zelo prizadet strojni del. Možnost, da bi se meso pokvarilo, je obstajala, v hladilnici je bilo precej mesa, vendar zahvaljujoč ljudem v klavnici in ekipi električarjev zasebnika Med- veda in Gučka iz Zidanega Mosta, ki so izredno hitro in-' tervenirali, je bila ena hladil- nica usposobljena že v petek zvečer, tako da večje škode na mesu ni bilo, okoli 500 kilogramov pa je neuporab- nega. Tudi v trgovinah je sa- nacija potekala vse tri dni. Sedaj so očiščene, izpraznje- ne, nastopiti morajo še in- špekcijske službe, da se ure- di vse, da bi lahko pričeli s prodajo. Repredukcijski material in tehnično blago bomo pričeli te dni že proda- jati, živila v Diskontu v La- škem in Rimskih Toplicah pa naj bi pričeli prodajati v pričetku prihodnjega tedna.« Marina Senča, direktori- ca Zdravilišča Laško: »Ško- da je ogromna, po prvih oce- nah, ki niso dokončne, jo je za okoli pet milijonov dinar- jev. v ponedeljek smo priče- li delati normalno, uspelo nam je usposobiti vse služ- be, ki so potrebne za normal- no delovanje zdravilišča, ta- krat pa je z delom pričele di kopaUšče. Za delo še usposobljena pralnica, [« tako pa ne delujejo intei zveze, zato svojci naših I stov še ne morejo prikli' po telefonih, zato jim ska mo posredovati informai mi. Prvega novembra je t v Zdravihšču okoli 130 stov, ki so poplavo sp« brez panike, tudi kasneje, smo bili dva dni brez ogi< nja in brez tople vode, soJ rednim razumevanjem sf jemali situacijo. Človeku trga srce, ko gleda razo nje, ki so ga povzročile plave. Oprema v bidernu salonu je bila izredno lep* seveda zelo draga, tudj! ket bo, kot kaže, dvignil mo linijo, kar pomeni za jjo po .-/no hišo pravo katastro- ®leg >vne zgradbe je voda po- škodovala zlasti prodajne enote Želez- ninar. Srce, Kovinar ter skladiščne prostore na Mariborski cesti. Skupno škodo ocenjujejo v Kovinotehni na 50 milijonov dinaijev oziroma 7 milijo- nov nemških mark. Pri odpravljanju posledic računajo v Kovinotehni na solidarnostno pomoč republike, z za- varovalnico pa so v dogovoru za plači- lo avansov, tako da bodo lahko porav- nali najnujnejše obveznosti. S poslov- nimi partnerji pa se v Kovinotehni do- govarjajo za plačilo obveznosti v dogo- vorjenih rokih. Škoda bi bila v Kovinotehni še ne- primerno večja, če jim ne bi na pomoč takoj priskočih gasilci, zlasti ekipe iz Trnovelj, Vojnika, Prožinske vasi ter Planine pri Sevnici. Pri reševanju pre- moženja so sodelovah tudi sami delav- ci, saj je bilo v prostorih Kovinotehne vseskozi po 200 ljudi. Ob reševanju lastnih težav pa so v Kovinotehni po- nudili tudi pomoč ljudem na prizade- tih območjih. Tako so svoj dom v Lo- garski dolini odstopih do pomladi vsem tistim, ki potrebujejo streho nad glavo, v noči iz četrtka na petek pa je v upravni zgradbi na Mariborski našlo zatočišče okrog sto Celjanov. Čeprav so se v teh dneh nekateri očitno znašli in hoteli izkoristiti nesrečo drugih v svoj prid, pa v Kovinotehni kljub nočnim gostom niso imeli težav. Zmanjkal ni niti svinčnik, so povedali na tiskovni konferenci v ponedeljek. IB V Kovinotehni se zahvaljujejo vsem, ki so jim v teh dneh pomagali pri reševalcu premoženja. Razen ga- silcev so jim pomagali tudi delavci Merxove samopostrežne v Novi vasi, ki so skrbeli za hrano delavcev, topel obrok pa jim je večkrat ponudil tudi župnik iz cerkve Svetega Duha v Celju. dnja inii irni i^m m ^ koncu prejšnjega sc v Mlekarni v i imeli precej v iroizvodnji zara- Ij^ttianjkanja vode. I^esectah direktorja je JJP mleka potekal Palno, tudi s koroške- t^brnočja so tovornjaki Jo normalno vozih |i'^'ekaruo. Zaradi izpa- I^Proiz-odnje v prvih 1 Vodne ujme ocenju- /Kodo na 700 tisoč di- f Bistveno večja je v čebelarskem sj v Medlogu. Vred- . pičenega blaga oce- na 10 milijonov medtem ko ško- objektih še ni izra- k'}®-V Mlekarni so ta- vsemu zado- j^l" Saj se je pokazalo, ^'^ila gradnja mlekar- vasi vendarle Čakajoč na ponovno poplavo Potem ko smo spomladi doživeli poplavo predvolilnih obljub, smo državljani dežele na sončni strani Alp pričakovali dolgo vroče poletje pa sončno jesen in blago zimo. In potem spet čudovito pomlad in... Ahja, kaj vse smo pričakovali! Pa je že tako, križ božji in višja sila, da se svoboda rima na voda - in smo dočakali kilavo poletje in bedno jesen. KOZERUA In samo še eno poplavo: savinjsko izvirno in svinjsko nevljudno. In v nasprotju s tistimi aprilskimi obljubami - zelo konkretno in skrajno učinkovito. Dokaz, da stari sloven- ski pregovor o čvekanju in posledičnem dežju le ni tako iz trte zvit? Leto 1991) bo zgodovinsko. Najprej se je zgodil narod, zatem seje pa zgodila poplava. Katero »zgodetje« nam bo bolj ostalo v spo- minu, ni nikakršen mirakel ali strogo zaup- no. Kline pa narod, kadar odnaša človeštvo, kadar zemlja postaja voda in ljudje brodo- lomci! Kadar je klet morje in cesta ocean, vse pa spominja na tisti s premcem navzdol obrnjeni Titanic: sirene, čolni, klici na po- moč. Kline pa politika, kadar spodkopava hiše, tovarne, šole, bolnišnice, muzeje! Ka- dar ogroža življenje. Kakršno koli že. Enoje gotovo: letošnji 1. november ni bil niti najmanj svet in mnogo bolj je ustrezal mrtvim kot živim. Mrtvi pač nimajo ne hiš ne kleti ne ozimnic ne avtomobilov. Mrtvi so pač mrtvi, svetniki pa malo pomembni, kadar narava požuga še živim. Njej se je treba zahvaliti - tej divji in nori naravi - da 1. november ni postal eden od zdaj že pre- številnih dni političnih sprav z mrtvimi. Ne, 1. november je bil pravzaprav dolgo priča- kovani dan spontanih sprav med živimi. Med ljudmi. Kakršnimi koli že. Z ljudmi. Kakršnimi koli že. Tudi tistimi, ki nosijo SMB uniforme. Dan, ko se je zgodila poplava, bo tudi zato zgodovinski - ker so se (spet) zgodili ljudje. Ne rase,ne narodi.ne vere,ne politike. In zato čakam - in nisem edini - na po- novno in čimprejšnjo poplavo. Ne tisto pra- vo, s podivjanimi vodami in rušilnimi pla- zovi. Čakam na poplavo drugačnih besed, bolj umirjenih misli in bolj pretehtanih dejanj. Čakam na prve kaplje spoznanj. HUMANIST OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Pomoč in politično razhajanje Predvolilne bitke so v Srbiji potisnile v ozadje naravno nesrečo, ki je prizadela toliko krajev v Sloveniji. Cirilična glasila so sicer v soboto ugotovila, da se v Sloveniji nek^ dogaja, vendar kaj posebnega ne, so lahko razbrali bralci Politike, če so na 12. strani našli člančič z naslovom Ogro- žen tudi železniški promet. Tudi o škodi, ki bo na prizadetih območjih Slovenije šla v stotine milijonov DEM, bralci cirihčnih glasil še niso zvedeli veliko. Pač pa so bratje takoj pristavili svoj lonček: »Srbi ponujajo pomoč Slovencem« - je edino, kar so v ponedeljek lahko Srbi na kratko prebrali v Politiki o nesreči, ki je pretresla Slovenijo (s srečo v nesreči, da je bilo izgubljeno le eno človeško življenje. »Ne glede na politično razhajanje s političnim vrhom Slovenije (očitno se boje, da jih ne bi kdo imel za prevelike prijatelje »sovražnih Slovencev« - op. ur.) imamo Pomo- ravci in Šumadinci v občinah Smederevska Palanka in Velika Plana veliko razumevanja za vse težave, s katerimi se spopada ljudstvo na poplavljenem območju,« je rekel predsednik »socialistov« v Veliki Plani Joco Arsič in napovedal »pomoč iz odprtega srca bratskemu narodu v denaiju, hrani, zdravilih in oblačilih«. Popolnoma drugače so se obnašali sosedje, saj je hrva- ški tisk poplavam v Sloveniji posvetil ustrezen prostor (le reporter zagrebškega Vjesnika je v naglici, da bi bil čim- prej pri viru informacij, zagrešil to nerodnost, da je na poplavljeno celjsko območje prišel - v nizkih čevljih!) tako da so bili bralci na tekočem, za kakšno velikansko naravno katastrofo gre, in tudi opozorjeni na nevarnost, ki še čaka kraje ob Savi. Poplavljeni sosedi Navzlic vsej opreznosti in obrambnim nasipom pa so bile prizagrebške občine Samobor, Zaprešič in Velika Gorica, skoraj v enakem položaju kot mnogi slovenski kraji. Že dan po hudi poplavi so se ljudje začeli oglašati s kritikami na račun tega, da savski nasipi niso bili dogra- jeni, da je pomoč poplavljencem prišla prepozno in da njihovih klicev na pomoč sprva nihče ni jemal resno. Očitali so tudi zagrebškemu županu Borisu Buzančiču, da se je »sončil v Dubrovniku, medtem ko so se njegovi meščani borili s podivjanim vodovjem«. (»Nisem bil dobro obveščen, bil sem v stiku s svojo tajnico, vendar so mi ves čas pripovedovali, da razmere niso kritične,« se je branil Buzančič, ki se je vrnil v Zagreb šele v nedeljo zjutraj); poplavljenci se sprašujejo, kje so bile prostovoljne mladin- ske enote (DO J), ki jih je hrvaški sabor ustanovil sredi leta, da bi bila civilna zaščita učinkovitejša (ugotovili so, da marsikje DOJ še niso niti formirah). Skratka, analiza naravne nesreče, ki je prizadela tudi prizagrebške občine - 500 poplavljenih hiš, velikanska škoda na cestah, elek- tričnih napeljavah, s peskom zasuta polja, poginula živina itd. - za marsikoga ne bo neboleča. Na srečo so na poplavljeno območje ob pravem času začeli voziti pitno vodo s cisternami, zagotovili so tudi dovolj mineralne vode za pitje, tako da so se za zdaj izognili epidemiji, ki bi jo lahko povzročila onesnažena voda. Tudi hrvaški minister za vodno gospodarstvo inž. Branko Bergman je bil jasen: »Veijetno bo škoda zaradi poplav - tudi lanske - večja od denarja, ki bi bil potreben, da bi jih preprečili.« V Sloveniji in delu Hrvaške si ljudje z nadčloveškimi napori prizadevajo, da bi odstranili in ublažili posledice katastrofalne povodnji, medtem pa je v Makedoniji že skoraj vse pripravljeno za volitve, ki bodo v nedeljo. Od 19 strank, registriranih v naši n^užnejši republiki, jih je svoje kandidate dalo 14, za 120 poslanskih mest v enodom- nem sobranju pa je tisoč kandidatov. Pet favoritov v Makedoniji Od 14 strank jih je pet med tistimi, ki računajo na negveč poslancev v skupščini, hkrati pa so tudi ankete javnega mne- nja na njihovi strani. To so, da bodo naši bralci laže prihodnji teden spremljali izide volitev, stranke: ZKM - Partija za demo- kratsko preobrazbo, Gibanje za vsemakedonsko akcijo (MAAK), Demokratična stranka za makedonsko narodno enot- nost (VMRO-DPMNE), Zveza reformskih sil Jugoslavije za Makedonijo (Markovičeva stranka) in Partija za demokratičen razcvet (PDP), ki združuje Albance v Makedoniji. Vsem dru- gim strankam poznavalci razmer ne pripisujejo večjih možno- sti, da bi se prebile v parlament. Javno mnenje je za sedaj najbolj naklonjeno makedonskim komunistom »preobraževalcem«, ki nadaljujejo kontinuiteto socalistične misli v Makedoniji. Njihov glavni adut je Kiro Gligorov, nekdanji zvezni funkcionar, katerega geslo je, da si je treba pridobivati prijatelje, ne pa sovražnike. Njegov cilj: Makedonija v Evropi. Markovičeva stranka je v slabem mesecu pridobila že 100.000 Makedoncev! Njen adut je Stojan Andov, ki mu pomaga nekdanji vodilni »mladinec« Risto Ivanov. Markovi- čevci so prepričani, da je dušitev človekovih pravic v Jugosla- viji vzrok za mednacionalne napetosti; prizadevajo si za tretjo Jugoslavijo enakopravnih narodov in republik. MAAK ima od vseh nacionalnih strank največ pristašev. Bori se za samostojno svobodno in suvereno državo Makedo- nijo, o morebitni konfederaciji pa naj bi se Makedonci odločali na referendumu. MAAK ponuja volilcem tudi »vlado naci- onalne rešitve«. VMRO si prizadeva za Neodvisno državo Makedonijo, z mož- nostjo za poznejšo vključitev v konfederacijo, za lastno diplo- macijo, armado, potne liste, nogometno reprezentanco. Zaradi nacionalnega (nekateri trdijo nacionalističnega, zato so bile tudi zahteve o prepovedi VRMO) programa zahteva tudi vrni- tev nekdanjih simbolov: makedonskega leva in soca Aleksan- dra Makedonskega. PDP, ki naj bi združila okrog 400.000 Albancev, živečih v Makedoniji, ima zaradi enakosti albanske manjšine velike upe za prodor v prvem krogu volitev. V drugem krogu pa naj bi druge štiri najmočnejše stranke - iz strahu pred enotnim blokom Albancev - sestavile koalicijo zoper PDP in na ta način zagotovile v sobranju Makedoncem večino, Albanci pa naj bi bili potisnjeni v opozicijo. Sicer pa, še nekaj dni in razmerje sil v Makedoniji bo jasno... 6. stran - 8. november 1990 gospodarstvo - kmetijs^ Vrtoglave številke Plavala so skladišča, stroji In avtomobili Kakšna je škoda v gospo- darstvu občine Celje še ni znano, zagotovo pa bo tudi tu številka vrtoglava. Zbra- li smo nekaj najosnovnejših podatkov o škodi, ki je v ne- katerih primerih že ocenje- na. Vseh, ki jim je poplavilo proizvodne prostore, skla- dišča in upravne zgradbe do zaključka redakcije nismo uspeli priklicati, tako da bo slika razdejala popolnejša šele prihodnji teden. V Aeru so imeli pod vodo skladišče surovin, gotovih izdelkov, in del skladišča družbene prehrane. Na Trgu V. kongresa je zalilo kotlov- nico, v Kocenovi pa kletne prostore. Veliko so uspeli s pomočjo delavcev rešiti, vseeno pa je šlo po vodi pre- cej surovin. Skoraj v celoti so rešili računalniški center. V Aeru Copy je poplavilo ce- loten obrat, uničilo pa je pre- cej papiija in del strojne opreme. Zalita je bila tudi celotna proizvodnja Aera Grafike. Tudi tam so delavci pokazali izredno skrb za svoje podjet- je in preprečili katastrofo. Rešili so večino opreme, ta- ko da je uničen le njen manj- ši del, in tudi manjši del ma- teriala. V Metki je največ škode v skladišču gotovih izdel- kov, kjer so delavci pravtako rešili, kar se je rešiti dalo. Uničilo pa je del blaga, ki je bil zložen na paletah. Tudi v kletnih prostorih, kjer ima- jo klima naprave in dozirne naprave je škoda precejšnja, zalilo pa je tudi kuhinjo in skladišče živil. Po prvi grobi oceni je škode za sedem mili- jonov dinarjev. Takšna je škoda tudi v Žič- ni, kjer je zalilo proizvodnjo transportnih trakov in mon- tažo ležajev. Delavci so pred poplavo rešili za okrog 7 mi- lijonov dinarjev opreme, iz- delkov in surovin. Nekaj bo tudi izpada proizvodnje, saj bodo lahko pričeli ponovno izdelovati ležaje šele prihod- nji teden. V Elektrosignalu je voda v višini 1,1 m zalila skladišče repromateriala in gotovih iz- delkov, servisne delavnice z aparati strank, delavnico za komandne razdelilce, tele- fonsko centralo, 5 avtomobi- lov, kotlarno, kamp prikoli- ce in celotno gradbišče Elek- trosignala v bolnišnici. Prva ocena škode je 5 milijonov dinaijev. S proizvodnjo so delno že pričeU, 20 ljudi pa dela na sanaciji elektro na- prav v mestu in okolici. V Etolu večje škode ni, približno 20 cm vode pa je uničile talne površine. Tudi v celjskem Pohištvu so imeli v vseh prostorih od 40-60 cm vode, ki je najbolj poškodovala elektro dele, iverne plošče, furnir, poliz- delke in gotove izdelke. Prva številka škode je 2,5 milijona dinaijev. V Aurei je zahlo vse tisto, kar je najbistvenejše za pro- izvodnjo: elektromotorje, in- stalacije, del gotovih izdel- kov, bazene galvanizacije, nekaj orodja in surovin. Ško- de je za 5,4 milijonov di- narjev. Meter in pol visoka voda je poplavila tudi Ingradovo In- dustrijo gradbenega mate- riala. Pod vodo so bih stroji, vsa elektronika, računalniki. Tam bo precej tudi posredne škode zaradi izpada proiz- vodnje betonarne in železo- krivnice. V poslovnem cen- tru, kjer je bilo vode skoraj 3 metre, je uničen celoten ar- hiv, ptt centrala, avtomatsko strelišče, ves material v za- klonišču, precejšnja pa je tu- di škoda na samem objektu. Ob Ljubljanski cesti je zalilo obnovljeno kegljišče in bife ter sindikalno dvorano, ob Dečkovi cesti skladišče, na Lavi pa mehanizacijo in skladišča. Škoda še ni oce- njena. Zlatarna je imela zalite vse kletne prostore skupno z strojnico, lyer je bilo 1,5 m vode. Pritličje Zlatarne z to- pilnico, rafrnacijo in nevtra- Uzacijo, oddelkom stiskal- nic, kompresorsko postajo, skladiščem jekla, jedilnico, kuhinjo, pralnico in likalni- co, enim oddelkom polira- nja, kurilnico in črpališčem pa je zalilo 80 cm vode. Naj- več problemov so imeh v za- Utih skladiščih zlata, srebra in pomožnih materialov, kjer so tudi precizne tehtnice in celotna dokumentacija. Ško- da še ni ocenjena. V Nivoju so bile pod vodo mehanične delavnice in je- dilnica s kuhinjo, v celoti pa je zalilo tudi njihovo proiz- vodnjo gradbenih niateri- alov in cevi v Vrbju. Škode še niso ocenili, ker za to še ni časa, več dela so imeh z oce- njevanjem škode na vodoto- kih. Te številke bodo znane v naslednjih dneh. Podobno je v Cestnem po- djetju, kjer so že zbrali ško- do na cestah našega območja (popis te škode je kar na osmih straneh). Sami so ime- h pod vodo vse poslovne prostore, mehanizacijo in ar- hivo, vendar so večji del naj- vitalnejše mehanizacije zara- di dobre samoorganizirano- sti reših. Delavci Cestnega podjetja so v teh dneh med najbolj obremenjenimi. Več- ji del jih sanira razmere v Zgornji Savinjski dohni, kjer že usposabljajo cesto med Ljubnim in Lučami. V teh dneh so delavci Cest- nega podjetja odstranih na- plavine z večine mostov v porečju Savinje. Vodna ujma tudi ni pri- zanesla Gozdnemu gospo- darstvu, kjer so pred vod- nim valom na sedežu, ob Ljubljanski cesti, rešili veli- ko stvari, večja pa je škoda na Lavi, ^er je 1,1 m vode zalila strojni park, mehanič- no delavnico in servis motor- nih žag. Precejšnja pa je ško- da na gozdnih cestah od Za- savja preko Gozdnika in Tro- jan do Črete in Dobrovelj. Ker je celjsko Gozdno go- spodarstvo te ceste nekako še uspelo vzdrževati, stanje sicer ni takšno kot v Zgornje Savinjski dolini, je pa kljub temu katastrofalno. Zaradi 12 večjih plazov je odrezanih 12 kmetij. Plazove sanirajo z lastno mehanizacijo. Neka- ko so le zbrali najnujneša sredstva, da bodo v prvi fazi naprej reših odrezane kme- tije. Izletnik ima največ škode v Celei, kjer je zahlo spodnje prostore s kurilnico, skladiš- či živil in pijače, v delavni- cah ob Kersnikovi ulici pa je poplavilo rezervne dele, sklope za avtomobile, 2 osebna avta in en avtobus. Precej škode imajo tudi tr- govci. V Metroju, kjer je ško- de za 3,5 mihjona dinarjev, je voda uničila osnovna sred- stva, drobni inventar, blago, kotlovnico. Največ škode je v tekstilnem diskontu ob Ljubljanski cesti. V Teku, kjer je zahlo kletno etažo, so pravočasno rešili najnujnej- še, večjo škodo pa so prepre- čih tudi z nenehnim črpa- njem vode. Večje škode v Teku tako ni. V Tkanini so imeli pod vodo 9 kamionov z blagom, dva osebna avta in kombi, v prostorih ob Tehar- ski cesti pa je dvignilo tudi 1300 m^ parketa. V celoti je poplavilo tudi Toper. Najhuje je bilo v spodnjih prostorih s kot- lovnico, kompresorsko po- stajo, skladišči repromateri- ala, priročnimi skladišči po- možnega materiala, potopilo pa je tudi vse rezervne stroje, poplavilo trgovino in del zgornjega skladišča. Ocen škode še ni, utegne pa biti višja kot 20 milijonov dinar- jev. Precejšen bo tudi izpad proizvodnje, saj za njeno na- daljevanje nimajo potrebne- ga repromateriala. RADO PANTELIČ Voda uničila dobro tretjino družbenega proizvoda Po podatkih iz žalske občine je vodna ujma povzro*- za 439 milijonov dinarjev škode, kar predstavlja'Ij odstotkov družbenega proizvoda občine. V teh številkah do zaključka redakcije še ni upošteva škoda na magistralnih in regionalnih cestah, prav tako škoda na električnem omrežju, niti škoda, ki bo nasti!^ zaradi izpada proizvodnje. Na osnovi podatkov iz krai nih skupnosti je na komunalnih objektih v žalski ob^ škode za 3,9 milijonov dinarjev, na PTT omrežju 700 tis"^ din, vodno gospodarstvo pa je utrpelo za 69 milijot,*^ dinarjev škode. Kmetijci ocenjujejo, da znaša škoda milijonov dinarjev, kakšne bodo posledice, pa bo zria šele prihodnje leto, saj se bo šele takrat pokazal iz^J proiz\^odnje. Skupna škoda v industriji, obrti in negos^ darstvu je ocenjena na 131 milijonov dinarjev. N^^ škode imajo v petrovški Zarji, ocenjena je na 34 mil^ono. dinarjev, v Gradnji v Latkovi vasi pa 30 milijonov dinJ. jev. V stanovanjskem gospodarstvu, kjer so škodo prij^" Ijali tudi številni zasebni obrtniki, znašajo številke iič' milijonov dinarjev, na lokalnih in gozdnih cestah pa znaj! škoda 20 milijonov dinarjev. Za sanacijo plazov bo v žal^ občini potrebnih skor^ 8 milijonov dinarjev. To so seved grobe ocene, natančnejši podatki pa bodo zbrani v prih(^j njih tednih. IB Posledice v Šentjurju v šentjurski občini, ki jo je ujma manj prizadela k druge, je največ škode na makadamskih cestah, kjer odneslo gramoz. Prizadelo jih je tudi več manjših plaz, nekateri so odtrgali dele makadamskih cest, drugi, nesa rani iz lanskega leta, pa so se znova premikali. V mlj v Vrbnem pri Šentjurju je poplava zmočila dve toni pšenj Po prvi oceni, ki ni uradna, znaša škoda v šentjurski ob{) ki jo pred zaključkom redakcije še ocenjujejo, 16 milijon dinarjev. Gasilci iz šentjurske občine so se že 1. novembra zvei napotili na pomoč prizadetim krajem ob Savinji, kjer pomagali dva dni in dve noči. , V Gradnji voda še v ponedeljek Ker je Savinja porušila nasip, je voda obrate Industi gradbenega materiala Gradnje v Latkovi vasi dobesd zalila. Še v ponedeljek je bilo v njihovih prostorih več kot : metra vode, medtem ko je voda ob koncu tedna povT I zalila proizvodne prostore, skladišča in poslovno zgrad I V Gradnji je uničena dokumentacija, oprema, kako ' s stroji, pa v teh še ugotavljajo. Dostop do Gradnje so mo' urediti preko posebnih odrov, škodo pa zaenkrat po poi * kih izvršnega sveta ocenjujejo na 30 milijonov dinarjev, i Gradnjo pomeni to hud udarec, saj so praktično sredij večje sezone, povsem nejasno pa je v teh dneh, kakšen izpad proizvodnje. Največ škode v Zarji Po podatkih žalskega izvršnega sveta so med podje največ škode imeli v Zarji Petrovče, predvsem v mod konfekciji Scala. Škoda je ocenjena na 34 milijonov narjev. StoUne izgubljenih hektarov Kakšno škodo je zaradi vodne ujme utrpelo naše kmetijstvo, je v tem trenut- ku skorajda nemogoče oce- njevati. Po posameznih obči- nah so sicer zbrah nekaj po- datkov, povsod pa opozarja- jo, da številke niso dokonč- ne, še zlasti pa nihče natanč- no ne ve, kakšen bo izpad kmetijske proizvodnje pri- hodnje leto, za koliko je zmanjšan stalež živine in ko- Uko so kmetijci izgubili me- hanizacije, repromateriala ter kakšna bo usoda gospo- darskih poslopij, ki jih mar- sikje še ogrožajo plazovi. A nekaj zastrašujočih številk je vendarle na voljo. V mozirski občini, kjer pa praktično še niso upoštevah stanja v Lučah in na Ljub- nem, je povsem uničeno 70 hektarov zemlje, poškodova- nih je 200 hektarov kmetij- skih zemljišč, voda je uničila tudi 10 hektarov ozimnih po- sevkov. Škoda je v kmetij- stvu ocenjena na 52,5 milijo- nov dinarjev, a kot že rečeno, brez upoštevanja razmer v zgornjem delu doline. V žalski občini je poplava naredila za 70 milijonov di- n^ev škode, približno 40 milijonov v družbenem in 30 milijonov v zasebnem sek- torju. V laški občini kmeto- valci ocenjujejo škodo na 34 milijonov dinarjev, povsem je uničenih 50 hektarov zem- lje, poškodovanih je 280 hek- tarov, ogromno škodo pa imajo tudi v objektih zadru- ge. Podatki iz celjske občine do zaključka redakcije še ni- so bih znani, posebna komi- sija se je sestala v torek, po- drobneje pa bomo o posledi- cah vodne ujme v kmetijstvu poročah v prihodnji številki Novega tednika. IB Kaj pa zemlja? Ko je voda odtekla, je po njivah in vrtovih ostalo več ah manj blata oziroma mulja. Strokovnjaki pravijo, da je najbolje, da ga tam kar pustite, saj ga bodo bakterije do pomladi razgradile. Tudi če je zemlja onesnažena s fekalijami, ni nevarnosti, svetujejo le, da zaenkrat ne hodite po poplavljenem terenu in ne prijemljete zemlje z golimi rokami. Ce je bila zemlja onesnažena z nafto, ni mogoče nič narediti. Do pomladi bo poniknila v globje plasti in zemljo boste lahko normalno obdelo- vali. Sicer pa vrtnarski strokovnjaki celo pravijo, da je mulj dobro gnojilo. Kaj bo z žago? Voda ni prizanesla ti šempetrskemu Duriju. Razen Savinje, ki je P plavljala, je škodo v tem! djetju naredila tudi talna' da. Le-ta je poškodoti predvsem žago, ki zaeni ne dela. V torek je norma stekla proizvodnja s* v enem delu tega obri usposabljanje žage pa bo« jalo še precej časa. Voda v Duriju poškodovala ® del zaloge lesa, medtem k" del zalog odneslo. Zavarovalnica se je dobro organizirala Delavci Zavarovalne skupnosti Tri- glav, območne skupnosti Celje, so se do- bro organizirali, da bi ljudem v stiski čimprej in čimbolj pomagali. Kot nam je povedal Andrej Fijavž, ki je koordini- ral delo v najte^ih dneh, delajo že od sobote 3. novembra s polno paro. Delov- ni čas za stranke so podaljšali, tako da imajo odprto vsak dan od 8. do 16. ure, ob sredah do 17. ure, ob sobotah prav tako od 8. do 16. ure ter ob nedeljah med 8. in 14. uro. Cenilne ekipe so na terenu, v torek pa so že imeli obljubljeno pomoč cenilnih ekip iz drugih območnih skupnosti, saj sami vsega dela v kratkem času ne bi zmogli. Vedo, da je hitra pomoč največ vredna, zato so tudi delo blagajn podalj- šali do 16. ure, denar pa izplačujejo ne le v Celju, temveč tudi na predstavništvih v Žalcu, Mozirju in Laškem. Da zmorejo delo s strankami, so za pulte oddelka za škodne manipulacije prerazporedili vr- sto delavcev iz drugih oddelkov. Delo so organizirali tako, da sprejema- jo prijave strank in v dogovoru z njimi odhajajo na teren, po drugi strani pa de- lajo tudi samoiniciativno, saj vedo, da bi predolgo trgalo, če bi na primer čakali na prijave iz Zgornje Savinjske doline, "^a in še kam so se odpravili sami, spreje- li prijave in ljudem povedali, kdaj lahko pridejo po denar. O vseh podrobnostih postopka so ljudi obveščali s posebej obUkovanimi letaki in seveda javnimi objavami, kar je bilo še posebej po- membno do ponedeljka popoldne, ko so jim končno priključili telefone, tako daje tudi preko njih mogoče dobiti vse infor- macije. Ob obsežnem delu, ki ga opravljajo, pa so morcili urediti razmere tudi v svoji lastni hiši, s^ je v njej segla voda dva in pol metra visoko. Kot marsikje drugod so bili brez elektrike in telefonov, vendar so se sedaj razmere že kolikor toliko ure- dile. Koliko Je bilo zavarovanj? z dodatnim plačilom za poplave je v Celju zavarovanih 29 gospodarskih subjektov, v Laškem 8, v Mozirju 2 ter v Žalcu trije. Nekatera od teh 42 podje- tij imajo zavarovanih več objektov^ razhčnih lokacijah. _ , ^ Stanovanjskih zavarovanj je ^ letos sklenjenih v Celju 7440, | škem 1239, v Mozirju 1986 ter v ^^ 3091. Kasko zavarovanih avtomobu v Celju 820. v Laškem 171, v Mo^ 1212 in v Žalcu 615. V teh števJJJ niso vštete police, ki jih sklepa motor Celje. Ta je letos sklen» ' kasko zavarovanj, vendar niso ^ vozila na našem območju. ^^ Zavarovane so tudi živali. V ^^^^^ sklenjenih 820 zavarovanj, v La j 171, Mozirju 1212 in Žalcu 615- število polic, na eni pa je mogoče rovati več živali. , ^ p Število požarnih zavarovanj sebnim doplačilom za poplave 235, Laško 58, Mozirje 74 in Zalegi Vsi podatki so za čas od 1-1- 9 i 1990. Na zavarovalnici ocenjuj^pj bi se ti podatki za celo leto z^' približno 30 odstotkov. MILENA B. Df ACCI TOMO - SREČKO AVTOMEHANIKA avtoelektrika struženje avtomobilskih delov Pri nakupu rezervnih delov el^ovi tednik in Radio (;elje kot organizator pr- yih Dnevov slovenskega 0lina sporoča v soglasju J Izvršnim svetom jliupščine občine Celje, ^a odpoveduje festival, bi moral biti v Celju od 14. do 17. novembra 1990. Organizatorji ugotavlja- pio, da bi bilo v izrednih razmerah, kakršne vlada- jo na Celjskem po kata- strofalni poplavi docela neprimerno organizirati festival, ki naj bi bil praz- nik slovenskega filma. jCer se festival financira sam z izrednim razume- vanjem izvršnega sveta SO Celje in s prispevki delovnih organizacij me- nimo, da bi bilo festivalu namenjen denar v tem trenutku bolj smotrno uporabiti za odpravljanje posledic naravne kata- , strofe. Novi tednik in Radio Celje bosta 50 tisoč dinar- jev, ki sta jih sama name- ravala vložiti v financira- nje festivala namenila najbolj prizadetim ob- močjem v nedavni popla- vi - Lučam. Vsem soorganizator- jem, predvidenim udele- žencem festivala, javnosti in vsem zainteresiranim zato sporočamo, da festi- val, na katerem naj bi ovrednotili tudi vse do- sežke slovenskega filma v letu 1990 in ugotovili vse probleme in možne poti reševanja tega seg- menta slovenske kulture, prestavljamo na prve me- sece leta 1991. Predvido- ma bomo festival organi- zirali, če se bodo s tem strinjah vsi soorganiza- toiji, februaija 1991. NT-RC IS SO Celje frer v glasbenem centru ako smo bili Slovenci željni novih Šifreijevih posnetkov pove že podatek, da je Andrej iseto Hiti počasi potolkel vse rekorde v naši republiki pri prodaji kaset. V okviru promocije [te je pred dnevi gostoval tudi v Kovinotehninem Glasbenem centru v Celju, kjer so v dveh J prodali več kot 200 njegovih kaset in kakšno desetino tega plošč. Andrej se je s prodajal- la Aleksandro Magič in Sabino Kastelic takole postavil pred objektiv. elefoni do leta 1993 krajevni skupnosti Lju- Ba so v teh dneh uspešno l|učili prvi del akcije za britev telefonskega lega. S celjskim PTT po- ljem so podpisali pogod- po kateri bodo najpozneje 31. julija 1992 postavili rostorih gasilskega doma fo telefonsko centralo, ki omogočila 480 telefon- I priključkov za celotno levno skupnost Ljubeč- del KS Škofla vas (Zado- del KS Trnovlje, del 'Vojnik (Pristava, Bovše) del KS Blagovna (Cero- )• Po pogodbi bo centrala iučena v PTT telefonsko ffežje najkasneje do konca H992. poslej so v krajevni skup- ^ »prodali« že skoraj tri- ^priključkov. Za priklju- • v primarnem omrežju ^ani prispevajo znesek Mnosti 3.100 DEM. Od P pa je 1.500 DEM povrat- r sredstev v obliki obvez- F^PTT, ki jih bo PTT po- P® vrnilo po svojem "^izacijskem načrtu. Ve- čina interesentov je delež že v celoti vplačala. Drugi pa bodo delež v celoti vplačali do septembra prihodnje leto. Z vplačilom prvih sredstev je podpisana pogodba med KS Ljubečna in PTT podjet- jem začela veljati. Krajani so si oddahnili saj so prepričani da sedaj že imajo telefon »v rokah«. Doslej so se jim na- mreč priključki izmuzali iz rok kar po tekočem traku. Gre za to zasluga novi obla- sti, ki je PTT znala »priviti« ali drugačnemu podjetniške- mu obnašanju PTT? MILAN BRECL Dnevi kulture po Šmarskem Za Dneve kulture '90, ki jih pripravljajo v šmarski občinski Zvezi kulturnih organizacij, so po vsej občini v novembru pri- pravili več kulturnih prireditev. Za otvoritev, ki bo jutri v petek ob 17. uri v šmarskem kulturnem domu, so pripravili razstavo Slavice Radovič, nastop amaterskega gledališča Bo ter razgovor o sceni in kostumih v amaterskem gledališču. Naslednji dan, v soboto 10. novembra bo v kulturnem domu v Šentvidu pri Grobelnem Zborovsko martinovanje ter po nastopu družabno srečanje. Z novembrskimi kulturnimi dnevi bodo nadaljevali prihodnji teden, ko bodo v petek v Rogaški Slatini odprh novo knjižnico, nato pa se bodo zvrstili še likovna razstava s kozjansko krajino in literarni večer na gradu Podsreda, srečanje mladih novinaijev in otvoritev razstave otroške likovne kolonije v Bistrici ob Sotli, ki bo v Podčetrtku in nastopa ljubiteljskega gledališča Bo z Junono in pavom Seana 0'Caseya v Bistrici ob Sotli ter Kozjem. Zaključili bodo s srečanjem folklornih skupin v Šen- tvidu pri Grobelnem. BJ V Libolah bo spet veselo v rudarski vasici Liboje so knapovski krampi že zdavnaj utišali svojo pe- sem. Se pa tam vsako leto ob koncu novembra močno »vreze« šopek domačih me- lodij narodnozabavnih an- samblov, ki radi prihajajo med poslušalce željne to- vrstne glasbe. Letos bo revija praznovala 18. rojstni dan, vsa leta pa ji botruje Heri Kuzma, ki s peščico sodelavcev KUD Svoboda skozi vse leto opravlja organizacijske posle. »Ko se bliža čas revije, se sestanemo skoraj vsak te- den, drugače pa morda en- krat mesečno. Največ dela je seveda z zbiranjem finanč- nih sredstev, saj prireditev s 100 in več nastopajočimi tudi precej stane. Keramična industrija in sadjarstvo Mi- rosan ter ZKO nam pri tem največ pomagajo.« je v začet- ku našega pogovora povedal Heri Kuzma. Se obetajo kakšne vsebin ske spremembe Revije? »Rekli smo, da naj gre p( starem še do 20. revije. Sam; dvorana v Libojah je majh- na, tako da kaknih scenskih posegov ne dovoljuje. Tudi glede vsebine smo naredili pomemben korak in vabimo le ansamble, ki jih poslušalci radi poslušajo. Imeli smo na programu že preko 30 an- samblov in program se je vlekel tudi po tri ure in več. Menimo, da več kot 15 sode- lujočih skupin na libojski prireditvi ne sme sodelo- vati.« Pa vam res uspe pridobiti kvalitetne ansamble? »Kot rečeno nastopajoči radi pridejo med poslušalce v naš kraj. Opažamo pa, da pisno vabilo še ni dovolj močno in se prijavljajo šele takrat, ko jih pokličem tele- fonsko. Letos so se ,na^ naš pisni poziv prijavili le Šale- ški fantje, ansambel Mira Klinca, Lach hor orkestra iz Avstrije in Ansambel Franci- ja Zemeta, ki doslej ni manj- kal še na nobeni reviji. Dru- gačna slika pa bo naslednji teden, ko bom vzel v roke telefonski aparat in zagotav- ljam vam, da bo v Libojah zadnjo nedeljo v novembru ob 14. in 17. uri veselo, kot zmeraj v tem času.« EDI MASNEC Ultrasound stopa na sceno v duetu Ultrasound sta združila svoje moči in glasbeno znanje ljubljančan Andrej Gumilar in Laščan Mitja Softič. Doslej sta posnela štiri skladbe, od katerih se je V spominu si uvrstila tudi na Stop pops 20. Mitja igra klaviature, Andrej pa kitaro in upa, da se bo duet razvil v dobro skupino. Ultrasound je doslej igral na manjših zabavnih prireditvah in tudi na letošnjem izbirnem tekmovanju na Pop delav- nico. Oba glasbenika pričakujeta, da bosta kmalu po novem letu izdala tudi prvo samostojno kaseto. Martinovo v Šmartnem Po ljudskem običaju ji Martin krstnik vina. Predn« pa do tega pričakovaneg; dogodka pridemo, moram( postoriti marsikaj. Med dru gim tudi skrbno negovat mošt, da ob Martinoveni z zadovoljstvom povabimo prijatelje in znance na po- kušnjo in se ob tem pobaha- mo z^dobrim vinom. V Šmartnem ob Paki si od vinogradništva še veliko obetajo, zato so letošnjo Mar- tinovo vzeli silno resno. Tu- ristično društvo je v sodelo- vanju z Vinom ERA pripra- vila ob koncu tedna bogat spored Martinovanja. Pričel se bo že v petek s predava- njem o revitalizaciji vinogra- dov v občini Velenje in sre- čanjem bodočih vinogradni- kov z degustacijo novega vi- na. Takrat bo v kleti Vina Šmartna zapel nekaj vinskih pesmi domači moški pevski zbor. Najbolj pestro bo v so- boto, kjer bo središče kraja v znamenju kramarskega sejma. Otvoritev tega prazni- ka bodo naznanile mažoret- ke in godba na pihala, ob tem pa bo folklorna skupina Oljka pozdravila obiskoval- ce Vina Šmartno, ki bo imel dan odprtih vrat. Popoldan- sko dogajanje bo popestril Andrej Sifrer, ki bo imel na vesti tudi družabne igre za obiskovalce. Višek Martinovanja bo zvečer v Kulturnem domu, kjer bodo med drugim izbi- rali kraljico Martina in se po- zabavali z licitacijo soda z mladim vinom. V nedeljo bo cerkev Sv. Martina gosti- la še Ljubljanski koncert, ki bo pripravil samostojni kon- cert. EM Koliko za geodete? Cene geodetskih storitev spremlja in vodi republiška geodetska uprava. V šmarski občini so jih nazadnje povi- šali maja, zdaj pa znova, za 10 do 15 odstotkov. Kolikšne so sploh cene geodetskih storitev? Za parcelacijo, manjše od- tujitve in spremembe po- sestnih meja je za delitev po- vršine do 0,3 hektarja na dva dela treba odšteti 1313 dinar- jev, za vsako novo parcelo 656 in za delitev na več kot dva dela za vsakih začetnih 10 arov površine nad 0,3 hek- taija 218 dinaijev. Za grad- bene parcele stane prenos ene parcele 437 dinaijev, iz- vedba njene parcelacije pa 656. Mejni ugotovitveni posto- pek za vsako mejno točko, ki jo ugotovijo, zamejničijo ter izmerijo, je 437 dinarjev. Pri prenosu in obnovi posestne meje po podatkih zemlji- škega katastra stane prenos prve mejne točke na podlagi merskih podatkov 875 dinar- jev, prenos vsake nadaljnje ter prenos mejne točke po izvršenem mejnem ugotovi- tvenem postopku pa po 218 dinarjev. Izdelava geodet- kih podlag za pripravo pro- storskih izvedbenih aktov ter izdelava geodetskih na- črtov novega stanja je za pr- vih 10 arov površine po 656 dinaijev, za vsakih nasled- njih 10 arov 437 dinarjev. Za zakoličenje stavb in objek- tov je za vsakih začetih 50 kvadratnih metrov tlorisne površine stavbe cene 351 di- naijev. Kohko stane geodetska ura? Za delavce z visoko izo- brazbo je ura terenskega de- la 218 dinarjev in pisarniške- ga 205, z višjo 183 oziroma 172, s srednjo za pisarniško delo 137, za risarsko opera- tivna pisarniška dela 118 in za terensko figurantska dela 90 dinaijev. Darovanje krvi Novembra bo v celjski re- giji ena sama krvodajalska akcija Rdečega križa Slove- nije, za december pa priprav- ljajo tri akcije. V sredo 21. novembra se bodo zbrah kr- vodajalci v Mestinju, v sredo 12. decembra v Kozjem, 19. v Šmaiju pri Jelšah Jn v pe- tek 21. decembra v Žalcu. jzjanskl otroci v neprimernih razmerah i^zjem In Lesičnem želijo šolska prizidka i^snjenih prostorih zgradb cen- J*® osnovnih šol v Kozjem in Le- ki so ju zgradili pred petin- leti, potrebujejo prizidka. J^ke blagajne seveda ne premo- j "ovolj denarja, za to bi v nasled- Sfednjeročnem obdobju skušali I ® projekta, kot celoto, pridobiti Hi .Republiška sredstva. Pouk Id šolah je v neprimernih pogo- thj funkcionalni in higiensko teh- sta 2 učilnici v prirejeni in kabinetu, jedilnica za 212 meri 69 kvadratnih metrov, delavnica je v prostoru, ki so ženili za deponijo premoga, učil- nica za gospodinjstvo in garderoba merita po 12 kvadratov, med šolo in obstoječo telovadnico pa želijo pove- zovalni hodnik. Podatki o rojstvih iz zadnjega desetletja gradnjo prizidka upravičujejo. V šoli sta 2 učilnici več kot v Lesičnem in telovadnica, sicer pa sta šoli zgrajeni po istem projektu, v šmarski VIO so za prizidek in vezni hodnik začeli predlani pridobivati in- vesticijsko dokumentacijo, lani so do- bili še lokacijsko z dovoljenjem in iz- vedbeni projekt. Centralna osnovna šola v Lesičnem ima za 160 učencev po normativih za polovico premajhne zmogljivosti, četr- tina učencev obiskuje pouk v prireje- nih učilnicah, nimajo garderobe, telo- vadnice (uporabljajo prostore v sosed- njem gasilskem domu) in večnamen- skega prostora. Tri od osmih učilnic so v prirejenih prostorih jedilnice, zbor- nice in v kabinetu, ki nimajo predpisa- ne dnevne svetlobe. V novem prizidku želijo še zlasti jedilnico oziroma večna- menski prostor ter garderobo, ki jih zdaj nimajo. Predlani so za prizidek izdelali idejno programsko zasnovo. Zaradi pomanjkanja denaija za pri- zidka obeh šol računajo tudi na sred- stva, ki bi jih pridobiU s samoprispev- kom občanov. BRANE JERANKO 14. stran - 8. november 1990 RADIJSKE KUMARICE Piše Nada Kamer Nemoč v moči sedme sile Brez samovšečnosti: mogoče je Radio Celje prva radijska postaja v Sloveniji, ki je preizkusila in dokazala vso moč in zmožnost svojega medija. Res so jo v to preizkušnjo pahnile nesrečne okohščine novembrske vodne ujme, kar pa ne zmanjšuje vrednosti novega dokaza, da je radio najhitrejši in najbolj neposre- den medij vseh medijev. Mogoče smo bih še sami radij ci prese- nečeni nad vso silovitostjo te neposred- nosti, kajti noben, še tako skrbno načr- tovan program doslej ni bil tako živ in življenjski kot ta, povsem improviziran, ki so ga iz minute v minuto narekovale in obhkovale okoliščine, stanje na tere- nu, strah, zaskrbljenost in potrebe ogro- ženih ljudi. Če smo še v začetku progra- ma pričakovali bolj kot neobičajno po- ročanje o dogajanjih ob bregovih raz- besnele Savinje, je takoj po tem, ko smo se oglasili v eter, tudi nas, ki smo sicer ostah na suhem, preplavilo. Preplavila nas je množica informacij, pozivov, ob- vestil, sporočil. Postali smo radio, raz- glasna postaja, obveščevalni center... vse obenem. V razpadu telefonskega si- stema, ko je tudi osrednji štab na Celj- skem ostal brez telefonskih linij, smo bili pravzaprav edina vez med službami, ki so spremljale grozečo nevarnost in ljudmi, ki so doma prestrašeni čakali, kaj se bo še zgodilo. Od naših poročeval- cev s terena je tudi celjski štab preko radia dobival sporočila o tem, kaj se do- gaja v nzgbolj ogroženih krajih ob Savi- nji. Preko našega etra so prišli tudi prvi klici na pomoč, pa najsi je šlo za pozive krajanom, naj pomagajo z'gumijastimi čolni in vrvmi ah za prošnjo za večji gradbeni stroj ali za klic po reševalni ekipi, hrani, agregatih... Komaj kakšen takt glasbe smo uspeli zavrteti v četrtkovem programu, toliko, da smo tisti za mikrofonom zajeli sapo pred prebiranjem novih in novih kupov sporočil. Obvestila o višini vode in ne- varnosti novih poplav so se pomešala s khci otrok in poslušalcev, ki so svoj- cem sporočali, da so odrezani od doma, a na varnem, s ponudbami ljudi, da pre- nočijo brezdomce, poročanjem o popla- vah v Savinjski dohni, v celjski bolnišni- ci, pozivi podjetij naj pridejo delavci re- ševat opremo, reportažami in javljanji iz poplavljenih poslopij, uhc, trgov... Še tistim, kijih zaradi omejenosti sliš- nosti Radia Celje, naš glas ni dosegel, smo vsaj posredno, preko telefona, poši- ljal sporočila. Tudi gospodu Božiču, predsedniku mozirske vlade, ki je Loj- zetu Peterletu potožil nad neučinkovi- tostjo obveščanja, smo naredili drobno uslugo. Preko celjske UNZ smo izvede- h, naj bi pokhcah mozirsko postajo mili- ce, tam pa so nam naročili, naj bi gospo- da predsednika pokhcah predstavniki zavarovalnice. Nič se ne trkamo po prsih zaradi vlo- ge, ki smo jo odigrali ob tej poplavi, čeprav smo zanjo dobili nič koliko poh- val in priznanj naših poslušalcev, ki so zatrjevali, da bi brez Radia Celje ostah še bolj nemočni, kot so bih. Storili smo, kar smo morali narediti, tisto pač, kar je naša poklicna dolžnost. Pa vendarle moramo povedati tudi to, da smo spet le zaradi iznajdljivosti pa tudi trme in poklicne predanosti lahko tako dosledno izpolnjevali to dolžnost. Tudi tokrat smo oddajali s skromno te- rensko opremo, brez UKW oddajnikov, brez reportažnega avtomobila, eno samo visokofrekvenčno zvezo smo imeli v sa- mem studiu za zvezo s celjskim, od sve- ta odrezanim štabom. A za najbolj kritično se je znova izka- zala naša skromna slišnost. Če bi bila boljša, bi bilo obveščenih, seznanjenih še mnogo več poslušalcev, mogoče tudi gospod Božič potem ne bi imel pripomb na delo medijev. Tako pa se naj tudi mozirska in vse ostale vlade na območju vprašajo, zakaj glas Radia Celje ne seže dlje. Ah novega, močnejšega oddajnika na boljši lokaciji resnično ne moremo po- staviti zgolj zaradi monopolne oblasti republiških Oddajnikov in zvez ali tudi zato, ker so takšne in drugačne vlade doslej le dobrohotno prikimavale in od- kimavale, ko smo hoteli izkoristiti nji- hov vpliv, češ, z mnogo bolj perečimi težavami se moramo ubadati. Jih bo to- kratna izkušnja prepričala o pomemb- nosti območnega radia s čim širšo sliš- nostjo, ali pa bo spet ostalo zgolj pri trepljanju in misli - poplava je mimo, zdaj pa življenje teče naprej. Oblast, dobra ali slaba, ni sama sebi namen. Radio, dober ah slab tudi ne. Oddajnik, posebej dober, pa še najmanj. Ljubljanske urednišldi škarje še delujejo Da je radio medij za in za- radi poslušalcev se je izka- zalo v minulih dneh v naj- dobesednejšem pomenu be- sede. Telefonske slušalke so se od četrtka do nedelje sko- rajda vnele od neprestanih klicev poslušalcev, ki smo jim bili mi edina zveza s svetom. Bili smo posredo- valci sporočil, pomirjevalci vznemirjenih duš, informa- torji. Ko se je v soboto mudil v Celju predsednik Repubh- ke Slovenije Milan Kučan, je le-ta med drugim izrekel tu- di javno priznaje našemu ra- diu. Njegovo izjavo je kolega Miran Korošec, sicer dopis- nik Radia Slovenija, najprej objavil na valovih radia Ce- lje, nato jo je poslal še v Ljubljano za oddajo Do- godki in odmevi. Objavljena je bila v celoti, le zadnji sta- vek, v katerem Milan Kučan izreka priznanje naši radijski hiši za oprvljeno delo, so odrezali. Čeprav so tudi ob poplavah Ljubljančani še en- krat dokazali, da nič kar se dogaja izven republiškega središča ni dovolj pomemb- no za osrednji slovenski ra- dijski medij, je ob omenip potezi postalo še enkrat i no, da ljubljanske radiji škarje še vedno delujejo Na videz gre pravzaprav, popolnoma nepomertibiv zadevo, kar zadeva naša n zadevanja dobiti močneS oddajnik in povečati sip nost, pa je lahko izjava ^ spoda Kučana nam le v f rist, če jo shši čimveč sr vencev oziroma v škodo ! je osrednji radijski medij? objavi. Včasih očitno ni volj že to, da ste z nami in. nami poslušalci. Nr Je TV zgolj medij trenutica? Najbržda si je res težko predstalvjati razsežnosti če- trtkove poplave, sploh če o njih razmišlja človek, ki je daleč od poplavnega območ- ja, na varnem, toplem in su- hem. Kako drugače bi si lah- ko razlagah nestrpnost re- daktorja tretjega televizij- skega dnevnika Tomaža Terčka, ki je zavračal gradi- vo iz Čeljskega, češ, da so posnetki »stari« dve uri. Dopisnik televizije Slove- nije iz celjskega območja Janko Šopar je namreč s snemalcem Francijem Ga- brom pripravil reportažni za- pis z obrežij podivjane Savi- nje, Gaber pa je le nekaj mi- nut preden so narasle vode zaprle izhod iz mesta Celja posneto gradivo odpeljal v Maribor, da bi ga po linku poslal v Ljubljano. Telefon- ski pogovor, začinjen z zgro- ženim protestiranjem in celo grožnjami celjskega dopisni- ka, je vendarle obrodil sado- ve in v tretjem dnevniku Te- levizije Slovenije smo vide te posnetke. O telefonijadv v četrtek, 1. novembra n čer pa bi na Televiziji Slov nija vendarle morah izreči kakšno besedo in se odloči ah so zgolj medij trenutka bi bil za obveščenost širše^ slovenskega prostora o ? nju na Celjskem res bolj (žal zastarel) posnetek mes ob Savinji iz Starega grad opremljen s svežimi inf( macijami, ali pa je bolje, so objavili živ, reportažni pis, čeprav star dve uri. Psst, na Šmarskem se ni nič zgodilo Ko nam v četrtek blizu poldneva na šmarski občin- ski štab Civilne zaščite ni uspelo nikogar priklicati, smo se kar oddahnili. Na le- tošnje Vse svete bodo torej Šmarčani le potegnili daljši konec, pomi^ujoče pa so bi- lje tudi vesti iz sosednjega Šentjuija. Torej, v Šmarju pri Jelšah je vse lepo in prav in nobenega vzroka za za- skrbljenost. Niti približno tako pa niso mishh občani te kozjanske občine. Klici v naše uredni- štvo so se kar vrstili, poslu- šalka iz Bistrice ob Soth pa nas je celo obvestila, da so krajani v sredo zvečer, nekaj minut po enajsti, začutili po- tresni sunek. Govorice o po- tresu smo preverili na ljub- ljanskem Seizmografskem zavodu in jih tudi sporočili preko našega radia - a kaj, ko nas v pretežnem delu šmarske občine ni slišati. Klici občanov so se nadalje- vali, med drugim pa so nas Šmarčani tudi spreševali, za- kaj njihov Radio molči. Od- govora jim žal nismo mogli posredovati, prav tako pa tu- di nismo znah odgovoriti, za- kaj so frekvence šmarske ra- dijske postaje na Boču še vedno preklopljene na pre- nos programa Radia Slove- nija, saj bi zgolj s preklopom na Radio Ce^e šmarski novi- narski kolegi izboljšali oziro- ma sploh omogočili našo shšnost v dobršnem delu šmarske, šentjurske in konji- ške občine. IS Gneča ob telefonih Obe radijski številki 21- 250 in 37-510 sta bih od če- trtkovega opoldneva na- prej tako zasedeni, da smo se v studiu RC že šahli, ka- ko smo končno dobih vroči telefon. In veijemite, ob te- lefonskih slušalkah so se grela tudi ušesa Betke Šu- hel in tehnika Janeza Klajnška, ki gaje za mešal- no mizo zamenjal Benja- min Rakun. Sicer pa ni bilo prizanešeno tudi vsem ostalim, posebej tistim, ki so se oglašah na 29-431. IS škratki V radijskem sporedu smo v vrsti obvestil svoj- cev kje kdo trenutno je, iskali pogrešanega 63 let- nega možaka, z vtetovira- nim imenom Dragica. Obvestilo smo vrteh že dva dni, ko je v uredni- štvu kolega Valter Leben prestregel žensko sred- njih let. Prišla je in pove- dala, da je zdaj njen mož že doma in naj ga, za bož- jo voljo, ne iščemo več. Oddahnili smo si, pozabi- li pa smo vprašati, ah ji je ime Dragica. V soboto popoldne smo ugotovili, da bi lahko za vodjo propagandne služ- be, ki smo ga pred meseci preko razpisa iskah, lah- ko našh kar v gospodu Miru Trbovcu. Ta nas je tako reklamiral, da smo ob njegovih besedah kar pozabili na utrujenost, Hvala! Brane Piano je v soboto trpel. Namesto da bi po- slušalke šarmiral s svojim glasom, je urejal posebno izdajo Novega tednika. Na svoj račun je prišel za hip vsaj v nedeljo, v radij- skem pogovoru o nastali novi številki. Radijci smo gostovali tudi v televizijskem dnev- niku. Gre za podvig Jan- ka Šoparja, ki je ljubljan- sko naperjenim uredni- kom uspel to prodati v osrednjo informativno oddajo. Medtem ko je se- stavljal poročilo, pa je obujal spomine na Afri- ko, od koder se je pred nedavnim vrnil. »Če ni- sem tam dobil kolere, lah- ko pijem tudi celjsko vo- do,« je rekel, ostal živ, in popil šilček žganja. Ko smo v soboto obja- vih vest, da je pričela na- raščati voda v Slivniškem jezeru, je prestrašena po- klicala poslušalka in vprašala: »Oprostite,ježe zalilo hišo, nasproti Ema. kjer stanujejo moji sorod- niki?« Poslušalko smo pomirih, da bodo njem sorodniki še nekaj časa na varnem. Utrujeni borec, tehnik Bojan Pišek, je v soboto zvečer večer preživljal doma. Okoh sedmih so ga vznemirile sirene v Šent- jurju. Toda Bojan, vajen svojega radia, je nemudo- ma pokhcal kolege v stu- diu naj poizvedo, kaj se dogaja. Na srečo je šlo If za manjši požar. Jože Cerovšek, direktor NT-RC, je vsak dan v do- poldanskih urah zaskrb- ljeno meril hišo, skrbel to, da ne bi omagali oo lakote in žeje ter spras«' val, če bomo zmog"^ Pravzaprav se očitno s ne zaveda, da v norma'" nih razmerah nismo vaje- ni več delati. Abnormajj no je normalno, je no^ slogan NT-RC. Hišni fantom je bil v boto Kamilo Lorenci- ni bil v napovedovalnih j je stal pri telefonu, ^^ ^ bil za mešalno mizo je " ob pisalnem stroju, ® j ni bilo nikjer videti, P^ se bal, da bo skočil iz zarca. NA MLADOSTNIŠKIH FREKVENCAH Kakovost za prefinjeni okus iiMOCHJf mniitnUf 8. november 1990 - stran 15 (Veliko škode na športnih objektih Keurje ob koncu tedna je jjjelo tudi večino športnih jl,jektov v Celju. Škoda je precejšnja, na nekaterih j^riščih in napravah za jaljše obdobje ne bodo mo- goče športne aktivnosti. ' Ma celjskem ZTKO so nam posredovali podatke za sta- nje športnih objektov, ki so njihovi pristojnosti. Sekre ^r te organizacije Tine Ve- l,er pravi, daje najbolj priza- deto drsališče, lyer je uniče- no domala vse. Se najbolj pa jo je skupila nova strojna na- prava, ki so jo kupili šele ne- [iavno in je, kot je to značilno za vse naprave na drsališču, stala seveda veliko denarja. Poleg tega so močno po- škodovane garderobe, ogra- ja, hokejska oprema, popla- vilo pa je tudi »rolbo«. Prav tako so poškodovana teniška igrišča in poslovni prostori. Podobno stanje je tudi na letnem bazenu. Največ vode se je zlilo na Skalno klet. Ob največjem vodnem udaru so se potopili celo nogometni goh, ki sicer merijo v višino približno dva metra. Stanovanje hišnika nogometnega kluba Ingrad Kladivar je postalo nepri- merno za nadaljnje bivanje, uničena pa je tudi vsa šport- na oprema. Srečneje jo je odnesel sta- dion Atletskega društva Kla- divar. Objekt je sicer popla- vilo, vendar posledice niso prehude, tako da je na njem mogoče normalno priprav- ljati tekmovanja. Enako ve- lja za atletsko dvorano, ki jo je poplavilo, vendar so člani društva s hitro akcijo uspeli preprečiti odstopanje tartan- ske podlage in drugega ma- teriala. Tako kot vsem pa je tudi njim močno poškodova- lo športno opremo. Voda je poškodovala tudi nekaj telovadic, med bolj prizadetimi sta telovadnica športnega društva Partizan Gabeije, in telovadnica Eko- nomske srednje šole, kjer nastopajo celjski odbojkaiji in odbojkarice. V telovadnici Partizana so poškodovane sanitarije, garderobe, kuril- nica in knjižnica. Ta objekta bosta veijetno za dlje časa neuporabna, manj pa to velja za telovadnico tehniške šole, ki bo čez kakšen teden že lahko gostila športnike. Sa- motni srečnež med nepriza- detimi športnimi igrišči v Celju je, po besedah Tineta Vebra, samo nogometno igrišče Olimp. Voda je vdrla tudi v po- slovne prostore ZTKO, zara- di dobrega obveščanja in or- ganiziranja pa jim je uspelo rešiti vso pomembnejšo opremo, na primer računal- nike. Sicer pa je večina športnih objektov in naprav bila zava- rovanih, razen že omenjene strojne naprave na drsališču, ki je še poskusno obratovala. Na ZTKO pravijo, da o kakš- nih številkah o materialni škodi zaenkrat še ni mogoče govoriti, počakati bo treba na oceno strokovnih komi- sij, ki bodo popisovale škodo na prizadetih objektih. ROBERT GORJANC Poleg ugotavljanja škode se na ZTKO ukvarjajo tudi 2 vprašanjem, kako pomagati celjskim ekipam, da bi brez prevelikih zaostankov odigrala svoja srečanja v ligaških tekmovanjih. Celjski odbojkarji in odbojkarice se bodo zaenkrat morali odreči treningom in tekmam v dvorani SEŠ. Kot morebitna zamenjava je v igri dvorana srednje tehniške šole. Nogometaši Ingrad Kladivarja po vsej ver- jetnosti tudi na domačem igrišču ne bodo mogli do konca jesenskega dela prvenstva odigrati nobenega srečai^a več. Na ZTKO jim bodo predlagali, da se začasno preselijo v Štore. Ena od variant pa je tudi, da bi celjska moštva vsa svoja preostala srečanja odigrala v gosteh. V zavodu Golovec vodovje ni povzročilo takšne škode, ki bi za dlje časa onemogočala obratovanje. Ker so elek- triko izklopili še pred neurjem, instalacije v glavnem niso poškodovane. Še najbolj jo je skupila strojnica v plaval- nem bazenu, ki pa so jo že očistili in bo verjetno kmalu spet lahko služila namenu. Voda je zalila tudi kegljišče, predvsem sistem kroglovoda, vendar brez kakšnih hujših posledic. Napojena teniška igrišča so se že osušila in čez dva, tri dni bo na njih že mogoče igrati. V glavni dvorani se je dvignil del tal, kljub temu pa bodo rokometaši ta teden že lahko trenirali. Še najbolj se vesele, da jim ni zalilo kotlovnice, tako da je ogrevanje nemoteno. Jesenski naslov Uspeh ceUskega '»ping ponga* Moška ekipa Ingrada je uspešno prebrodila še zad- njo oviro do naslova jesen- skega prvaka v 1. slovenski namiznoteniški ligi. V zadnjih dveh tekmah so Celjani na gostovanju pre- magali tretjeuvrščeno ekipo Melanin iz Kočevja in Gorico iz Nove Gorice, obe 6 proti 3. Izredno sta spet igrala Maras in Kus, ki sta v obeh sreča- njih dosegla po 5 zmag. V Kočevju je eno zmago do- dal še Štrljič, v Novi Gorici pa Gorinšek. Celjski namiz- note^ški igralci so tekmova- nje v jesenskem delu zaklju- čili z izjemnim izkupičkom: zmagali so namreč v vseh de- vetih srečanjih. Jernej Pelko, vodja sekcije za namizi tenis pri ŠD In- grad Celje je ob tem uspehu izjavil: »Takšnega rezultata na začetku sezone nismo pri- čakovali. Pripravili smo si dobro izhodišče za nadalje- vanje prvenstva spomladi le- ta 1991. Ne bo nam lahko, kajti drugouvrščena ekipa Gorenje Radgona se bo žele- la maščevati za poraz na do- mači mizi, nič manj lahko pa nam ne bo tudi na drugih srečanjih. Naš končni cilj je osvojitev prvega mesta v slo- venski namiznoteniški ligi in si po več desetletjih spet pri- boriti mesto med zveznimi ligaši.« Rudar na vrhu dober izkupiček za nogometaše s celjskega Rudar iz Velenja se je po zmagi v derbiju kola s Slo- vanom povzpel na prvo me- sto in tako še resneje naja- vil kandidaturo za najvišje mesto v prvem, jesenskem delu prvenstva. Ekipi, ki je nekoč že zelo uspešno igrala v drugi zvezni nogometni ligi, ta zmaga ve- liko pomeni za samozavest v nadaljevanju prvenstva, morda pa tudi pomeni prve korake na poti k stari slavi. Ostala predstavnika iz naše regije, ki sta kljub posledi- cam povodenj uspela odigra- ti svoja srečanja, sta iztržila polovičen uspeh. Velenjski nogometaši so z dva proti ena premagali do tega kola vodilni Slovan in ga tako zrinih z vrha lestvice. Na začetku ni kazalo najbo- lje, saj so gostje z golom Pro- tege povedli že v četrti minu- ti Hitro vodstvo gostov do- iiačih igralcev ni zmedlo, s požrtvovalno igro jim je do konca polčasa uspelo izid iz- enačiti. V polno je zadel Brd- žanovič v 38. minuti. Isti igralec, hkrati tudi najboljši mož derbija, je zmagoviti za- detek za domačine dosegel v 68. minuti. V domačem moštvu so se poleg Brdžano- viča odlikovali še Cvikl, Skr- binek in Branič. Odlično igro obeh vodilnih moštev si je na Igrišču ob jezeru ogle- dalo približno 600 gledalcev, največ doslej v jesenskem delu prvenstva. Izkazali so se tudi nogome- taši Steklaija iz Rogaške Sla- tine, ki so na domačem igriš- ču premagali tretjeuvrščeno Ljubljano. Odpor favorizira- nih gostov jim je uspelo stre- ti šele ob koncu drugega pol- časa z dvema zadetkoma Prevoljška v 72. in 84. minu- ti. Poraz Ljubljančanov je omilil Joksimovič z zadet- kom v zadnji minuti sreča- nja. Domačo zmago je v Ro- gaški Slatini pozdravilo kakšnih 300 gledalcev, ki so obenem videh tudi nešport- no vedenje gostujočih igral- cev. Predvsem so ugovaijali sodniku, zaradi česar je bil izključen gostujoči igralec Dragan Hasanagič v 72. mi- nuti. Partizanu Hmezad iz Žalca se ni uspelo odlepiti iz zad- njega mesta. Na gostovanju v Dekanih je proti domače- mu Jadranu Lami izgubil s 3 proti 1. Žalčani so se uspešno upirah samo v pr- vem polčasu, ko so še držali neodločen izid O proti 0. V nadaljevanju drugega dela pa so hitro prejeli dva gola, v 51. in 57. minuti sta bila uspešna^ Nikič in Prosin, usodo Žalčanov pa je do- končno zapečatil Badžim v 76. minuti. Tri minute kas- neje je častni zadetek za Par- tizan Hmezad dosegel Turk. Ingrad Kladivar je moral zaradi posledic neurja svoje srečanje z Živih Naklo prelo- žiti. ROBERT GORJANC (šport: včeraj... I Celjski odbojkarji in od- bojkarice so morali svoji tek- mi preložiti. V SOL so igralci Šempetra s 3:0 izgubih na gostovanju pri vodečem Granitu, Topolšica pa je do- ma premagala ekipo Bleda s 3:1. Zanimivo je v SOL za žen- ske. Po petih kolih na lestvi- ci vodijo odbojkarice Ljub- nega, ki še niso doživele po- raza. Ljubenke so v tem kolu kljub vsem znanim težavam nastopile v telovadnici v Gornjem Gradu in okrnje- ne uspele s 3:2 premagati ljubljanski Krim. Ljubenke so trenutno največje prese- nečenje odbojkarskih lig, saj so sedaj same na vrhu, po- tem ko je v tem kolu prvi poraz doživela ekipa Kopra, letos »predvidena« za zma- govalca lige. Upajmo, da bo- do ljubenke lahko še naprej nemoteno nastopale v ligi in da vsaj na igrišču ne bodo občutile posledic, ki so jih prizadele na domovih. V Šo- štanju je slavila tudi Topolši- ca Kajuh, ki je premagala Partizana Kamnico s 3:0 in je še vedno tretja na lestvici s štirimi zmagami in enim porazom, poroča Dean Šu- ster. Svoji srečanj; so morali preložiti tudi rokometaši Pi- vovarne Laško-Celje in Vele- nja. Prvi bi morali na doma- čem igrišču gostiti Ajdovšči- no, Velenjčani pa bi morali v goste k Usnjarju. Več sreče so imele roko- metašice Velenja, ki so v drugi zvezni rokometni ligi na domačem igrišču prema- gale Burjo Centrocoop z 28 proti 18. Za domačinke so za- detke dosegle Misaljevič, Zi- dar in Oder po 5, Stopič in Delič po 4, Hudej 3 in Jan 2. Zaradi poškodovanih na- prav na drsahšču tudi Cin- karna ni mogla odigrati svo- jega prvenstvenega srečanja s Slavijo v 1. B ZHL zahod. Kako bodo hokejisti igrah naprej, še ni znano. Na mladinskem državnem prvenstvu v judu je zavidljiv uspeh dosegel celjski pred- stavnik: član Ostrožnega Knaflc je v poltežki kategori- ji osvojil drugo mesto. S tem uspehom se mu morda odpi- rajo vrata tudi za nastop na evropskem prvenstvu v An- kari. V 2. slovenski šahovski li- gi vzhod so predstavniki s celjskega zabeležih nasled- nje rezultate: Celje Zveza slepih - CŠK 1,5 proti 4,5, Šentjur - Zagorje 4:2, Ravne - Velenje 2:4, Rudar Trbov- lje - Poljčane 3,5:2,5, Sloven- ske Konjice - Slovenska Bi- strica 3,5:2,5. poskus portreta Katja IVlijoč Za mlado, sedemnajstlet- no Katjo Mijoč bo nastop v avstralskem Perthu naj- večja preizkušnja v njeni kratki, a že uspešni karieri. O zavidljivih rezultatih, ki jih je Katja dosegla v minu- lih letih, priča tudi njena so- ba, ki je polna pokalov, di- plom in kolanj s tekmovanj v pionirski in mladinski kon- kurenci. Zadnje čase pa be- leži uspehe tudi med članica- mi. Do nedavnega je bila nje- na paradna disciplina kravi, kjer je osvojila dve bronasti kolajni na mladinskih bal- kanskih igrah pred dvema letoma v Obrenovcu, v štafe- ti 4 x 200 metrov pa je osvoji- la srebro. Za maratonsko plavanje sta se Katja in njena trenerka odločili zato, ker so v klubu menili, da ima s svojo teles- no zgradbo v tej disciplini največ možnosti. V daljin- skem plavanju je prvič na- stopila lani, na evropskem prvenstvu v Hvaru, kjer je zasedla osmo mesto. Letos je opozorila nase z izvrstnimi rezultati na mednarodnih maratonih. Izpolnila je nor- mo za svetovno prvenstvo v Perthu, kjer bo morala pre- plavati progo dolgo 25 kilo- metrov. Katja preplava vsak dan okoli 12 kilometrov, vadi pa dvakrat dnevno, skupno z vajami za moč. Naporne treninge mora usklajevati s šolskimi obveznostmi, ki jih ima na naravoslovno-ma- tematični gimnaziji v Vele- nju. Z učenjem nima težav, v šoli ji tudi priskočijo na pomoč, saj lahko opravlja iz- pite po dogovoru. V prostem času rada sede tudi za raču- nalnik. Za Katjino pot na svetov- no prvenstvo v Perth bo po- trebno zbrati precej denarja: v velenjskem kljubu so s po- močjo Gorenja in ZTKO in nekaterih velenjskih zaseb- nikov zbrali 100 tisoč dinar- jev. Že sedaj je mogoče reči, da bo Katja v Perth zagotovo odpotovala. Katja se bo z drugimi tek- movalkami merila v reki Ronch, kjer je temperatura vode okoh 23 stopinj. Polovi- co proge bo morala prepla- vati proti, polovico pa v sme- ri rečnega toka. Katja pred- videva, da bo za progo potre- bovala približno sedem ur. Že sedaj, srečno Katja! LOJZE OJSTRŠEK ."t. in jutri V 13. kolu slovenske nogo- metne lige bo Ingrad Kladi- var gostoval v Ljubljani pri Slovanu, štajerski derbi bo v Žalcu med Partizanom Hmezad in Steklarjem, Vo-, deči Rudar iz Velenja pa gre v goste k lendavski Nafti. V drugi zvezni rokometni ligi bo Pivovarna gostovala pri Spliteksu v Splitu, Ve- lenjčani pa bodo gostih Ju- goturbino. Rokometašice Velenja bodo na domačem igrišču igrale z Lokomotivo. Hendikapirani Celjani v l.B ZKL so košarkarice kozmetike Afrodite v Roga- Slatini v 4. kolu drugič lagale. Šele po podaljških ^ bile boljše od gostij iz Su- ^otice, ekipe Spartaka, ["2:94. Regularni del se je 'ončal 86:86, ob polčasu pa gostje celo vodile 44:38. Pri Slatinčankah je bila ?ova najbolj razpoložena fora Pešič 35, ostale pa: Ču- f 13, Cveta Jezovšek 24, fdreja Jezovšek 4, Kokolj } in Jurše 17. Kozmetika j-frodita bo v naslednjem gostovala pri ekipi Rad- 'Ka v Veliki Gorici, ki ima ^fijago več. .J SKL za moške so Celjani ^'^'Tio z Mineralom Slova- % preložih, ostah trije naši f^dstavniki pa so se dobro J^li. Konjiški Comet se je ^rnago v Ljubljani nad Ma- JJ^o Ilirijo s 97:94 obdržal f odličnem drugem mestu ^t^redelnice. Veteran Sto- jan Šmid je neusmiljeno za- deval, dosegel je 36 točk, omeniti velja tudi ostale: Šrot 3, Perkič 13, Mlakar 2, Nerat 13, Železnikar 21 in Napast 9. Drugo zmago na gostova- nju je prispevala ekipa Roga- ške, ki je v Trbovljah nadi- grala Rudaija 89:77, Tabak 27, Trobiš 20 in Volarič 18 so bili najbolj zaslužni za tretjo zmago Rogaške. Poražena je bila edino Elektra. Velfenjča- ni so namreč gostovah v Ko- pru pri vodilni ekipi lige in izgubih z 91:83 (49:40). Zao- stajali so sicer že za 23 točk, vendar so ob koncu poraz uspeli omiliti. Največ točk za Elektro je dosegel Pipan 22. V Šoštanju bo v soboto (17) lokalni derbi, ki ga že dolgo čakamo - Elektra:Celje. Pri tem je treba dodati, da so Ce- ljani hendikepirani, podob- no kot tudi pretežno vsi celj- ski športniki, saj bodo z vad- bo v svoji telovadnici začeli šele drevi. Rogaška bo po- skusila v domači dvorani presenetiti še neporaženo ekipo Kopra, Comet pa bo v Slovenskih Konjicah naj- brž uspel ugnati Rudaija in se učvrstiti na 2. mestu na lestvici. V SKL za ženske so igralke Cometa izgubile v Ljubljani z Mavrico Ilirijo 84:65, naj- več košev pa je dala Kranjče- va 27. Na listi strelcev SKL za' moške vodi Brodnik (Helios) s 152 točkami, na 2. mesto pa se je v tem kolu prebil Šmid (Comet) 137. Tretje mesto si delita Pipan (Elektra) in Ri- tonja (Bistrica) s po 125 toč- kami. Do tega kola sta košar- karja Celja Aničič in Blago- jevič zasedala 6. in 9. mesto s povprečjem 24 in 21 točk na tekmo. DŠ Žiro račun: 50700-603-31198 16. stran - 8. november 1990 Podvolovljek: ob jezu še smreke ne stoje več pokonci. Ljubno: spodjedena hiša pri Podjezniku. Včasih je tod voM Celje: s skupnimi močmi na Kersnikovi ulici. Ljubno: krompirje bil v zemlji, zdaj je v blatu. Trbiž: Podprta hiša pri Lipovdovih. Lučka Meja: iz grabna je pnneslo avto. Podveža pri Lučah: od tod seje morala izseliti vsa ulici. Slike m J___ 8. november 1990 - stran 17 la dne, drugič Latkova vas: delavci Gradnje so morah v ponedeljek na delovna mesta z zasilnim splavom. Pri Pleščevih v Trbižu: kamenje je zasulo tudi avtomobile. Ljubno: Marjanu Rakunu je odneslo novo in spodjedlo staro hišo. Celje: gasilci so iz Savinje potegnili tudi veliko polnih sodov nafte. Celje, Na zelenici: bo res vsa ozimnica za v smeti? Nazarje: delavke Elkroja pri čiščenju blata z delovne opreme. ■Ve : nekoč je bil tukaj most. Fotografije: Edi Masnec, Edi Einspiler, Lojze Ojstršek, Lukas 18. stran - 8. november 1990 pisma brau ODMEVI Nedemokratičnost vojniškili volitev Novinarka T. Cvirn je v zadnjih dveh rednih izda- jah Novega tednika obvesti- la javnost o nezadovoljstvu krajanov Vojnika, ki so ga izrazili zoper spomladanske volitve na zborih 17. in 24. oktobra letos. V tem sestav- ku bi rad pojasnil, v čem je bistvo tega nezadovoljstva. Potem, ko se je v Sloveniji počasi, vendar nezadržno profilirala demokratizacija družbe in napovedala prve svobodne in neposredne vo- litve, trdim, da je večina vo- lilcev to zgodovinsko spre- membo z navdušenjem pri- čakovala. Zato je bilo razoča- ranje in ogorčenje Vojniča- nov, potem, ko so spoznali, da izvolitev njihovega pred- sednika sveta KS ni potekala demokratično, toliko večje. Preprosto jim ni bilo jasno, zakaj kandidat za delegata v svet KS, ki so mu na voli- tvah poklonili največje števi- lo glasov, ni postal njihov »župan«. Počutili so se pre- varane, ko so spoznali, da jim je nekdo človeka, ki ni bil po njihovi večinski volji, takorekoč podtaknil za »žu- pana«. Zavrtimo film volilnih do- godkov nazaj in poglejmo, kaj se je takrat v Vojniku sploh dogajalo. Najprej je na volitvah bod- la v oči »čudna« glasovnica za volitve delegatov v svet KS. Le-ta je bila principielno sestavljena iz kandidatov, razvrščenih po abecednem redu na tiste, ki so imeli stal- no bivališče na levem in na tiste, ki so imeli stalno biva- lišče na desnem bregu Hudi- nje. Ta princip pa (nerazum- ljivo) ni veljal za danes nele- gitimnega predsednika KS, za katerega je nesporno, da je doma iz levega brega Hu- dinje in bi bil moral biti zato po pravilu abecednega vrst- nega reda uvrščen med zad- njimi kandidati iz levega brega, pojavil pa se je na pr- vem mestu kandidatov iz desnega brega Hudinje - mi- mo abecednega reda, se- veda. Vodstvo KS danes trdi, da je bila to zgolj neljuba napa- ka; vsi, ki smo razočarani nad potekom volitev, pa ute- meljeno sumimo, da je bila to špekulacija, ki bi naj »po- motoma« na prvem mestu navedenemu kandidatu, pri- nesla kar največje število glasov. Pozicija prvonavede- nega kandidata je namreč prednost. Zakaj? Splošno znano je dejstvo, da prihajajo na volitve volil- ci, ki kandidatov sploh ne poznajo, zato svoje glasove praviloma oddajo tistim, ki so kot prvi navedeni na gla- sovnici. Da bi se zavarovali pred omenjenim psihičnim razpoloženjem volilcev in da bi se izognih špekulacijam, ki bi iz tega kovale dobiček, volilna zakonodaja določa, da se vrstni red kandidatov na glasovnici, ali žreba, ali pa se uporabi abecedni vrstni red. No, v KS Vojnik so se odločili v skladu s pregovo- rom, da se za dosego cilja sredstva ne izbirajo in so gla- sovnico sestavih »napačno«. Vendar jim tudi to ni poma- galo, da bi danes sporni predsednik KS dobil največ- je število glasov. Vsi, ki nismo poznali zaku- lisja, smo bili v dobri veri, da bo predsednik izvoljen de- mokratično - se pravi - ne- posredno in sicer, da bo to delegat v setu KS, ki bo na neposrednih volitvah prejel največje število glasov. Gle- de na volilni izid, bi to ne smel biti sedanji predsednik. Vendar volitve v KS Vojnik 22. aprila še niso bile konča- ne, kar smo zvedeli šele kas- neje. Kmalu zatem so se na- mreč preselile v vaško gostil- no, kjer so izvoljeni delegati v svet KS nato med seboj (posredno) izvolili predsed- nika oz. natančneje - podalj- šali so mu mandat. Izvedelo se je, da je bil predsednik izvoljen »soglasno«, potem, ko je bilo »ugotovljeno«, da nihče od ostalih članov sveta KS (vključno z delegatom, ki je na volitvah prejel največje število glasov) ni bil »zainte- resiran« za to funkcijo. Krajanom, ki na podlagi takih volitev oporekajo »žu- panovo« legitimnost, na KS odgovarjajo, da so bile voli- tve zakonite, saj so imele svojo osnovo v statutu KS. Pa si poglejmo, kako je na- stala podlaga za to »zakoni- tost«. Nekako dva meseca pred volitvami, so se v KS odločili (pri tem v organih ni nikogar zanimalo, kaj o tem mislijo krajani), in v statut vključili določilo, po katerem člani sveta KS med seboj izvolijo predsednika - posredno, se- veda. Zakaj so ignorirali de- mokratične usmeritve v naši družbi, da se posredne voli- tve končno odpravijo iz naše 45-letne prakse, je odgovor na dlani. Niso bili več sigur- ni, ali bodo oblast še lahko zadržah v svojih rokah, zato so se pravočasno oprijeli preizkušenih realsocialistič- nih metod. Treba pa je še dodati, da tudi pri dopolnjevanju statu- ta niso bili natančni. Sporno določilo so (nezakonito) sprejeli kar organi KS (pešči- ca ljudi, torej), namesto, da bi s predlogom šli pred kra- jane - na zbor KS. Ponovno so hoteli doseči cilj, ne da bi izbirali sredstva. Vidimo torej, da »zaintere- sirani krajevni činitelji« pri kreiranju cilja spomladan- skih volitev niso imeh po- oblastila krajanov, niti za do- polnitev statuta, niti za po- sredne volitve. Zato so kraja- ni na dveh zaporednih zbo- rih zavoljo zmontiranega scenarija spomladanskih vo- litev, izrekli predsedniku sveta KS nezaupnico. KRAJNC EDVARD, Vojnik Poziv strokovnjakom v članku Poziv strokov- njakom (T. Cvirn, NT, 25. 10. 1990), se navaja trditev ka- drovske službe pri celjskem izvršnem svetu, da Železar- na Štore razpada in se išče ljudi, ki bodo sposobni pre- vzeti najvitalnejše dele po- djetja. Spričo izjave in njene obja- ve v časopisu ostro protesti- ramo. Z izjavo se še dodatno otežujejo prizadevanja vod- stva in strokovnega kadra v podjetju, ki so pripravili prestrukturiranje podjetja, ga podpirajo in čakajo na po- goje za uresničitev. GORAZD TRATNIK, Železarna Štore Kdo bo odgovoren V zvezi s člankom Mirka Goloba v Novem tedniku pod naslovom »Kdo bo od- govoren za smrt treh ljudi« lahko pojasnim, da je bilo že pred objavo tega članka po dogovoru z javnim tožil- stvom sklenjeno, da bo Po- staja milice Celje vložila pri nas kazensko ovadbo zoper odgovorne osebe, ki so bile dolžne vzdrževati v članku omenjeni odsek ceste zato, da se ugotovi njihova kaz. odgovornost. MILAN BIRSA javni tožilec, Celje V osnutku ustave je sicer lokalna samouprava že v splošnih določbah močno poudaijena, ko je v 4. členu določeno, da je v Repubhki Sloveniji »zagotovljena lo- kalna samouprava«. Posred- no to načelo utijuje tudi 7. člen, ko določa, da »državni organi uporabljajo objavlje- ne mednarodne pogodbe ne- posredno«, torej tudi evrop- sko listino o lokalni samo- upravi. Toda splošne določ- be se ne ujemajo z določba- mi 135. do 140. člena osnutka ustave, kjer so konkretne do- ločbe o lokalni samoupravi. Tu najdem samo občino in (zelo pomanjkljivo) širše lo- kalne skupnosti (taka določ- ba, ki dopušča samo mož- nost povezovanja v širše lo- kalne skupnosti, je, mimo- grede, tudi škodljiva za bo- dočo organizacijo inšpekcij- skih služb, ki bi na vsak na- čin morale biti centralizira- ne, če ne na ravni širših lo- kalnih skupnosti - morebit- nih okrajih pa kar na ravni repubhke). Niti besede pa ni v osnutku o takih lokalnih skupnostih, kot so sedanje krajevne skupnosti (ali pa nekaj drugega, podobnega, ob upoštevanju vseh dobrih in slabih izkušenj iz prete- klosti) Namesto, da v 86. členu prepuščate ustavnemu zako- nu, da določi, kdo ne more biti izvoljen za poslanca ter nezdružljivost funkcije po- slanca z drugimi funkcijami, bi to morali določiti kar v ustavi. Pravi demokraciji tudi bolj ustreza variantni dodatek k 86. členu, ki dolo- ča, da »so poslanci predstav- niki ljudstva in niso vezani na nobena navodila«. Še bolj pa bi ustrezala vsebina tez za ustavo, ki sem jih v zgod- njem poletju čital na razstavi v celjski študijski knjižnici, v katerih je bila predvsem človeška vest tista, po kateri bi se moral vsak poslanec, ne glede na svojo strankarsko pripadnost najprej ravnati. Predlagam tudi torej, naj se ta teza obdela in vgradi v ustavo. Pri ravnanju po- slanca pogrešam tudi uredi- tev odnosov z volilci. Tako se na pr. moj poslanec g. Ja- nez Černej iz Celja (repubh- ški zbor občin), ki po sedanji ustavi ni samo poslanec De- mosa, obnaša tako, kot da je odgovoren samo Demosu, ne pa predvsem svoji volilni enoti, in to vsem državlja- nom volilne enote. Pri tem mislim zlasti na to, da vse doslej še nima kontakta z vo- lilci (mislim takega javnega, za katerega bi vedeli vsi dr- žavljani, ne glede na stran- karsko pripadnost). Opravlja sicer hvaležno poslanstvo s tem, da redno v pismih bralcev v Delu in Novem Tedniku objavlja svoje vtise z zasedanj parlamenta. Toda ta poročila so vse preveč strankarsko pobarvana. Dr- žavljana zanima ne samo ti- sto, kar snuje Demos, ampak obnašanje vseh strank v par- lamentu. Pa dobro. Znano je, da je g. Černej predstavnik Demosa. In nič nimam proti temu, če moj poslanec reče kdaj kakšno kritično o obna- šanju opozicije. Želel bi le, da bi ta kritika bila argumen- tirana, da bi državljan lahko na osnovi argumentov pre- sodil, kdo je imel prav in kdo ne. Vidite, gospodje (in tova- riši) v ustavni komisiji, tako to izgleda v praksi. Zato le napišite še kaj v ustavo o od- nosih med poslanci in držav- ljani. Če bi imeli že nekaj let večstrankarski parlament, bi morda take določbe v ustavi ne bile potrebne. Toda še dolgo, dolgo bo trajalo, pre- den se bomo vsi kaj naučih, poslanci in državljani. Še o javni razpravi. Izgle- da, da je zastavljena tako, da bo vsaka stranka to raspravo organizirala po svoje. Nič ni- mam proti temu. Toda - in to ni samo moja zahteva -, rad bi to ob priliki povedal svo- jemu poslancu, kar vam pišem, in še kaj vpa^' se bom prebil skozi ves i ^ rint osnutka ustave. Še nekaj predlagam v lagi osnutka ustave našt"^ te kar osem mednaroJ^ dokumentov^ ki naj bi !S upoštevani. Zal pa državv Slovenije teh dokumS,^ v veliki večini sploh nt namo. Saj tudi niso vsi ^ vedeni v slovenski jezik ^^ čo ima tisti, ki jih najde ^ bohrvaškem jeziku. 7 predlagam, da vse te do? mente čimprej objavite n gače državljani ne bodo J" deh, kaj vse pridobiv? z novo ustavo. Delavce upokojence bo zanimala 21" sti evropska socialna listji' (brez spoštovanja te listj? ne bomo videli nove Evro^' oziroma nas Evropa ne L hotela). Ne bi bilo prav, ček razprava o vprašanj ih,'l{i J nanašajo na mednarodne^? kumente, potekala sam v strankah (in še to saJ znotraj vodstev strank), J slanskih klubih itd. Ko bo mo državljani seznanja z vsebino teh dokumentoi bomo dali svoj »da« k no\ ustavi, prej pa ne. To je seve da povezano s časom trajj nja javne razprave. Prav. p naj se podaljša. JOŽE ZAGORIČNij Celj Javno vprašanje »Etol-U IFF« Direktorja g. Jožeta Bučai ja dipl. ing. agr. in dipl. w prosimo, da odgovori na si deča vprašanja: 1. Zakaj se ie tovan »Etol IFF« v Skofli va s svojimi organsko oness ženimi industrijsko odpa nimi vodami priključila : komunalno čistilno naprai za vodo, brez predčiščen v lastni čistilni napravi, ka je bil pogoj za njeno obralo vanje? 2. Komunalna čistilna ni prava ŠkoQa vas zaradi oi vare ne deluje že 8 let, ali) okvara nastala zaradi indu strijskih odplak iz Etol IFF? 3. Ah je Etol IFF kaj stori da bi se okvara odpravila ii ali je uredil predčiščen) svojih industrijskih odplak' 4. Na kak način se je Et( IFF sedaj priključil s svojin odpadnimi vodami v mestu kanalizacijo, ali je dobil zat veljavno dovoljenje, ali paj ta priključek zgradil »nači no«, kakor je pač bil do s^ običaj - v kolikor si na Ot činskem komiteju ZK in« dovolj velik vpliv? JANEZ ČRN^' Društvo za varstvo okov' Celj« Podarili smo srečo Turoben jesenski ve^^ Megla, rumeno listje in ^ ter. Jesen vsej svoji lepo" žalosti. Kulturni dom Žalec ^ 17.30. Dom je osvetljen poln ljudi - mladih, star" Sliši se veseli živ-žav. Dvorana - luči, dosti lu^J V kotu šopek z vejicami hega jesenskega listja, v " dju šopek, skrčki in n^r PODARIMO JIM SRECU- . la Kulturni dom Žalec of^.^ uri. Sliši se prijazen S^^^ufO- diteljice programa: došli na prvem human .j nem koncertu, ki ga pi"' v društvo za telesno in , no prizadete občine Zai j, Dvorana je polna v vs pričakovanju. Kulturni dom Žalec - ft ba. Celjski instrument prejeli SMO«* O ustavi Prečital sam osnutek usta- ve Republike Slovenije z raz- lago, objavljen v Delu. Na določbo o parlamentu imam naslednje pripombe oziroma predloge: Bolje obdela in sprejme naj se varianta za 85. člen, ki predvideva dvodomni parla- ment, tj. državni zbor in zbor regij. Ob taki organizaciji parlamenta bi preprečili ta- ko stanje, ki ga imamo sedaj, ko je v družbenopolitičnem zboru kar 60% poslancev iz ljubljanske regije. Merilo naj bo število državljanov posa- mezne regije in zagotovljeno mora biti načelo, da morajo biti v parlamentu zastopane vse regije (morebitni bodoči okraji). Bolje naj se obdela lokalna samouprava. Vse tisto, kar je v sedanji ureditvi lokalne sa- mouprave dobro, bi morali ohraniti, zlasti krajevne skupnosti. Krajevne skup- nosti kaže ohraniti tudi ob morebitnem povečanju šte- vila občin (zmanjšanju obse- ga posamezne občine). V vseh demokratičnih drža- vah je lokalna samouprava oblika upravljanja v temelj- nih naseljih, občinah, me- stih, okrajih, okrožjih, de- partmanih, provincah, voj- vodstvih in dr.). Nastala je že v srednjeveških mestih, ko je »tretji stan« postopoma pridobival od fevdalnih go- spodarjev najprej samou- pravne, nato pa tudi politič- ne pravice. Francoska revo- lucija je vzpostavila lokalno samoupravo kot del »oblasti državljanov«. Uveljaviti kaže večstopenjsko samoupravo po vzoru na najbolj napred- ne ideje, kijih vgrajujejo zla- sti v Evropi (seveda zahodni) tiste države, ki nimajo moč- ' ne centralne oblasti. OBVESTILO Standvanjsko-komunalna banka Ljubljana, d.d. odpira nove račune za vse dosedanje \'arčevalce Komercialne in hipotekarne banke Ljubljana, d.d. v stečaju. Račune lahko odprejo varčevalci v dosedanjih matičnih enotah Komercialne in hipotekarne banke Ljubljana in si s tem omogočijo neomejeno poslovanje s svojimi hranilnimi vlogami, tekočimi in deviznimi računi v vsej poslovni mreži te banke in Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana. Do odprtja novih račimov pri Stanovanjsko-komunalni banki pa priporočamo varčevalcem, ki poslujejo s tekočimi računi in s hranilnimi knjižicami Komercialne in hipotekarne banke, da začasno poslujejo le preko matičnih enot. SODELUJTE Z NAMI STANOVANJSKO - KOMUNALNA BANKA UUBLJANA, D.D. POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA • AGENCIJE: Lendava, Ormož, Radovljica, Ško^a Loka, Brežice, Kostanjevica, Sevnica, Metlika, Trebnje, Mirna peč, Mozirje, Ljubljana - Šiška, Ljubljana - Tabor, Črnuče, Ribnica, Grosuplje, Zalog, Zagorje. • EKSPOZITURE: Celje, Ljubljana-Titova 38, Litija, Nova Gorica, Kranj, Gornja Radgona, Krško, Novo mesto, Žalec, Bar, Titograd. 8. november 1990 - stran 19 Kvintet igra in poje svoje le- pe melodije. Malčki plesne ^upine Bolero plešejo za 5Voje prijatelje. Alkotest nas jjo srca nasmeji. Čarovnik (Jani pričara kup rožic, priča- [j.g toplino, ljubezen, ki se ču- ji v zraku. Glas Nike Vipot- pilc-Rampre ponese vse prečudoviti svet glasbe, glovenci imamo svoj Tri- glav, svoje, samo naše pe- 5ini, ki jih prečudovito zapo- je Savinjski oktet. Citre nas ponesejo v višave Robanove- ga kota, naslikajo nam cvetje y jeseni. Ob zvokih Hmeljar- jlcega kvinteta hočejo noge jjar same poskočiti. Otroci pojejo - sliši se spremljava tistih, ki jim je to namenje- no. Oni vedo, da je to darilo 0 njih, da jih imamo radi. Kulturni dom Žalec - an- sambel MIX-MAX zaključi prireditev. Po dvorani odz- vanjajo zvoki valčka, a v ko- tu se bohoti šopek svežega fvetja, ki so ga podarili na- stopajoči. Vsak je dal en cvet In zrastel je šopjek - prelep, dehteči. Zrasel je šopek lju- bezni. Turoben jesenski večer. Megla, rumeno listje in ve- ter. V srcih sreča. Veseli smo vsi - otroci, odrasli. Hvala vsem nastopajočim! poudarih ste jim srečo. Po- darili ste jo ne s svojim na- stopom, podarili ste jo s svo- jinii srci, kajti nastopali ste z ljubeznijo, nastopali ste to- plo, človeško. Dali ste več kot denar - dali ste delček sebe. Hvala v imenu vseh »drugačnih«. Vedite, da so veseli darila, da vedo, kaj po- meni tisti šopek svežega cvetja. Hvala in... nasvide- nje! (Saj se bomo še srečali, mar ne?) EVA DOLNIČAR, Žalec Odrasli in mi - zaicaj ne na istem bregu? Vsak mlad človek se veli- kokrat sprašuje, zakaj se z odraslimi ne razume, zakaj se mu zdi, da jim starejši ni- so potrebni pri njihovih teža- vah. To je vprašanje, s kateri- mi se mladi srečujemo vsak dan in ga ne znamo razrešiti. Največkrat pride do ne- sporazumov doma in v šoli, saj se nam starši in učitelji zdijo zoprni s svojimi zahte- vami. Doma na primer starši nočejo ali pa ne morejo razu- meti, zakaj si njihovi otroci želijo več prostosti, zakaj v šoli slabe ocene in tako da- lje. Zaradi takih in drugač- nih stvari pride pogosto do čisto brezpotrebnih prepi- rov, do nezaupanja in nera- zumevanja. Mladi se tako že v osnovnih šolah začno star- šem umikati. S tem pa zabre- dejo v velike težave, ki bi jih lahko razrešili samo s po- močjo staršev, vendar sedaj ne morejo zbrati dovolj po- guma, da bi jim to povedali, ker se bojijo novih prepirov. Zdi se jim, da jih starši spet ne bodo razumeli in bo- do morali za to poskrbeti sa- mi. Toda starši, ki imajo radi svojega otroka, pa imajo z njim takšne ali drugačne težave, bodo temu otroku z veseljem pomagali na pra- vo pot. Otrok, ki pa svojim staršem ne zaupa in se tudi starši zanj ne zanimajo dosti, bo prišel do slabega uspeha v šoli in med »slabe prija- telje«. Za slab uspeh v šoli pa so že po stari navadi krivi učite- lji, ki nam hočejo v »glavo zabiti«, po našem razmišlja- nju, čisto nepotrebne stvari in tako so za vse nezadostne ocene in neopravičene ure ter ukore krivi oni. Torej. Moje mnenje je, da bi morali odrasli in mladi stopiti končno na isti breg. Morali bi začeti z enakim raz- mišljanjem o določenih stva- reh, saj mladi ne moramo ži- veti samo za šolo, ampak POTREBUJEMO še vse kaj drugega! KARMEN, naslov v uredništvu pritožna knjiga Neobzirni vozniic Smo v jesenskem času, ki večkrat prinaša dež in s tem veliko nevšečnosti na cesti. Cestni odtočni kanali se za- mašijo in na cesti ostajajo ve- like mlakuže. Nekateri voz- niki se obnašajo kot da so sami na cesti. Bilo je v petek, 26. oktobra v Šentjuiju v bh- žini gostilne Bohorč. Po ce- sti Miloša Zidanška iz smeri Dramelj je pridivjal bel fičko s takšno hitrostjo, da niti re- gistrske številke nisem uteg- nila videti in me oškropil od pet do glave. S tako divjo vožnjo je seveda oškropil vse pešče, ki so takrat šli po pločniku. Mar res vozniki ne morejo ah nočejo upočasniti vožnje po cesti, kjer so ploč- niki? Vprašam te, spoštova- ni voznik (če boš sploh bral te vrstice), kako bi se ti poču- til kot pešec, če bi nenadoma dobil umazano cestno prho po celem telesu? Nastanejo tudi stroški čistilnice, saj cestni madeži se ne operejo z navadnim pranjem. S takš- no vožnjo vozniki pokažejo VSO SVOJO KULTURO IN OLIKO. Nekateri pri tem ce- lo uživajo za volanom. Dobro bi bilo, če bi bila temu pri- merna tudi kazen. Vozniki, bodite obzirni do pešcev. HILDA LOKOVŠEK, Šentjur Tudi v Vrbju so piavaii Ob koncu teh dni so se tu- di razmere na poplavljenem območju v Vrbju pri Žalcu počasi normalizirale. Trgovi- no Savinjskega magazina Žalec in privatne trgovine DA-DA so pravočasno očisti- li, tako da delo normalno po- teka. V tem kmečkem kraju je bilo v vodni ujmi vehko sta- novanjskih hiš poplavljenih, ogromno škode pa je na po- ljih posejanih z žitom, kjer je precej uničenega. Žal pa se krajani KS Vrbje pri Žalcu ne morejo sprijaz- niti in niti pohvaliti s civilno zaščito niti z gasilci, ker sta obadva odpovedala in bila nepripravljena. Pohvalijo pa se lahko z delom in obvešča- njem v Gotovljah, Ložnici in tudi v Petrovčah, kjer so bih pripravljeni že v dopoldan- skem času okoli 11.00 ure in pridno obveščali krajane pred vodo. Velika zahvala gre tudi Radiu Celje, ker nas je vsestransko in vestno ob- veščal o stanju in naraščanju vode in pa tudi, da naj osta- nemo doma. Le v Vrbju pri Žalcu se je premalo zavedala civilna in narodna zaščita, pa tudi ga- silci, kaj pomeni obveščanje pred vodo, ker bi se lahko marsikaj rešilo, hkrati pa bi bil prihranjen tudi kakšen dinar v teh že tako kriznih časih še Zavarovalnici Tri- glav. Krajani KS Vrbje pa so ze- lo ogorčeni, kjer so Lavo, ki je imela 6 m širine zasuli, kjer si je pred mnogimi leti po poplavah v Vrbju napra- vila svoje korito. In kaj pravi o tem Skupščina občine Ža- lec in Nivo Celje, ki nista kljub večkratnim opozori- lom krajanov Vrbja, ki so La- vo zasuli ne opozarjala niti kakorkoli kaznovala. Zato ni čudno, da se je vodna ujma razlila po celem Vrbju in ta- ko napravila ogromno ško- do. In kaj pravijo tisti kršilci k te,mu, ki so si to zemljo z vodo 6 m širine Lave prila- stili brez dovoljenja Skupš- čine občine Žalec in tako ne- odgovorno zasuli potok La- ve. Sigurno bi se ta ujma, ki je prišla iz Roj v to korito izlila in ne bi bilo tako gro- mozanske škode, ki so jo ob- čutili mnogi krajani Vrbja pri Žalcu na račun tistih, ki so svoje stare hiše kar zasuli v potok 6 m širine Lave, kar pa nenazadnje kvari tudi ogled samega kraja. Kdaj bo stopila ta nova vlada na prste tistim kršil- cem, ki brez dovoljenja zasi- pajo kar ne bi smeli. Treba je napraviti konec in dati na čr- ko i piko! Toliko iz krajevne skupno- sti Vrbje pri Žalcu! Pa lep prisrčen pozdrav! JOŽE GROBELNIK, Vrbje Zapornice, dvignite se Sem ena številnih stano- valcev naselja Hruševec v Šentjuiju, ki se vsako jutro vozim v službo v Celje. Pri tem pa vehkokrat naletim na oviro, ki se ji reče železniške zapornice! V mislih imam zapornice, ki varujejo cestni promet na odseku ceste od Hruševca do regionalne ceste Celje -Rogaška Slatina. Omenjeno cesto blizu šentjurske želez- niške postaje prečka dvotir- na železniška proga Celje -Maribor. Proga je zelo frek- ventna, zato so zapornice na tem mestu skoraj vedno spuščene. Včasih je treba na prehod preko železnice ča- kati tudi do dvajset minut (odprejo se za 2 do 3 avtomo- bile, potem pa se zopet za- prejo), kar v tako imenova- nih »špicah« povzroča pre- cejšnjo gnečo in zmedo. Za- pornice se spustijo veliko prej (zapira jih prometnik ZP), ko pripelje vlak. Po nje- govem odhodu pa se ne od- prejo, čekajo še en Vlak iz iste ali nasprotne smeri - zgodi pa se da vlaka sploh ni - na kar se odprejo. Pro- ces se ponavlja, mi pa čaka- mo v dolgi koloni. Nemalokrat ravno zaradi spuščenih zapornic zamu- dim službo in to kljub temu, da se pravočasno odpravim od doma. In tako seje že več- krat zgodilo, da sem, za borih 13 km vožnje iz Šentjurja v Celje potrebovala 40 in več minut! Seveda mi je popolnoma jasno, da so zapornice na tem mestu nujno potrebne, zato v imenu krajanov pozi- vam pristojne v mestu Šent- jur (pa čeprav nihče od .pri- stojnih ne stanuje v Hrušev- cu, ker le tako bi lahko vedel za naše probleme), da uredi- jo prehod preko železnice z nadvozom oz. podvozom za kar so bili že pred leti sestan- ki, denar - a zaenkrat samo obljube. Z malo dobre volje in odločnosti pristojnih bi se to že lahko zdavnaj uredilo in to brez poslabšanja cestne varnosti. Prometnikom ZP pa v opozorilo in premislek glede njihove občasne malo- marnosti, da se le te drago kaznuje v obliki zmanjšane- ga osebnega dohodka ah ce- lo odpusta z dela. K. L, Šentjur ANTON KOMAR ZA SIVIMI ZIDOVI ®t Pod oknom je bil radiator, kije močneje grel le v jutra- njih urah. Ker so postajali dnevi krajši, je bila zjutraj ter rano zvečer prižgana luč, ki pa je bila tako visoko, daje ni mogel doseči. Okno, kije gledalo na dvorišče, kjer je bilo shojeno sprehajališče, je imelo dvojna krila. Pred njim je bila slaba dva centimetra debela rešetka, vzi- dana v steno. Horizontalne rešetke so bile iz okroglega železa, vodoravne pa ploščate in bolj široke, vanje pa so bile privaijene pokončne palice. Vojko je sprva mislil, da je vse to le zvarjeno, in je z nožem začel brusiti stičišče obeh palic. Tako je ugotovil, daje to natančno delo, ki ima gotovo tudi svojo funkcionalnost in pomen. Če bi mu že uspelo prežagati eno tako palico, potem bi n^oral žagati tudi naslednje, če bi hotel priti do stekla. Paznik je ob dnevnem odhodu pregledoval tudi okno in ''ešetke na njem, pa tudi poveljnik je kontroliral stanje Sobe, rešetk in okna. Nekega dne je Vojko ugotovil, kako se odpre okno. notelje namreč prezračiti sobo. Kljuka je bila na zgornji strani okvirja in okno seje dalo le malo odpreti, ker je to Pj^eprečevala rešetka. Zgornje bilo še eno krilo, ki seje I dalo odpreti, vendar pa ni imelo kljuke. Ko je pogledal i skozi odprtino, je videl samo del zidu, ki je omejeval I o^no, rešetka pa je onemogočala boljši razgled. Ko seje Povzpel na stol, je videl del dvorišnega kota, ki je bil j ^edno v senci. Tu prometa ni bilo in zanj ta del dvorišča j bil zanimiv. I. Njegov bivši sopripornik, že star znanec zaporov, mu ^^ pokazal, kako se sporazumevajo priprti, čeprav se ne Korejo pogovarjati. To je Vojka nekoliko poživilo, ker je ^^dei, da na tak način lahko spozna, kje se nahaja, kdo ' priprti in k^ počnejo z njimi. ^azen tega je lahko prišel do mnogih koristnih infor- ^^cij. S potrkavanjem po steni po vzoru morsejevih '^^K je Vojkov tovariš ugotovil, kdo bo popoldne nad- ^^^ni na sprehodu, kdaj bo imel njegov znanec obrav- ^^o, kaj bo za kosilo in kdaj bo opravil kontrolo celic upravnik zaporov. Sprva Vojko temu sporazume- ^^ju ni posvečal posebne pozornosti, ker sosedu ni ^^Pai. Izkušnje pa so ga naučiale, da je tisto, kar je ^Pdei preko sten nekakšna okvirna resnica in da sejo jjPjača uporabiti. Prosil je soseda, naj poizve, če sta ^anc in Tone še tukaj in v kateri sobi. Na odgovor je ^o^ai počakati dalj časa. Včasih namreč zveza ni delo- ma, ker so pripornike premeščali, novinci pa sporočila znali posredovati naprej. Zgodilo seje tudi, da so Poročila prenašali z udarci na pod, ker pa so bile med celicami tudi pisarne, seje vse skupaj ustavilo. Vojko pa je le izvedel, da je Franca in Toneta sodišče že spoznalo za kriva, bila sta obsojena in premeščena v tisti del zapora, s katerim se ni bilo mogoče povezati. Sprva je bil Vojko kar jezen sam nase, ker se prej ni naučil takega načina sporazumevanja. Prišel je tudi do spoznanja, da ima vsaka aktivnost svoje pozitivne last- nosti. Za silo pa seje tega sporazumevanja naučil tako, da sije z nohtom vtisnil pike in črtice v steno, da jih ne bi pozabil. Včasih pa so se priporniki tudi pogovarjali. Stali so pri odprtih oknih, klicali sosede in jim kaj sporočali. Prihod paznika v celico je seveda tak pogovor prekinil. Nekoč je Vojko opazil, da pred njegovim oknom visi zvit listek in da ga veter kot nihalo pozibava sem ter tja. Stegnil je roko in ga poskusil prijeti, toda pišiljatelj ga je odmaknil. Vojko je samo videl, da je na listku pisalo Rudi, torej ni bil namenjen njemu. Tudi izmenjava ciga- ret je potekala na podoben način. Vsi ti načini izme- njave, dobra volja in nenadkriljiva iznajdljivost priprtih so ga pričeli obdajati z občutkom, da je n^bolje, če prične človek v vsakem okolju nov in izviren način življenja. Bistveno je, da preživiš, pri tem pa ni pomembno na kakšen način, seveda če nimaš svobode. Vojko je včasih pomislil na pobeg. Nekoč je poskušal vtakniti glavo med rešetke, a so bile preblizu. Vedel je, da glava mora priti skozi odprtino, telo potem že nekako spraviš na drugo stran. Tudi mačke tako preizkušajo velikost odprtin, sam pa je že večkrat ugotovil, da to pravilo velja tudi za človeka. Čas je bil tisto orožje, s katerim je Vojko razpolagal, ko je čakal na svojo kazen. Razmišljal je tudi, da bi povezal več rjuh in odej ter se spustil na tla, toda prej bi moral odstraniti rešetke. Tudi pazniku, ki gaje vodil na zaslišanje, ne bi mogel pobegniti, ker je vedno zapiral vsa vrata, doslej se je le enkrat zgodilo, da so vmesna vrata ostala nezaklenjena. Pazniki sicer niso imeli orožja, nosili so le pendreke. Oro^e so imeli ljudje, ki so spremljali preiskovance na sodišču, kar je videl Vojko tudi pri pazniku, ki ga je spremljal na obisk. Od drugih je izvedel, da puščajo pazniki orožje v posebni omari pri vratarju ali pa ga prinesejo do dežurne sobe, kjer ga zaklenejo v omaro. Mnogo načrtov mu je rojilo po glavi in vsako prilož- nost je pričel koristno obračati v svoje dobro. Taka taktika se mu je zdela edino pravilna, čeprav ni bila dolgoročna. Življenje ga je v tem kratkem času izučilo, da mirovanje in apatija pripeljeta h končnemu propadu. Sicer pa ne bi bilo slabo, če bi mu uspelo pobegniti preko državne meje. Tako bi lahko za nekaj časa podalj- šal svojo svobodo. Vsa ta spoznanja pa so bila zanj že skoraj prepozna. Od začetka, ko okolice še ni poznal, je bil pasiven in to mu je sedaj hodilo narobe. Če bi bil prej bolj aktiven, bi že lahko bil kje na svobodi, seveda ne na pošten način. Zdaj pa ni znal izraziti svoje spretnosti in ugodnejšega položena. Ni ga priganjal čas, ampak so ga prehiteli dogodki. Drugo poglavje Sredi popoldneva mu je paznik prinesel pismo. Moral je podpisati, da ga je prejel. Bilo je od Okrožnega sodišča in ko gaje Vojko odprl, je videl, daje sporočilo za glavno obravnavo. Določena je bila za 4. decembra v veliki sodni dvorani številka 1 Okrožnega sodišča v Celju. Ta novica gaje tako prizadela, daje pozabil na kosilo, ki mu ga je istočasno porinil paznik, in se je spomnil na hrano šele takrat, ko je pripornik že prišel po posodo. Sedaj je prišel čas obračuna. Kriza je mimo in spopad bo borben, je brundal Vojko in se jezil nase, ker je prepozno začel misliti na beg. Katerega smo danes? je Vojko glasno vprašal pripor- nika, kije pobiral posodo. Mislim, daje 22. november, če se ne motim! mu je le ta odvrnil, očitno presenečen. Torej mi preostaneta še dva tedna, da razmišljam o poteku svojega procesa in o svojem priznanju. Dovolj dolgo je bil v priporu, da ga ni več težila želja, da bi zanikal tisto, kar je storil. Odločil seje tudi pove- dati, da stvari obžaluje in da so se zgodile, ko je bil razdražen. Tako je povedal tudi psihiatru, ki gaje prišel spraševat o vseh podrobnostih, in vedel je, da bo vse napisano v poročilu za sodišče. Bal pa se je ljudi, ki bodo spremljali proces in odločili o kazni. Sprijaznil se je s tem, da sodba zanj ne bo ugodna, ker je že izpolnil 18. let. Na to gaje opozoril zagovornik, ko sta se menila o višini kazni, ki jo sodišče za take vrste dejanj lahko izreče. Razčiščene je imel tudi poglede na smrtno kazen, ki se v takih primerih izreče zelo redko, če sploh pride v poštev. Čeprav je preiskovalni sodnik večkrat omenjal mladoletniški pripor, pa se je Vojko zavedal, da to ne pride v poštev, saj ga obtožnica bremeni kar za pet kaznivih dejanj. Sicer pa je bil njegov zagovornik bolj redkobeseden, kadar ga je Vojko spraševal o tem, kakšno kazen bo dobil. Poudaril je, da bo pri izreku kazni odločalo tudi njegovo vedenje na glavni obrav- navi in resnično obžalovanje storjenega dejanja. Kljub temu pa je Vojko spoznal, da mu preti od petn^st do dvajset let zapora. To se mu je zdelo zelo veliko, še posebej, če je pomislil, da bo ob izteku kazni star okrog štirideset let. 20. stran - 8. november 1990 Ko postane bolnišnica bolnik Zdravljenje razdejanja, ki je še na ponedeljkovih fotografijah dobro vidno, bo dolgotrajno Razdejanje v celjski bol- nišnici je katastrofalno, pri- zadeti so bili vsi najvital- nejši deli Zdravstvenega centra Celje in škodo po pr- vih, grobih podatkih oce- njujejo na 40 milijonov nemških mark. O tem, kako se bodo lotili obnove in sanacije razmer v bolnišnici in zdravstvene- mu domu, ki bo vsekakor dolgotrajno delo, se je z vod- stvom ZCC pogovarjala tudi republiška ministrica za zdravstvo dr. Katja Boh. Bohova je ob obisku v celj- ski bolnišnici obljubila, da bo pomagala vsa republika, najbrž pa bo potrebno zapro- siti tudi za mednarodno po- moč. V Sloveniji se bo obli- kovala posebna komisija, ki bo skrbela za obnovo, po be- sedah prim. dr. Jožeta Ar- zenška pa bo sestavljena iz predstavnikov republike in območja. Najbrž zdaj tudi ne bodo potrebni dolgotrajni dogovori o tem ali naj po iz- teku drugo leto reaktivirajo družbeni dogovor o moder- nizaciji (zdaj predvsem sana- ciji in obnovi) celjske bolniš- nice, saj v regijsko solidar- nost v tem primeru ne gre dvomiti. Sicer pa sta bila dr. Katja Boh in Tone Košir, prav ta- ko iz republiškega ministr- stva za zdravstvo, ob obisku v celjski bolnišnici pretrese- na in zgrožena nad tem, kar je naredila vodna ujma. Če- prav so do ponedeljka v glavnem vodo in večino mulja ter ostale nesnage de- lavci ZCC in posebne opera- tivne skupine, ki so pomaga- le reševati ZCC, že odstrani- li, je bil pogled na razdejanje pretresljiv. Ob tem pa še po- datek, da v času katastrofe nihče med pacienti in zapo- slenimi ni bil ogrožen, zdrav- stveno osebje pa je izredno hitro in učinkovito usposab- ljalo vsaj najnujnejše prosto- re za delo. IVANA STAMEJČIČ Foto: EDO EINSPIELER Pomoč demokratov Celjski odbor Slovenske demokratične zveze je ob pozivu k solidarnosti z vsemi, ki so bili oškodovani v povodnji, namenil za omilitev posledic te naravne katastrofe tudi deset tisoč dinaijev. Kako je bilo leta 1954? Med žrtvami je bila petčlanska družina Iz barake na Kersnikovi Deset smrtnih žrtev, nad tisoč po- plavljenih in 23 uničenih stanovanj, poplavljenih petsto hektarov kmetij- skih zemljišč, škoda v podjetjih, to je le del tragične bilance nesrečnega spomladanskega 4. junija 1954. Dne- va, ki se ga Celjani v teh dneh znova spominjajo, primerjajo. Celjani smo po povodnji leta 1954 in reguliranju Savinje bolj ali manj po- zabljah, da so poplave del lepega me- sta ob Savinji. Mesta z zelo neugodno hidrografsko lego, so ocenili strokov- njaki. Ko se te dni spominjamo leta 1954, pozabljamo na poplave leta 1901, 1926, 1933 in tudi pozneje, leta 1964. V kronikah, kjer so jih beležili od 15. stoletja, so v tem stoletju zabeležili še več manjših. Savinja, Voglajna, Hudinja, Ložnica, Koprivnica in Sušnica so besnele veli- kokrat. Po poplavi leta 1933 so uresni- čili zamisel o reguhranju Savinje pri Tremarju, po letu 1954 pa so nadalje- vali. Škoda je leta 1954 znašala dobre 3 milijarde dinarjev, za regulacijo pa bi bili odšteli po takratnih cenah 1 mili- jardo. Tistega usodnega junija 1954 je voda pridivjala v Celje s severa, po hudour- niški Hudinji. Poplavilo je svet od Ostrožnega, Lopate, Medloga, Lise do Skalne kleti, Čreta in Golovca. Nočna katastrofa je terjala življenja nekaterih Celjanov, pa tudi okoličanov, ki jih je presenetila med mirnim spanjem. Iz barake na Kersnikovi ulici je umrla v petčlanska družina. S poplavo je pri- zaneslo mestnemu jedru s Trgom V. kongresa. Trgom svobode, Zidanško- vo ulico, Tomšičevim trgom, Slomško- vim, delu Stanetove ulice, Cankarjevi, Čuprijski, Ulici XIV. divizije in Pre- šernovi. Preteča vodna površina je ta- ko pokrivala mesto do Mestnega gra- du, Šlandrov trg, Gregorčičevo, Miklo- šičevo, Mariborsko in Aškerčevo. Me- sto je bilo najbolj ogroženo ob 2. uri zjutraj, do večera pa je precej vode že odteklo. V mestnem parku je bilo 20 centimetrov vode. Celjani so se jezili tudi nad kletmi, ki jih je zalila voda. Najhujše je bilo v Celju, Vojniku in Šoštanju. Vodna sila je v mestu uničila nekaj mostov, med njimi že pozabljene- ga, lesenega, do gostilne Belej. V okolici so nastali plazovi, ki so uničili ceste in pokrili kmetijske površine. Kdo bi dan poprej, proti šesti zvečer pričakoval, da bo popoldanska nevihta, ki so se ji pri- družili odtrgani oblaki nad Vojnikom, prinesla toliko goija. Tako kot je tudi letos. Celjane je verjetno tragedija iz leta 1954 izučila, da so se odločili za ukrotitev Sa- vinje. Prelepo je bilo, da bi trajalo dolgo in dolgotrajno oktobersko deževje je po- noči leta 1964, deset let pozneje, spet pov- zročilo poplavo. BRANE JERANKO 8. november 1990 - stran 21 lia^a matematika padi pišemo števke. f^atematiko imam rad. Riše- g se igramo in pišemo (JURE %OVŠAK) pri matematiki so naloge ozna- ke s črkami (JURE ŠTR- padi rešujemo učne lističe nalogami (BORIS, TOM, pjrrER) I matematičnimi ploščicami ^ večkrat igramo (DAVID, J^NDI, JOŽICA) V moj zvezek s ploščicami g^in risati s šablono. To je lažje jelo. (LOJZI) Z veseljem rišemo matematič- ne ploščice (ŠPELA, MATEJ, DAVOR) Matematični učbenik je lep. (KATJA) Že pišemo v karirast zvezek (BLAŽ) Barvne slike v učbeniku so le- pe (SIMON) Naš škratek - lutka nam pripo- veduje zgodbe. Včasih nagcya učiteljici, zato ji mi pomagamo reševati naloge na tabli. (TOM) Kadar učiteljica razlaga, so na- še igrače - avtomobili parkirani pod klopjo. (DAVID) Učenci 1. razreda OŠ KOMPOLE Jesen Doma sem v mestu. Da je pri- šla jesen, vem po tem, ker mami- ca pospravi poletna oblačila in jih zamenja s toplejšimi. Kupuje- mo ozimnico in jo shranimo na različne načine. Na kmetih je jeseni drugače. Tam pospravljajo pridelke in polnijo z njimi shrambe in kleti. Tudi v gozdu je jeseni zelo živo. Dozorijo gozdni plodovi. Grozd je poln barv. Nekatere živali si polnijo shrambe, druge iščejo udoben kotiček za dolgo zimsko spanje. Najlepši doživljaj zame je, ko grem v gozd, se naužijem čistega zraka in si očistim pljuča. Rada nabiram kostanj. Pravi užitek ga je peči in jesti. SAŠA GRAHOVAC, 4. a Prva osnovna šola CELJE Beg pred bikom Ko sva z Andrejo šli k Iriski, je Iris rekla, naj neseva listek k teti Slavici. Midve sva pa morali na avtobus. Videli sva bika. Pribli- žali sva se mu. Bik naju je opazil in je tekel za nama. A bik je prej odnehal kot midve. Ko sva se ustavili, sva se smejali. MELITA HREN, 4. r OŠ STRANICE Vedno sem Jaz grešni kozel Ta naslov mi pa res ugaja. Opisal vam bom dogodek iz življenja naše družine. Naj vam povem, da naša družina šteje štiri člane: starša, mene in mojega brata, ki ga vsi kličemo Gregor- ček. Moj brat je štiri leta mlajši od mene. Spominjam se nekega dne, ko sva bila z bratom sama doma. Jaz sem bil na igrišču s prijatelji, kjer smo igrali nogomet.. Gregorček, ker je pač-mlajši, je moral ostati doma, v stanovanju. Počel je lah- ko, kar mu je bilo ljubo. Sed^ se začne bistvo te zgod- be. Starša sta prišla iz službe, jaz z igrišča in srečali smo se na dvo- rišču. Skupaj smo odšli v stano- vanje. Mamica je takoj vprašala, kje je naš Gregorček. Seveda, priden sinček je bil v stanovanju. Mamica odloži torbico v veži, vstopi v kuhinjo in zavpije nad menoj: »Andrej, kaj ti pride na pamet, da režeš po robu delovne- ga pulta! Ali ti nisem stalno go- vorila, da pusti vse pri miru? Sli- šiš ali ne?« Mama kriči, jaz pa sploh ne vem, o čem govori. Ne pridem do besede, da tega sploh nisem na- redil jaz, temveč moj ljubi bratec Gregorček. Takole se včasih do- gaja pri nas doma. Še sreča, da to ni vsak dan, ker to zame sploh ni zabavno. ANDREJ MATJAŽ, 8.b OŠ PREBOLD Ko bom vozil avion... Ko bom velik, bom pilot. To delo me veseli zato, ker letiš po zraku. To sem že večkrat videl na televiziji. To delo pa je nevarno, saj lahko strmoglaviš. Če bi bil pilot, bi tudi skakal s padalom. Peljal sem se že z letalom in vem, da je svet videti krasen. To šolo za pilote že obiskuje moj sosed. Ko sem vozil avion, bom delal »salte«. VOJKO OBRUL, 4. b OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Lagal sem • Ljudje rečemo, da ima laž krat- ke noge. Lažemo iz strahu pred kaznijo ali zato, da ne bi z resnico koga prizadeli. Velikokrat se zgo- di, da se laž odkrije in takrat smo v veliki zadregi. Vprašala sem sošolce, če so se že zlagali. - Sem, ko sem dobila oceno tri. (Vesna, 3. a) - Sem, ko sem se potepala pri sošolki. (Maja, 5. a) - Sem, ko mi je prijatejica zvi- la roko. (Brigita, 6. c) - Sem, ko sem kd^ prišla do- mov umazana. (Petra, 6. a) - Sem, ko mi je sestra razme- tala sobo. (Adi, 2. a) - Sem, ko mi je sestrična pok- varila klavir. (Barbara, 4. a) - Sem, ko se je prijatelj tepel z menoj. (Haris, 3. b) - Sem, ko mi je sošolka strgala sr^co. (Simona, 5. a) - Sem, ko meje sošolec spota- knil pri telovdbi. (Matej, 5. b) - Sem, ko je sestrič prinesel mačko in me je okraspala. (Aleš, 5. C) - Sem, ko mi je soseda raztrga- la knjigo. (Lejla, 4. a) Mamica je dejala, da ni lepo lagati. Imela sem zelo slabo vest. Pogledala sem ji v oči in vse sem ji povedala po resnici. SANELA GENJAC OŠ Fran Roš CELJE prva ljubezen Nekoč... ...pravzaprav ne tako da- leč nazaj, si bil zame VSe na svetu. Poosebljal si superior- ne junake mojih sanj. Pred- stavljal si mi nebesa in pe- kel. Kako nora sem bila nate. Čeprav si slutil, o tem nisva spregovorila kaj dosti besed, dve ali tri in bilo je dovolj. Upam pa, da ne boš nikoli pozabil večerov najinih po- govorov in razmišljanj v in- ternatu ob gledanju televi- zije ... Nisi dosegljiv. To meje be- galo vse tiste mesece, ko sem bila zaljubljena vate. Zaljub- ljena ? Preblaga beseda. Bila sem omamljena, odvisna od tebe. Enoličnost ubija. Dnevi brez tebe so bih kakor življe- nje v puščavi. Takrat sem pr- vič zasovražila počitnice, ki so te mi vzele. Nisem vzdrža- la. Dal si mi premalo moči, da bi mogla z njo preživeti toliko dni brez tebe. Poiska- la sem si nov izvir ljubezni, našla nekoga, ki razume, ki je dosegljiv, ki ljubi in je ljubljen. Idila. Kako dolgo? Takoj, ko sem te zagledala, je bil on pozabljen. Kakor da ni nikdar obstjal. Spet sem splavala nazaj v tvoje mreže, zamenjala dosegljivo z nedo- segljivim, ljubljeno z neljub- Ijenim. Zopet sem postala narkomanka, ki se opija z drugačnim mamilom, s tabo. Spet sem nora nate, uto- pistka. Tam sem, kjer sem bila. Na s trnjem posuti poti, ki vodi do tebe. Na poti brez konca. MARTINA NAGRAJUJE ATKINE IZ2REBANCE Atkina zanka UNORAVETEČEM NIČNEBEREČER Čudna zmešnjava črk, kajne? V resnici je tiskarski škrat pomešal črke nekega slovenskega pregovora in imena nekega meseca. Prečrtaj črke, ki sestavljajo pre- govor in ostal ti bo ime meseca. Tega napiši na dopis- nico in jo do torka, 13. novembra 1990 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Pravilna rešitev uganke iz prejšnje številke je: NOJ. Nagrado dobi: Andrej Primožič, Cankarjeva 13, 63000 Celje. Vesoljske prig^li ^ nabritih zemliančllo^ Pišeta Urša in Josip Jesih, riše Mojca Viiar 45 »Pri nas vedno izobesimo žalne zastave, kadar zboli Pipur!« je pojasnil Li- ^or. »Upam le, da ni prehudo!« Uslužbenci letališča so se približali prišlekom z Zemlje ter j^h začeli začudeno opazovati. »Saj nas opazujejo, kot bi bih v živalskem vrtu,« seje potožil Piko. »Halo, halo,« je zdajci zaškrta- lo iz vehkanskega podolgovatega zvočnika. 'Osebni zdravnik našega dragega vodje Pi- Purja bo prebral zdravniško sporočilo o nje- Sovi bolezni.« Po kratkem predahu so zaslišali, da ima častiti vodja Pipur hude pro- bleme z zobmi in želodcem. »Stanje se še slabša!« Glas iz zvočnika je nato utihnil. Oslim se je ob tej novici hudon^ušno na- smehnil in dregnil bližnjega strežnika, ki je z odprtimi usti še vedno strmel v zvočnik. »Prijatelj, pripelji dežurnega častnika in mu povej, da bom morda lahko ozdravil Pipur- ja. »Strcižnik ga je jezno premeril, nato pa le stopil do gruče častnikov, ki so se živahno pogovarjali. fl^r »Torej ? « je dežurni častnik osorno ^^ nagovoril Oslima. »V svoji deželi J^fT^ najboljši zdravnik. Peljite me k Pipur- pa ga bom zagotovo ozdravil!« »Mar gaje tokrat vljudneje pobaral častnik. ,'?3gotovo,« je prikimal Oslim, »samo vsi J p prijatelji morajo z menoj!« Dežurni čast- ^iK ni več spraševal, pač pa je zaukazal, naj ^•^oj pripeljejo vozilo. Nekaj trenutkov kas- l®je so zemljančki, Lidor in vojščaki že po- l^^^li z letečim skuterjem do ogromne pa- A Z vseh oken in balkonov so visele dolge žalne zastave, pred palačo pa je bil postrojen častni kordon v črnih uni- formah. Tod se je pojavil Urah ter pospre- mil ujetnike v vehko sprejemno dvorano. Debelušastemu možiclju, ki je "bil ves ove- šen z raznoterimi odlikovanji, je predstavil Oslima. »Upam, da ga niso sama usta!« Oslim se je užaljeno našobil. »Videli boste, da bom uspešen!« Možicelj je povedel Osli- ma skozi ogromna vrata v Pipurjevo rezi- denco. Neveljavni kuponi Tokrat se je prvič zgodilo, da smo morali iz žrebanja izločiti dva kupona s številom, najbhžjim izžrebanemu. Kupona namreč nista bila pravilno izpolnjena, takšnih pa tudi v bodoče pri žrebu ne bomo upoštevali. Alfovi nagradi sta prejšnji teden prejela: Damjana Jager, Dramlje 3 b, 63222 Dramlje in Gregor Krajnc, Kocenova 2, 63000 Celje. 22. stran - 8. november 1990 Nagradni razpis 1. nagrada 250 din 2. nagrada 100 din i 3 nagrade po 50 din Pri žrebanju bomo upoštevali le prav ne rešitve, ki bodo v naše uredništvo n spele do torka, 13. novembra do 9. ^ dopoldan. Rešene križanke lahko pri/® sete tudi osebno, na vhodnih vratih hi^" NT&RC je poštni nabiralnik. Na kuvPM obvezno napišite: NAGRADNA Km ŽANKA in svoj točen naslov. Rešitev Ifrižanlce Vodoravno: OBSTRET, BA, LA>j GENHAGEN, PIVO, SEIFERT tv," CVETJE, RIA, LATO, SO, RMAN, SKo PAS, NATRESENJE, KALIŠTA, REAl ČIČI, ALEŠ KERMAVNER, JAR, jjp' ORENSE, AU, ANE. izid žrebanja 1. nagrado 250 din prejme: Nada Braj dot, Rutaijeva 3/a, 65000 Nova Gorica. 2. nagrado 100 din prejme: Slavka Bu čar, Čopova 16, 63000 Celje. 3 nagrade po 50 din prejmejo: Martin Ozis, Planina 69, 63225 Planina, Olga Rajtmajer, Bernekeijeva 8/a, 63000 Celje, Pavla Loštrk, Ljubljanska 22, 630^: Celje. i Nagrajencem iskren čestitamo! - Nagrade boste prejeh po pošti! »Alexis« v Londonu Britanska prestolnica in okus po Hollywoodu v Londonu je to jesen pristala ali ga vsaj oplazila še ena hollywoodska Hlmska zvezda - Joan Collins, znana kot Alexis Carrington Colby iz znane televizijske na- daljevanke Dinastija. , V komediji Noela Cowarda ZASEBNO ŽIVLJENJE, ki jo to jesen igrajo v gledahš- ču Aldwych, nastopa Collinsova v glavni ženski vlogi. Morda je vzrokov za nepre- gledne vrste pred gledališko blagajno več, morda londonske ljubitelje gledališča zani- ma predvsem nova postavitev znanega Co- wardovega dela, vsekakor pa je jasen na- men množice gledalcev, ki se po predstavi zberejo pred gledahščem igralko bi radi vi- deli še čisto od blizu, radi bi bili priča do- godku, ko bo z očarljivim nasmehom na večno mladostnem obrazu smuknila v taksi in se odpeljala v svoje privatno zvezdniško življenje, o katerem lahko navadni smrtniki samo sanjajo in berejo v tabloidnih časopi- sih in ženskih revijah. Zvezdnica v rimskem kopališču Pred londonsko premiero ZASEBNEGA nVLJENA sredi septembra, so delo 14 dni rrali v angleškem mestu Bath nedaleč od ristola. Pfihdo tako znane osebnosti je ^jeknil po starem kopališkem mestu in očno razburil tako letoviščarje kot doma- ne, da so hodili naokrog s široko odprtimi čmi in zašiljenimi ušesi v upanju, da bodo agledali zvezdnico iz Hollywooda. Sploš- lemu vznemirjenju je prilil olje na ogenj še okalni časopis, ki je vsak dan natančno )oročal o vsem, kar je Collinsova počela. Cot menijo najmodrejši v tem mestu, bi lahko nenavadno razburjenje ob obisku hollywoodske zvezdnice primerjah s priho- dom Kraljice Ane, ki je pred tristo leti obi- skal ta kotiček svoje kraljevine. V nasprot- ju s Kraljico Ano je Joan Collins prebivala v hotelu in se redno namakala v tamkajš- njem bazenu s termalno vodo, letoviščarji pa so jo - kljub prizadevanju paznikov, da bi jih odgnali - opazovali skozi špranje in razpoke, izza časopisov in knjig in tako da- lje. Morali so priznati, da zvezdnica odlično skriva svojih 56 pomladi, in zanimalo jih je samo še to, ali so ji mladostni videz ohranili lepotni kirurgi ali pa se je mati narava odlo- čila, da slavne Alexis Colby preprosto še ne bo postarala. London in »Zasebno življenje« Po dveh tednih gostovanja v zdraviliškem Bathu, je gledališki ansambel z ZASEB- NIM ŽIVLJENJEM odpotoval v London in tudi tam je prihod Collinsove dvignil precej prahu. Ljubitelji gledališča so bili pred- pismo iz londona vsem radovedni, kako dobro bo odigrala vlogo energične Amande Prynne v tej Co- vi^ardovi komediji. ZASEBNO ŽIVLJE- NJE je eno izmed dramatikovih najbolj is- krivih del; prvič so ga uprizorili pred šest- desetimi leti, avtor pa je delo tudi zrežiral in nastopil v glavni moški vlogi. Kot pri vseh komedijah nravi je tudi ZASEBNO ŽIV- LJENJE lahkotna, toda odrsko učinkovita igra z duhovitimi dialogi in precej prepro- sto vsebino. Dva novo poročena para pripotujeta na medene tedne v neki hotel v Franciji. Ely- otovo mlado in precej neumno ženo Sybil zanima vse o moževi prejšnji ženi, v sosed- nji sobi pa Victor na podoben način zaslišu- je svojo nevesto Amando o njenem loče- nem možu. Usoda je pripeljala ločenca - Amando in Elyota - na drugo poročno noč ne samo v isti kraj, ampak tudi v isti hotel, in ko se Amanda in Elyot srečata, se vžge ugasli ogenj ljubezni. Skupaj pobeg- neta v Pariz, tam preživita dva čudovito lepa dneva, se potem spet skregata in ste- peta, in se končno vrneta v objem vsak svojega mladoporočenega patnerja. ZASEBNO ŽIVLJENJE so prvič uprizo- rili leta 1930 in predstava je izredno uspela. Med drugim je morda zanimiva tudi zato, ker je razkrila pomembnost obeh stranskih vlog - prevaranih patnerjev Viktorja in Sy- bil. Coward ju je označil kot »nekoliko lese- ni figuri, ki sta na odru samo zato, da ju lahko Elyot in Amanda neprestano zatira- ta«, toda takrat še mladi in brkati Laurence Olivier je svoji vlogi Viktorja vdihnil toliko življenja, da je z njim stopil iz sence, ki mu je bila namenjena. ZASEBNO ŽIVLJENJE je očitno kome- dija, ki privlači junake malih zaslonov in filmskega platna: v zadnji, po pisanju krTli-: kov »porazno slabi« broadwayski uprizori- tvi pred osmimi leti sta na primer nastopila Richard Burton in Elizabeth Taylor. Kot rečeno, je bila predslava prej katastrofa kot uspeh. Londonska uprizoritev Zasebnega življenja In kako se z zakonitostmi gledališča spo- pada Joan Collins? Sedem let in pol nepozabne Alexis Car- rington Colby ji je pustilo verjetno trajne posledice. Že sama se ne more izviti iz vlo- ge Alexis, po drugi strani pa pubhka tega od nje niti ne pričakuje: na odru tako ne spremlja Amande, ampak Joan Collins, ki igra Amando, ali raje Alexis Carrington Colby, ki seje po čudnem naključju znašla na oderskih deskah enega izmed gledališč sredi Londona. Čeprav je Collinsova verjet-; no glavni magnet, ki vleče pubhko v gleda- lišče Aldwich, je med drugim opozorila na- se predvsem Sara Crov^^e v vlogi Elyotove mlade in neumne žene Sybil. Igralka, ki jo britanska pubhka pozna predvsem iz tele- vizijskih reklam, je odlično zaigrala pretira- no čustveno avšasto nevesto in jo opremila še z neskončno neprijetno piskajočim glasom. Mladi režiser Tim Luscombe je verno sle- dil zakonitostim lahkotnega žanra Cowar- dove komedije in je uprizoritev poživil z vr- sto bistrih domislic. Tako je gledalec lon- donske uprizoritve ZASEBNEGA ŽIV- LJENJA deležen res raznovrstnih užitkov, pa naj je prišel na predstavo zaradi iskrive- ga Cowardovega besedila, privlačne posta- vitve predstave ali pa samo zato, da bi videl slavno hollywoodsko zvezdnico Joan Col- hns v živo. MOJCA BELAK fiOROSKOlj • oven Ona: Partner bo precej slabe volje, s^ bo začel sumiti, da se za njegovim hrbtom dogaja nekaj, kar ni ravno v njegovem interesu. Le stežka ti ga bo uspelo prepričati, da si vse skup^ le domišlja, s^j je resnica nek^ povsem drugega. On: Naredil boš sicer ogromno načrtov, njihova realizacija pa bo precej medla. Spusti se rs^je v kombinacijo s prijateljem, s^ lahko s skupnimi močmi naredita neprimerno več - in predvsem veliko bolje. • bik Ona: Čeprav boš v začetku nasprotovala partner- jevi ideji, se boš na koncu koncev vendarle sprijaz- nila z usodo. Ta pa niti ni tako mračna - iz vsega skup^ boš izvlekla veliko več, kot pa si pričako- vala. On: V družbi sodelavcev boš raztresen in vzkip- ljiv, zato se nikar ne spuščcfj v kaj večjega in ri- skantnega, vs^ kar se tiče poslovnih reči. Poišči si raje bolj veselo družbo in si pozdravi svojo »slabo« voljo. • dvojček Ona: Zaupala se boš človeku, ki ti je nekoč že pomagal. Vendar pa so se časi od takat temeljito spremenili, takšna pa bo tudi njegova rakcija. Po- trebno se bo odločiti, ali pa odnehati za vedno. On: Ko boš opazil prijateljičino naklonjenost, bo vse skupaj že prepozno. Ali pa tudi ne, vendar se boš moral tokrat potruditi predvsem ti sam. N^bo- Ije bo, da se prenehaš slepiti in končno pogledaš resnici v oči. • rak Ona: Prijeten konec tedna se bo prevesil v še prijetnejši vikend. Z osebo, do katere gojite nekoli- ko več kot pa samo prijateljstvo, se boste prav prijetno ujeli. Kdo ve, mogoče pa je prav to tisto ta pravo. On: Najprej ugotovi, ali si sposoben resnega in odgovornega življenja v dvoje, šele potem pa se spusti na takšno pot. Zgodilo se bo tisto, kar si si že dolgo želel, vendar boš na koncu skor^ nekoliko razočaran. • lev Ona: Res je, da je tvoj trenuten polož^ še kar ugoden, vendar ti prav ničesar ne zagotavlja stabil- no prihodnost. Potrebno se bo vs^ malo potruditi ter se odreči stvarem, ki ti lahko še zelo zagrenijo tvoje življenje. On: Poskusi se prilagoditi trenutnemu trendu v družbi v kateri se giblješ. Nekdo te že dalj časa opazuje in potihem upa, da jo boš opazil. Pripravi se na precejšnje presenečenje na poslovnem po- dročju! • devica Ona: Nekdo te bo poskusil izkoristiti, na tebi pa ostane, ali mu boš to tudi dovolila. Ponudba, ki jo boš dobila, bo vse preveč mamljiva, da bi se ji uspela upreti. Konec koncev: samo enkrat se živi! On: Še vedno se ne boš uspel pomiriti z nastalo situacijo, toda vsa tvoja naprezanja bodo bila le boj z mlini na veter Še najbolje bo, da si vzameš nekaj dni odmora in si poskušaš urediti svoje misli. • tehtnica Ona: Dobro premisli, preden se boš odločila za korak, ki lahko dodobra spremeni tvoj odnos s partnerjem. R^je mu pusti malo več svobode. Tako se bo tudi on veliko boH veselil ponovnega srečanja. On: Dobro bi bilo, če bi včasih ustregel tudi kakšni izmed partnerjevih muh. Vsekakor bi to bila precejšnja osvežitev v vrinem odnosu, ki tre- nutno prihaja v še eno izmed majhnih kriz, ki pa lahko k^ hitro zraste v velike probleme. • škorpijon Ona: Prihaja dokaj kritično obdobje za sklepanje novih kombinacij, zato se raje potuhni in počak^, da ponovno posije tvoje »sonce«. Nekdo te že dalj časa opazuje in se pripravlja na odločilen korak. On: Pazi. da se ne boš izgubil v množici ljudi in poslov v katere si se zapletel. Poskrbel bi lahko tudi za zdravje, s^ ti lahko v nasprotnem primeru tvoji veliki načrti enostavno padejo v vodo. • strelec Ona: Čeprav si morebiti ne želiš korenitih spre- memb, pa se boš vendarle morala prilagoditi novo nastalim odnosom v partnerjevi družbi. Vse skupaj bo izgledalo precej lahkomiselno, vendar prvi po- gled presneto vara. On: Pazi se predvsem zadev, povezanih z nezna- nim, s^ se lahko pošteno opečeš. V ljubezni se lahko pripraviš na precejšnje pozitivne spremem- be, ki pa bodo prav prijetno poživilo v tvojem vsakdanjiku. • kozorog Ona: Nikar ne objokuj tistega, ki te je pustil ni cedilu, temveč se raje posveti tistemu, ki si te žf^- Tiha voda bregove dere... Sicer pa je že zadnji čas- da vscu malo poskrbiš tudi za svoje denarne za- deve. On: Glede na to, da je zelena barva, ki pomiijs,^ bilo dobro, če bi več časa preživel v naravi. To ^o koristilo tako poslovnim zadevam, kot tudi tvoj"^ odnosom s partnerko. Romantična večeO^ v dvoje... • vodnar Ona: Malo se ozri po svoji družbi in k^ hitro bo^ opazila, da si dobila novega oboževalca. Edino ti lahko nagaja je »nevoščljivost« tvojih prijateljih- ki pa ga nikar ne vzemi popolnoma resno. On: Le kje je tista tvoja sigurnost in prepričan}^- v svoj prav? Dobil boš občutek, da v družbi n'^ več tako popularen kot pa si bil navajen v pretek' sti. Toda romantičen večer ti bo vse to v veliki n^e nadoknadil. • riba Ona: Vse se lahko obrne še veliko bolje, kotp^,^° tvoja najbolj optimistična pričakovanja. Na nem popivanju s prijateljicami boš spoznala osev ki ti bo v prihodnosti še mnogo pomenila. On: Odločitev bo ostala predvsem na mah, zato pazi na vsako izrečeno besedo. ^^^ že dalj časa koplje jamo, čeprav se ti drugače p'^^ stavlja kot prijatelj. Pozornost in previdnost ti'' kakor ne bosta škodila. 8. november 1990 - stran 23 Kaj moramo vedeti o gripi iKšna bolezen Je gripa? (jripa je ena izmed številnih bolezni h^nih poti, ki se v zimskem času .javljajo pri nas. Povzroča jo virus Le. Znaki bolezni se razvijejo v 1-3 M po okužbi. Značilna je močna ^detost celotnega organizma. Bo- jen se začne z visoko temperaturo, jvobolom in bolečinami po vsem te- Bolnik je utrujen in izčrpan. Kas- jje se pojavi močan izcedek iz nosu, ^oče grlo in kašelj. Težave s stran fbavnega trakta so pri gripi neobi- ijne, če se pojavijo pa so pogostejše [otrocih. Zdravila za to bolezen ni, I pa taka, ki lajšajo težave. Po 2-7 jeh se bolezen sama zazdravi. Gripa je nevarna predvsem zato, ker bko prizadene velik del prebivalstva I določenem območju in na ta način ,vsem ohromi normalno življenje, jleg tega pa so pri ljudeh, ki imajo še uge bolezni in pri starejših osebah pogoste komphkacije, ki vodijo v dol- gotrajno in težko bolezen. Kako se povzročitelj gripe prenaša? Najpogostejša pot prenosa je po zra- ku. Bolnik izloča povzročitelje v okoli- co ob kašljanju, kihanju in govorjenju. Zdrav človek se okuži z vdihavanjem okuženega zraka, zato se bolezen pred- vsem hitro širi v prenatrpanih in ne- prezračenih prostorih. Do okužbe lah- ko pride tudi ob direktnem stiku z okuženim ah pa preko predmetov, ki so bih v stiku z bolnikom. Kako se pred boleznijo lahko zaščitimo? Najboljša zaščita za posameznika je preventivno cepljenje proti gripi z mr- tvim cepivom. Sodobno cepivo varuje pred obolevanjem in ne povzroča ne- prijetnih reakcij, ki so bile v preteklo- sti pogoste. Cepljenje je posebno po- membno za starejše osebe in bolnike s kroničnimi boleznimi, saj so pri njih komplikacije bolezni pogostejše in težje potekajo. Poleg cepljenja je po- membna tudi krepitev splošne odpor- nosti organizma z uživanjem vitamin- sko bogate hrane in z ustrezno fizično aktivnostjo, kar varuje tudi pred dru- gimi boleznimi, ne samo pred gripo. V primeru bolezni, je potrebno osta- ti doma in počivati. Na ta način je manjša nevarnost, da bi se organizem prekomerno izčrpal, kar bi lahko po- spešilo razvoj komplikacij. Na drugi strani pa se moramo zavedati, da bol- niki izločajo povzročitelja v svojo oko- lico in s tem ogrožajo zdravje drugih. Cepite se lahko v vseh zdravstve- nih domovih in na Zavodu za social- no medicino in higieno v Celju. Cena cepljenja je 170 dinarjev. recept tedna«:: ?^^! tročji fižol in mlade bučke limono Potrebujemo: 500 g mladih bučk, 300 g stročjega fižola, 10 debelo čebulo, štiri žlice olja, en strok česna, sok in (Strgan olupek ene limone, sol. Bučke operemo in jih z olupkom vred narežemo na podol- )vate, kot mezinec debele kose. Stročji fižol operemo in irežemo na enako dolge koščke kot bučke. V večji kožici ipravimo slan krop, vanj stresemo fižol in kuhamo 10 inut. Dodamo bučke in še kuhamo 15 minut. Pri tem. ce ilenjava ne sme razkuhati. Odcedimo. Med tem očistimo ;bulo in jo narežemo na drobne koščke. V večji posodi grejemo olje in na njem najprej opražimo strok česna in ga žtranimo, preden potemni. Dodamo sesekljano čebulo, jo ekleno prepražimo, dodamo kuhan fižol in bučke, sok in jstrgano lupino ene hmone, solimo, rahlo premešamo in jšimo še 5 minut in takoj postrežemo. Zraven se poda ihana govedina. za oblaki sije sonce O nasvetih Pozdravljena, Ema. Z zani- manjem prebiram tvojo ru- briko. Kar všeč mi je kako razmišljaš in kaj napišeš lju- dem. IVoj odgovor Radi pa me ni prav zadovoljil. Priča- kovala sem, da boš napisala kaj več o partnerskih odno- sih, da boš dala Radi več na- svetov kako naj se obnaša, da bo lepše živela z možem. Nič ji nisi napisala, da takšno zganjanje ljubosum- nosti ne pelje daleč oziroma, da se bo tako njen mož še več pogovapal s svojo prija- teljico. Takšne so vsaj moje izkušnje. Mislim, da ne bi bi- lo slabo, da napišeš kaj o tem kako naj se obnaša žena v takšni situaciji, saj Rada veijetno ni edina. Sicer ti pa želim veliko uspeha in te lepo pozdrav- ljam, zvesta bralka NT Pozdravljena. Tvojega pi- sma sem se pa resnično raz- veselila, kot se vedno razve- selim ljudi, ki so pripravljeni na sodelovanje, na izmenja- vo izkušenj. Seveda se v glavnem strinjam s teboj, le glede nasvetov imam mor- da malo drugačno mnenje. Ne verjamem namreč v na- svete kot npr. »Ne bodi lju- bosumen!« ali »Bodi prija- zen!« Kako lepe besede, ali ne? Pa tako malo povedo uporabnega. Bolj verjamem v iznajdljivost in moč ljudi, da bodo sami našli boljše na- čine življenja, če bodo ugoto- vili, da jih dosedanje ne za- dovoljuje. Vidiš, zato postav- ljam toliko vprašanj bralkam in bralcem, ki mi pišejo. Zelo pa se strinjam s teboj, da vsi skupaj premalo vemo, razmišljamo in naredimo za boljše odnose s svojimi bliž- njimi, predvsem partnerji (zakonskimi in izvenzakon- skimi). Včasih se mi zdi, da ljudje mislijo, da so s poroko (ali pač skupnim življenjem) pridobili popolno pravico do partnerja. Nekateri so bolj vljudni s sprevodnikom na avtobusu kot z lastno ženo. Drugi izgovorijo zakoncu ža- litve, ki jih ne bi izrekli naj- neprijaznejši prodajalki v tr- govini. In to samo zato, ker so po- ročeni, ker živijo skupaj, ker je za njimi že veliko lepih in težkih skupnih uric. Mislim, da bi bilo v marsikaterem za- konu dosti bolje, če bi bila partnerja drug do drugega vsaj tako prijazna, kot sta do sosedov ali pa celo do nez- nancev. Od kod je le prišla v naše glave ideja, da bodo naši možje in žene boljši do nas (nas imeli raje), če jih bo- mo kar naprej kritizirali, po- učevali, nadirali...? Ah, že spet sem začela z vprašanji, bolje da kar ne- ham. O medsebojnih odno- sih pa bo gotovo še govora v naši rubriki. Lepe pozdrave, vaša EMA SPOROČAMO VAM... ... da smo v Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana, d.d. začeli poslovati s tekočimi računi občanov in iz- dajati čeke. Podjetja in dmge pravne ter fizične osebe prosimo, da sprejemajo čeke Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana, d.d. kot plačilno sredstvo in jih vnovčujejo pri pristojnih službah družbenega knjigovodstva, skladno z veljav- nimi predpisi. MODNI KLEPET Pripravlja VLAStA CAH'ŽEROVNIiČ v našem uredništvu se je nabralo kar precej Yprašanj, ki so jih Vlasti Cah-Žerovnik zastavljale ženske nižjih po- stav, bolj ah manj vitke. Pra- vijo, da se je težko obleči ta- ko, da bi vsaj optično prido- bile kakšen centimeter več, Vlasta pa jim v naslednjem sestavku svetuje, kako naj se oblačijo, da ne bi izgledale še nižje postave. Predstave, ki so še vedno dokaj ukoreninjene med na- mi, da si drobcene in majhne ženske lahko privoščijo širo- ko paleto oblačil, so namreč zmotne. Res pa je, da bi še vedno vse ženske (velja pa tudi za moške) nizkih postav rade postale višje, tiste, ki imajo kakšen centimeter (pre)več, pa bi se prav rade pomanjšale. No, če grbijo ra- mena in krivijo hrbtenico, da bi tako izgledale nekoliko nižje, jim to k boljšemu vide- zu prav gotovo ne pripomore veliko. Uredništvo Za »žepne venere« Najrazhčnejša vprašanja nam pošiljate v vezi z modo in načinom oblačenja, s kate- rim se kar najbolje prikrijejo pomanjkljivosti na postavi. Danes sem izbrala vprašanji bralk Olge iz Velenja in Ma- rije iz Laškega. Obe sta do- kaj nizke in drobne postave, pa ju zanima, kakšne kosti- me, krila, bluze bi morali iz- brati, da bi bih videti nekoli- ko višji. »Majhno in lepo...« saj poznate to prastaro modrost, ki pa je žal z novimi estetski- mi merili v zadnjem času ne- koliko manj upoštevana. Pa vendarle, tudi, če nimate ma- nekensko visoke postave, si lahko z lahkoto nadenete moden in prikupen videz, upoštevati morate le nekaj osnovnih pravil. Predvsem se izogibajte dolgih, širokih plaščev in kril, kajti v takšnih krojih se drobna postava dobesedno »izgubi«. Plašč naj bo 3/4 dolžine, poloprijetega kroja, krila pa ne bi smela segati daleč čez koleno. Če ste vit- ke tudi čez boke, bo idealno krilo z asimetrično poviša- nim pasom, ki postavo optič- no podaljša. Tudi suknjiči kostimov naj bodo kratki, prav tako telov- niki pod njimi, ki pa so lahko živahnejših barv z ne preve- hkimi vzorci. Z ostalo garderobo se mo- rajo barvno skladati tudi no- gavice in čevlji. Pa nikar na- ivno ne verjemite, da boste videti višje, če se boste opo- tekale na vratolomno viso- kih petah ah se trudile »povi- šati« s topirano frizuro in vsemogočimi lasnimi vložki. Bolj primerni bodo udobni čevlji z nekaj centimetrov vi- soko peto in prikupna, na- ravna pričeska! VLASTA Kupon za modni nasvet Ime in priimek: Točen naslov: Starost: .............................Višina: .... Teža:.......................Konfekcijska št. Barva las: .;....................... Barva oči: Najljubše barve ................................ 24. stran - 8. november 1990 ^ijski in televizijski spored 8. november 1990 - stran 25 DIO CELJEgP trtek, 8. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, .pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Ujia, 10.15 Srečanje z leti, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 »s do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), lO Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek reda. ,tek, 9- 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, , pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 pjjjla, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih mos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 očila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke ozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ^m - Rumeni CE, 19.00 Zaključek sporeda. jbota, 10. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, )pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 jčila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica, jo Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 J danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Jrto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, )0 Zaključek sporeda. ^delja, 11.11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, i Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska laja^ 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, )5 Čestitke in pozdravi. onedeljek, 12.11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- 1, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno oldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 les do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam es?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 10 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem jstvica domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeda, »rek, 13. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, iPogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 očila, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica, 0 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 1 danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju- čem, 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 14. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13- tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Ročk gverila, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 in 95,9 MHz - stereo. RADIO ŠMARJE Četrtek, 8. 11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, Iz našega arhiva - narodnozabavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (pre- nos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Pogo- vor v živo (stari običaji), 17.00 Poročila, obvestila, Lestvica šopka domačih, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek spo- reda. Petek, 9.11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS) Nove in stare glasbene uspešnice, 14.00 Novice, Instrumenti in glasbila, EPP, Mladi za mlade, 15.30 Dog»dki in odmevi (prenos RS), Moč glasbe, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Nagradna uganka, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 10. 11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), obvestila, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo, Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri rožah, 17.00 Poročila, obvestila, 17.30 Marjanca, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 11. 11.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obvestila, 9.00 Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, obvestila, 11.00 Kme- tijska oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Ponedeljek, 12.11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, šport, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, šport, 18.00 Danes se vam predstav- lja... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 13. 11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, kultura, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, turizem, kultura, 17.00 Poročila, obve- stila, turizem, kultura, 18.00 Danes se vam predstavlja... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 14. 11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Osrednja tedenska aktualna oddaja, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Danes se vam predstavlja... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Šmarje oddaja na UKW frekvenci 93,7 MHz RADIO VELENJE^^^= Petek, 9.11.: 15.00 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljub- ljana); 16.10 Ekologi imajo besedo, 16.20 Za konec tedna, 17.00 Vaše čestitke in pozdravi, 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub), 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. Nedelja 11.11.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Od Hude luknje do Rinke, 11.25 Kdaj, kje, kaj?, 11.30 Z mikrofonom med vami, 12.00 Od vrat do vrat, 12.30 Konec opoldanskega javljanja, 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 12. 11.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj?, 16.15 Minute z domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport, 18.00 Lestvica Radia Velenje. Sreda, 14.11.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Kdaj, kje, kaj?, 17.00 Pogovor z velenjskim županom. Radio Velenje oddaja na UKW območju na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz. SLOVENIJA I M. 8.05-1.35 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.20 VIDEO STRA- NI; 8.30 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI; 8.30 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 20. lekcija; 9.00 MOZZV, angleščina za najmlajše (7/20); SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 9.10 RADOVEDNI TAČEK; Slon; 9.25 LONČEK, KUHAJ; Jetrna pašteta; 9.35 ČEBELICA MAJA; MAJA IN KRESNIČEK; 10.00 ALF, ameriške nanizanke 2/24 del; 10.20 ZBIS; PAHUAČA MLADOSTI, japonska pravljica; 10.35 NA- ŠA PESEM'90, 4. oddaja; 12.20 VIDEO STRANI; 12.30 KA- RAVANA ZAPRAVUlVČKOV; ROGAŠKA SLATINA, ponovi- tev 8.-zadnjega dela zabavnoglasbene oddaje; 12.55 ROČK KOMPAS, ponovitev; 13.40 Ciklus filmov Walta Disneya; Za mano, fantje; 15.50 ŽARIŠČE, ponovitev; 16.20 SOVA, po- novitev ameriške nanizanke; 16.55 POSLOVNE INFORMA- CIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 BEOGRAD; DP V KOŠAR- KI (M); CZ - Bosna, vključitev v prenos; 18.35 DIVJI SVET ŽIVALI, ponovitev 1/4 dela angleške poljudnoznanstvene serije; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.35 UNO, DUE, TRE, Show program italijanske TV; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 SOVA; Zlata dekleta, 10/25 del ameriške nanizanke Poirot Agathe Christie, 1/0 del angleške nanizan- ke Nesveti zakon; 1.25 VIDEO STRANI SLOVENIJA II M 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19.00 PRI HUXTABLOVIH (COSBY SHOW), ameriška humo^ ristična serija; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 FILMSKE USPEŠ- NICE ČAROVNIK,; 22.25 ZLATA PALMA, zabavnoglasbena oddaja HTV; 23.10 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI HRVAŠKA I 8.25 POROČILA; 8.30 VESELA SOBOTA, SPORED ZA OTROKE; 10.00 IZBOR ŠOLSKEGA PROGRAMA; 10.00 HA- NIBAL LUCIČ IN NJEGOV ČAS, 4, oddaja; 11.30 LOV ZA SREČO, 14.-zadnji del kanadske nadaljevanke; 12.20 IZ- BRALI SMO ZA VAS; 14.00 LEGENDA O OSAMLJENEM JEZDECU; 15.40 OPERNE ZGODBE; Hernani; 16.30 EN AVTOR, EN FOLM Ladislav Galeta; VALZEN; 16.55 PORO- ČILA; 17.00 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 17.10 NAROD- NA GLASBA; 17.40 BRAT FARRAR; 18.10 DOKUMENTAR- NA ODDAJA; 18.55 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.45 POGOVOR TEDNA; 20.00 RDEČI KRAU, BELI VITEZ; 21.30 TV DNEVNIK; 21.50 POROČILA V ANGLEŠČINI; 21.55 ŠPORTNA SOBOTA; 22.15 EX LIBRIS; 123.00 FLUID, zabav- noglasbena oddaja; 23.45 POROČILA rnrpn^^ ^ t1,15 NOGOMET, Nemško prw. (ponovitev); 13.00 BASKET - »ASSIST« (ponovitev)-; 13.30 SUPERVOLLEV (ponovitev); 14.00 TENIS - ATP TURNIR; London / nep. prenos; 17.30 NOGOMET, Nemško prv. / pos. prenos; 19.00 TV DNEVNIK; 19.25 JUTRI JE NEDELJA, verska oddaja; 19.30 CELOVE- ČERNI FILM; »PUSSV, DOBRI KIT«; 21.00 NOGOMET, Špansko prv. / pos. prenos; 22.30 TV DNEVNIK; 22.45 TENIS - ATP TOUR; 23.30 NOGOMET, Angl. prv. (ponovitev); 01.15 NOGOMET, Špansko prv. (ponovitev) AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in RADA IMAMO KATE. Kilt za Nevilla, ponovitev; 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.30 FRAN- COŠČINA; 10.30 RUŠČINA; 11.00 DO ZADNJEGA MOZA (Fort Apache - ameriški film, 1949); 12.30 JOUR FIXE, Prihodnost civilizacije; 13.30 POROČILA; 13.40 Ml, ponovi- tev; 14.10 MEDIJ, radijske in televizijske zgodbe; 14.25 MOJE IME JE DROPS, risanka; 14.35 AVGUST V NOTAH, komedija Franza Streicherja - posnetek predstave L6win- gerjevega gledališča, 1990; 16.00 OTROŠKI VVURLITZER; 16.55 MINI CAS V SLIKI; 17.00 ČUDEŽNA DEŽELA GLASBA; 17.30 KAPITAN SMODNIK NA SVINJI, Poročni zvonovi, ri- sanka; 17.35 MUPPETS SHOW, gost; Dizzy Gillespie-18.00 SESTANEK, vodi Monika Lindner; 18.24 VPRAŠANJA KRISTJANOV, odgovarja kaplan August Paterno; 18.30 NO- GOMET; 19.00 MILIJONSKO KOLO, nagradno igro vodi Peter Rapp; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 Z NOSOM NAPREJ, oddaja s Frankom Elst- nerjem; 22.05 NAPAD NA 13. POLICIJSKO POSTAJO (Assa- ult on Prencint 13 - ameriški film, 1976); 23.35 MRAVUE PRIHAJAJO (Nemški film, 1974); 1.25 EX LIBRIS AVSTRIJA II ^^ 13.25 LEKSIKON UMETNIKOV, slikarka Monika Hubmann; 13.30 SP V ŠAHU 1990, iz New Yorka; 14.00 BORZNA POROČILA; 14.15 OD TESSINA DO DUNAJA, tekmovanje narodne glasbe; 15.15 SVETI MARTIN, Po sledovih ljudske- ga svetnika; 16.00 POROČILA IZ PARLAMENTA; 17.00 UU- BA DRUŽINA; 17.45 KDO ME HOČE? - ŽIVALI IŠČEJO DOM; 18.00 RADI IMAMO KATE, posvojite in plačajte poz- neje; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 JAZ, ANTOINES DE TOUNENS, KRAU PATAGONIJE, 2,- zadnji del TV filma; 22.00 ŠPORT; 22.30 SRČEK, oddaja za zaljubiti z Rudijem Carrellom; 22.55 V ŽIVO OB SOBOTAH, glasba; 0.45 EX LIBRIS SLOVENIJA I M 8.00-0.20 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.15 VIDEO STRA- NI; 8.25 OTROŠKA MATINEJA; 8.25 ŽIV ŽAV; 9.15 HOVI, ponovitev angleške nanizanke (7/11); 9.40 GRADOVI; GRAJSKI GOSPODJE, ponovitev 9/13 dela dok. serije; 10.10 ZGODBA O HOLLYWOODU, ponovitev 6/10 dela angleške dokumentarne serije; 11.00 PRI HUXTABLOVIH (COSBY SHOW), ponovitev ameriške humoristične serije; 11.25 DO- MAČI ANSAMBLI; ansambel Nika Zajca; 11.55 EP VIDEO STRANI; 12.00 KMETUSKA ODDAJA HTV; 13.00 VIDEO STRANI; 13.10 KRIŽKRAŽ, ponovitev; 14.40 S. BAREJA; ALTERNATIVE 4,2/9 del poljske nadaljevanke; 15.30 SOVA, ponovitev ZLATA DEKLETA 10/25 del ameriške nanizanke, POIROT AGATHE CHRISTIE, 1/10 del angleške nanizanke; 16.50 EP VIDEO STRANI; 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TAJNA MISIJA; 18.35 SLOVENI- JA - UMETNOSTNI VODNIK; 18.50 RISANKA; 19.00 TV MERNIK; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 M. Trene; ZGODBA O DUHU; 21.00 EPP; 21.05 ZDRAVO; 22.25 EP VIDEO STRANI; 22.30 TV DNEVNIK 3; 22.50 SOVA; DOKTOR DOOGIE HOWSER, 11/13 del ameriške nanizanke, POIROT AGATHE CHRISTIE, 2/10 del angleške nanizanke; 0.10 VIDEO STRANt SLOVENIJA II M 10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA; SODOBNA DEKLE- TA, ameriški film; 13.00 ŠPORTNO POPOLDNE; 16.00 ZA- GREB; ZLATA PIRUETA, prenos drsalne revije; 18.00 NA- DAUEVANJE ŠPORTNEGA POPOLDNEVA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 VESELJE DO LEPE OBLIKE, 2/4 del nem- ške izobraževalne oddaje; 20.45 ATLANTIK, 2/3 del angle- ške poljudnoznanstvene serije; 21.35 PREMOR; 21.45 ŠPORTNI PREGLED; 22.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO- SKUSNI PRENOSI HRVAŠKA I 9.30 POROČILA; 9.35 EVVOKSI, ponovitev risane serije; 10.00 DOBRO JUTRO, NEDEUSKO DOPOLDNE ZA OTRO- KE; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA TV NOVI SAD; 13.00 PORO- ČILA; 13.05 DAKTARI, 5/26 del ameriške nanizanke; 13.55 PISANA NEDEUA; SISSY; 18.45 EWOKSI, risana serija; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 BOUSE ZIV- UENJE; 20.55 ZABAVNA GLASBA; 21.25 TV DNEVNIK; 21.45 ŠPORTNI PREGLED; 22.30 POROČILA V ANGLEŠČI- NI; 22.35 GLASBENA ODDAJA; 23.35 POROČILA KOPER ^ 10.00 FISHE EYE (ponovitev); 10.45 RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 12.30 TENIS - ATP TOUR (ponovitev); 13.30 NEDEUSKI SPORTIME; 18.00 SUPERVVRESTLING; 19.00. TV STIČIŠČE; 19.20 AKTUALNA TEMA; 20.00 CAMEL TROPHY - dokumentarna oddaja; 20.30 MANJŠINE, BO- GASTVO EVROPE, dokumentarna oddaja; 21.00 RAZISKO- VALNA BAZA - posebna oddaja; 22.15 TV DNEVNIK; 22.25 EUROGOLF; 23.15 RAZISKOVALNA BAZA - posebna od- daja (ponovitev) AVSTRIJA IFF^^^^roE 9.00 POROČILA; 9.05 Evropa; HAVEL - PISATEU KOT PREDSEDNIK, reportaža; 9.50 Univerzum; ČUDEŽ KAP- LJIC, 1. del; Zastoj in gibanje, ponovitev; 10.35 TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden; 11.00 TISKOV- NA KONFERENCA; 12.00 HELLO AUSTRIA, HELLO VIEN- NA, tedenska oddaja o Avstriji v angleškem jeziku; 12.30 ORIENTACIJA, ponovitev; 13.00 SESTANEK, ponovitev; 13.25 DOGODEK KARVVENDEL - MONOGRAFIJA; 13.45 RADI IMAMO KATE, Posvojite in plačajte pozneje, ponovi- tev; 14.10 POSVOJENA SREČA (Sun Valley Serenade -ameriški film, 1941), 15.30 HIŠA V JERUZALEMU, 23. del; 15.35 HELMI - OTROŠKI PROMETNI KLUB; 15.40 SMRKCI, risanka; 15.55 ZABAVNE IN NAGAJIVE PRAVUlCE, Kako je vojak ukanil hudiča, lutkovna serija; 16.25 MINI ČAS V SLI- KI; 16.35 MAPETKI, risanka;. 17.00 X-URGE, oddaja za mlade z X-Charts; 18.30 SREČNA DRUŽINA, serija - igrajo; Maria Schell, Siegfried Rauch; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.48 ŠPORT; 20.15 STRAUSS IN HOFMANNSTHAL, oddaja Mar- cela Prawyja; 21.20 IL VIAGGIO A REIMS, opera Gioacchina Rossinija, 00.20 ROSSINI - ALI ROJSTVO KUHARSKE UMETNOSTI, dokumentarna oddaja; 1.40 POROČILA AVSTRIJA II 9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.30 KATOLIŠKA MAŠA, prenos; 10.15 DUNAJ Z OČMI UMETNIKOV Z VZHO- DA, Umetniki iz Vzhodne Evrope so Klva tedna delali na Dunaju in se sproprijeli z ozračjem tega mesta; 11.00 ORF STEREO KONCERT; 12.25 ISKANJE POPOLNOSTI, 8. del; Igra svetlobe; 13.00 DOBER DAN, KOROŠKA, oddaja za koroške Slovence; 13.30 CIRCOM GALA, Podelitev nagrad za najboljše produkcije evropskih regionalnih TV studiev; 14.30 ŠPORTNO POPOLDNE; 17.15 KLUB ZA SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so po srcu ostali mladi; 18.00 RADI IMAMO KATE, Smola; 18.25 DRAGOCENOSTI IZ AVSTRIJE; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 PRIMER ZA TOŽILCA; 20.15 KRAJ DEJANJA, Seven-Eleven; 21.50 PO- ROČILA; 21.55 LOČITEV, PROSIM! (The Last Married Cou- ple in America - ameriški film, 1980); 23.30 KOBRA, PREV- ZEMITE, Vrnitev za Richieja, 2. del; 00.15 ŠPORT/PORO- ČILA SLOVENIJA I ^^^ 8.35-11.05 In 15.05 - 1.00 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 MITI IN LEGEN- DE ISLAMSKIH UUDSTEV; Ljubezen med Zalo in Rudabo (8/13); 9.15 CICIBAN, DOBER DAN; narobe svet; 9.35 MLA- DINSKI PEVSKI FESTIVAL CEUE '83; mladinski zbori; 10.10 UTRIP; 10.25 ZRCALO TEDNA; 10.40 TV MERNIK; 10.55 VIDEO STRANI; 15.20 VIDEO STRANI; 15.30 SOVA, ponovitev; DOKTOR DOOGIE HOWSER, 11/13. de! ameri- ške nanizanke POIROT AGATHE CHRISTIE, 2/10. del angle- ške naniznake; 16.50 EP VIDO STRANI; 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK; ZDRAVO, ponovitev EP VIDEO STRANI; 18.25 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.25 RADOVEDNI TAČEK; ples; 18.45 ČEBELICA MAJA; Maja in Bogomoljki, risana serija; 19.10 RISANKAS; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 B. NUŠIČ; NARODNI POSLANEC,; 21.25 OSMI DAN; 22.10 EP VIDEO STRANI; 22.15 TV DNEVNIK; 22.35 VELIKI KOREO- GRAFI; ANTONIO GADES, 4. - zadnji del italijanske serije; 23.35 SOVA; ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVUA, 11/16 del ameriške nanizanke Poirot Agathe Christie, 3/10 del angleške nanizanke SLOVENIJA II M 16.00 SATELITSKI PROGRAM - POSKUSNI PRENOSI; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO UUBUANA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 PO SLEDEH NAPREDKA; 20.55 SEDMA STEZA, športna odda- ja; 21.15 LEPA NAŠA DOMOVINA; KMETIJSTVO, 1/5 del zabavnoglasbene oddaje; 21.45 Ekološka bela krizantema, 2/3 del dokumentarne oddaje; 22.30 SATELITSKI PROGRA- MI - POSKUSNI PRENOSI HRVAŠKA I ^^ 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 SPORED ZA OTROKE SEDMI VETER 4/10 del otroške serije; 9.45 HIHI- TAVČKI 4/10 del otroške serije; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM, 10.30 INFORMATIKA; 10.45 USTNO IZROČILO 2/26 tečaja; 11.15 FAMILY ALBUM U. S. A. ameriške angleščine; 11.45 TV LEKSIKON; struktura; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 IZBRALI SMO ZA VAS; 16.10 VIDEO STRAN!; 16.25 POROČILA; 16.30 TV KOLEDAR; 16.40 SEDMI VETER 4/10 del otroške serije; 16.55 Hihitavčki 4/10 del otroške serije; 17.10 ŠOLSKI PROGRAM FAMILY ALBUM U.S.A., 21 26 del tečaja ameriške angelščine; 17.40 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz; 18.45 MORJE, dokumentar- na oddaja; 19.15 Risanka; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 TV DRAMA; 21.00 7 DNI V TEDNU, zunanja politikas; 21.30 TV DNEVNIK; 21.50 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.00 TOPLA ANGELOV, 0.00 POROČIU KOPER ^Blfc^šsš™^^ 12.30 SUPERVVRESTLING (ponovitev); 13.30 TENIS - »MU- RATTI TIME SHOOT OUT« - iz Milana; 15.45 EUROGOLF (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGO- MET - Argentinsko prvenstvo; 18.30 PROGRAM V SLO- VENSKEM JEZIKU; 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TV STIČIŠ- ČE; 19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM; SEALAB 2020 - Risanke; RIN TIN TIN - serija; 20.00 Glasbena oddaja; 20.30 ŠPORT V PONEDELJKIH; 21.00 CAMEL TROPHY - dok. oddaja; 21.30 TV DNEVNIK; 21.45 6. KROG ŠPORT IZ ZAMEJSTVA; 22.15 IZBOR ŠPORTNIH ODDAJ; 23.15 EUROGOLF; 00.15 TENIS - »MARATTI TIME SHOOT OUT« - iz Milana (ponovitev) AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in RADI IMAMO KATE, ponovitev; 9.30 SLIKA AVSTRIJE, ponovitev; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 GO- SPODARJI VESOUA, ponovitev (Masters of the Univers - ameriški film, 1987); 12.15 POROČILA IZ PARLAMENTA, ponovitev; 13.15 POROČILA; 13.20 PRIMER ZA SODNIKA, ponovitev z odmevi gledalcev; 13.50 TEDNIK, ponovitev; 14.15 ALF, serija; 14.40 ONEDINOVA LINIA, Sence preteklo- sti; 15.30 Otroški program; 15.35 BABAR, Prvi korak, risan- ka; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 MINI ODER; 16.30 MINI SREČANJE; 17.05 GUSARJI Z REKE SPREE, berlinske zgodbe; 17.30 VIDEO USPEŠNICE IN KVIZ; 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 18.30 SREČNA DRUŽINA, Izmenjava; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PONEDLE- JEK; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALITE- TE; 21.15 MIKE HAMMER, Hčerka, vredna milijone; 22.00 POGLEDI S STRANI; 22.10 NOVOSTI IZ SVETA FILMA; 22.40 LAHKO NOČ, MATI (Night, Mother - ameriški film, 1986); 0.15 POROČILA; 0.20 KOBRA, PREVZMITE, Kraljev- ska igra; 1.05 POROČILA AVSTRIJA II - ..... 16.40 LEKSIKON UMETNIKOV; 16.45 LENA, 2. - zadnji del dokumentarca o reki Leni; 17.30 LIPOVA ULICA, Svarilo; 18.00 RADI IMAMO KATE, Potem jih bo samo še sedem; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DOBRO, DA IMAMO MARIJO... tisti naj vrže prvi kamen; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALITETE; 21.15 ŠILING, gospodarski magazin; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 ČLOVEK JE POT (Citat Janeza Pavla II.), 1. del dokumentar- ne oddaje Helimuta Andisca; 23.10 NOČNI STUDIO; 0.10 POROČILA 26. stran - 8. november 1990 televizijski spofi. SLOVENIJA I 8.35-12.10 In 14.05-24.00 TELETEKST TV SLOVENIJA; 9.00 TV MOZAIK. ZGODBE IZ ŠKOUKE, 33. oddaja ŠOL- SKA TV:, 9.30 ČLOVEKOVO TELO, 5. oddaja; 10.00 BOJ ZA OBSTANEK: VAMPIRJI Z VVOLFOVEGA OTOKA; 10.25 NEMŠČINA - ALLES GUTE (22/26); 10.55 SEDMA STEZA, športna oddaja; 11.15 OSMI DAN; 12.00 VIDEO STRANI; 14.20 VIDEO STRANI; 14.30 TV MOZAIK: NEMŠČINA - AL- LES GUTE, ponovitev (22/26); 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.30 SOVA, ponovitev ALFED HITCHCOCK VAM PRED- STAVLJA, 11/16 del ameriške nanizanke. POIROT AGATHE CHRISTIE, 3/10 del angleške nanizanke,; 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK: ŠOLSKA TV, ponovitev: 17.05 ČLOVEKOVO TELO, 5. odda- ja; 17.30 BOJ ZA OBSTANEK: VAMPIRJI Z WOLFOVEGA OTOKA; 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: EX LIBRIS: GIMNAZIJE NEKOČ, GIMNAZIJE SPET, ponovitev; 19.05 RISANKA: 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 L. F. Gosta: NEKOČ V LIZBONI; 21.00 MESTNE ZGODBE, KO- TOR, 3/5. del zabavnoglasbene oddaja TV Novi Sad; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.25 SOVA: DEKAMERON, POIROT AGAT- HE KRISTIE,; 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 16.00 SATELITSKI PROGRAM - POSKUSNI PRENOSI; 16.40 SVET ŠPORTA, oddaja HTV; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - Studio 2 Koper; 19.00 SLO- VENSKI UUDSKI PLESI: Notranjska, Vzhodna Primorska in Ljubljansko predmestje: 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠ- ČE; 20.30 ŽREBANJE LOTA; 20.35 GRADOVI: KAKO SO SE BRANILI; 21.10 UMETNIŠKI VEČER, JESEN ŠAHISTA; 22.20 GAMBI; 22.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRE- NOSI HRVAŠKA I-, .. , 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 MALI SVET, oddaja za otroke; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.20 KAJ POTREBUJEM, DA BOM ZRASEL; 10.35 MOJSTRI GLASBENE DELAVNICE - URA KLAVIRJA: Evgenij Timakin; 11.05 TURŠKA OSVA- JANJA, 2. del; 11.35 REKE PONIKALNICE; 12.00 POROČI- LA; 12.20 IZBRALI SMO ZA VAS; 16.10 VIDEO STRANI; 16.25 POROČILA: 16.30 TV KOLEDAR; 16.40 MALI SVET, oddaja za otroke; 17.10 ŠOLSKI PROGRAM: POPOTOVA- NJA JURJA KRIŽANIČA, dokumentarno igrani film; 17.40 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 ZNA- NOST; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 OČE BOM; 20.40 ŽREBANJE LOTA; 21.00 V VELIKEM PLANU, kontaktna oddaja; 22.30 TV DNEVNIK; 22.50 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.00 KINOKLUB EVROPA: HEROJ; 0.30 POROČILA KOPER^g 12.30 RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 13.00 EURO- GOLF, 14.00 OB RINGU - POSEBNA ODDAJA; 15.45 IZ- BOR ŠPORTNIH ODDAJ; 16.45 6. KROG ŠPORT IZ ZAMEJ- STVA: 17.30 SKUPNI PROGRAM Z II. MREŽO TV SLOVENI- JE: PRIMORSKI REGIONALNI PROGRAM - ODDAJA V ŽI- VO: Klepet z gledalci aktualna oddaja, reportaže, polemike, zanimivosti: 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TV STIČIŠČE; 19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM; SE- ALAB 2020 - risanke; 19.45 CELOVEČERNI FILM; 21.15 MOD SOUAD - serija; 22.00 ŽREBANJE LOTA; 22.05 TV DNEVNIK; 22.15 TENIS - MASTERS ATP - FRANKFURT AVSTRIJA, I. PROGRAMOM 9.00 POROČILA IN RADI IMAMO KATE, ponovitev; 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 ŠOLSKA TV: 10.30 JAZ, ANTOINE DE TOUNENS, KRALJ PATAGONIJE, ponovi- tev 2. dela TV filma: 12.05 ŠPORT V PONEDEUEK, ponovi- tev; 13.00 POROČILA: 13.10 Ml, ponovitev; 13.40 DOGO- DIVŠČINE V RASTLINSKEM SVETU; 14.05 VILA BROCKEL- STEIN, risanka; 14.15 ALF, Vedno na uslugo 14 j NOVA LINIJA, Na sodu smodnika; 15.30 Otrot! "^N 15.35 ODDAJA Z MIŠKO, zabavne in poučne AM, DAM, DES; 16.20 MINI TRAILER, filmi za ot^ 1 MINI ATEUE: 17.05 RAMONA, Poroka tete Bee ® 1 gah Beverly Cleary: 17.30 MINI REPORTAŽA 17 SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 18.30 SREČNA n^^!' serija: 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLlki ^ VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 Univerzum: ČUDEžl ' 'I 2. del: Rahločutni kaos; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVai ^ DALLAS, Šerif bo prišel; 21.50 POGLEDI S STRam, '' Frederick Forsyth predstavlja: SENCE NAD SUNShT' Little Peace of Sunshine - angleški film 1989/^r* KOBRA, PREVZEMITE, Poker z dvojnim dnom aVJ'^ ČILA '^^fOl AVSTRIJA 16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar ElmaTr^^^ 17.00 ŠOLSKA TV; 17.30 ORIENTACIJA; 18.00 RADu" KATE, poslovilno darilo; 18.30 WURLITZER; 19 on 1 ^ PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREMf^ KULTURA; 20.15 MADE IN AUSTRIA, kviz; 21 00 ČEK ZA ŽIVALI; 21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE odda; ^ njepolitične redakcije; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22 POROČILA SLOVENIJA I ^ 8.35-12.10 In 14.30-1.15 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.30 VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 ŽIV ŽAV; 9.50 B. Nušič: NARODNI POSLANEC; 11.10 L. F. Costa: NEKOČ V LIZBONI, 2/4 del portuaalske nanizanke; 12.00 VIDEO STRANI; 14.55 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.25 SOVA, ponovitev DEKAMERON, 11/14 del slov. nanizanke; POIROT AGATHE CHRISTIE, 4/10 del angl. nanizanke; 16.50 EP VIDEO STRA- NI; 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK: 17.05 ATLANTIK, 2/3 del angl. poljudnoz- nanstvene serije; 17.55 PO SLEDEH NAPEDKA; 18.25 EP VIDEO STRANI; 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: KRIŽEM KRAŽEM, oddaja TV Skopje (3/6); 19.05 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK; 20.05 FILM TEDNA: NEVARNE POTEZE; 21.45 NUK V UUBUANI, 1. oddaja; 21.55 EP VIDEO STRANI; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20 PE- SEM ANGELOV, oddaja TV Skopje; 22.55 SOVA: ALF, PO- IROT AGATHE CHRISTIE, ZGODBA O HOLLYWOODU; 1.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA ^B 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 18.00 PO BREZKONČNOSTI SVETA: EVEREST NI DOVO- LIL, 2/4 del izobraž, odd. HTV; 18.30 SLOVENCI V ZAMEJ- STVU; 19.00 TV SLOVENIJA 2 - studio Maribor; 19.00 POSLOVNA BORZA; 19.15 TV RULETA; 19.28 KOPENHA- GEN: KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA EP V NOGOMETU '92: Danska - Jugoslavija, prenos; 21.20 ŽARIŠČE: 21.50 SVET POROČA; 22.50 NOVI ROČK 90 HRVAŠKA I 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 HOV! 6/13 del angleške otroške nanizanke; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.25 TRADICIONALNO GRADBENIŠTVO: Severna Hrva- ška^ 11.25 MOJE TELO, francoska risana serija; 12.00 PO- ROČILA; 12.10 VIDEO STRANI: 12.20 IZBRALI SMO ZA VAS: 16.10 VIDEO STRANI; 16.25 POROČILA; 16.30 TV KOLEDAR; 16.40 HOV! 6/13 del angleške otroške nanizan- ke; 17.10 SOLSKI PROGRAM: HANIBAL LUCIČ IN NJEGOV ČAS^ 3. oddaja: 17.40 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN CRKE, kviz; 18.45 DOKUMENTARNA ODDAJA; 19.15 RISANKA: 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 MODERNI ČASI, Poljub ženske pajka; 22.55 TV DNEVNIK; 23.15 POROČILA V AN- GLEŠČINI; 23.20 DOKUMENTARNI PROGRAM; 0.20 PORO- ČILA HRVAŠKA II DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE NISMO PREJELI SPOREDA KOPERM^...— 12.30 TENIS - MASTERS ATP - FRANKFURT; 18.30 PRO- GRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TV STIČIŠČE; 19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTRO- ŠKI PROGRAM: SEALAB 2020 - Risanke, LAUREL & HAR- DY - Risanke; 20.00 TAJNI AGENT - tf; 20.30 DOKUMEN- TARNA ODDAJA; 21.15 MOD SOUAD - tf; 22.00 TV DNEV- NIK; 22.15 TENIS - MASTERS ATP - FRANKFURT; 00.00 NOGOMET - Kvalif. za Evropsko prvenstvo '92: EIRE - AN- GLIJA AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in RADI IMAMO KATE, ponovitev; 9.30 FRANCOŠČINA: 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 OSKAR (The Os-' car - ameriški film, 1966); 12.25 REPORTAŽE IZ tii» ponovitev; 13.15 POROČILA; 13.25 Ml, ponovitev « RISANKE; 14.15 ALF, V spokornikovi kuti; 14.40 ONEn^ VA LINIJA, Morje skrbi; 15.30 Otroški program; 1535^^ TALES, Strah duhov, risanka; 16.00 USODNA SPira lutkovna igrica; 16.25 DOBRO POGLEJ; 16.30 GLAMIK-MATIC« DRAGAN MILENKOVIC CELJE. MARIBORSKA 119 ® 063.^7-950 Trgovina za nakup ob vsakem času - živila - pijače - delikatesa - kruh, mleko in še in še... NON STOP O do 24 ZAMRZOVALNO omaro, glasbeni stolp 2x40W, ugodno prodam. Telefon 35-671. ČE RABITE jedilni krompir bel in rumen, jedilni korenček ali pa krompir za živino se oglasite pri Janežič, Savinjska cesta 27, Ža- lec. Dobrodošli tudi večji porab- niki. z 750 LE letnik 85, kravo po četr- tem teletu, prodam. Deželak, Cesta na Svetino 50, Laško. OSEBNI avto Jugo 45 letnik 87, zelo dobro urejen in baldahin za kamp prikolico Adria za 390 ali 410 rabljen eno sezono, pro- dam. Inf. na telefon 774-107 po 7 uri zvečer. Turistična kmetija Lešnik obvešča in vabi na MARTINOVANJE IN SILVESTROVANJE v prijetnem domačem (kmečkem) okolju, ob dobri domači hrani in dobri kapljici. • Nudimo prenočišča in penzione! Sprejememo lahko tudi večje (do 60 ljudi) zaključe- ne družbe. Se priporočamo! Pokličite nas kadarkoli (063) 779-360. Franc Lešnik, Hramše 24, Dobrna. PARCELO za obrtno dejavnost v bližini Celja kupim. Telefon (063) 761-050, zvečer. OHRANJEN kombi, po možnosti furgon, nosilnost 1 do 1,5 ton, reg., kupim. Cena do 8000 DEM din. protivrednosti. Telefon (063) 721-559, med 18. in 20. uro. KARAMBOLIRANE ali v okvari av- tomobile, kupim. Kleparstvo, avtoličarstvo, prodaja rezervnih delov, Prevolnik Zvone, Cesta v Laško 12 Celje, telefon 29-135. ZAPOSLITEV AKVIZITERJI! Legalna prodaja či- stil, dober zaslužek. Kličite na telefon (063) 714-484, po 20. uri. HONORARNO zaposlimo čistilko za šest dni v tednu, v Arji vasi. Informacije na tel. 24-382, Pilko, Tomšičev trg 18, Celje. IŠČEM kakršnokoli honorarno de- lo v popoldanskem času. Sprej- mem tudi delo na dom. Tel. (063) 821-090. »PAJKEC« TRGOVINA NA DROBNO IN KOMISIJSKA PRODAJA RAZGLEDNA 2. CEUE OSTROZNO Tel.: 063/31-822 Rabljeno in novo POHIŠTVO, kreditna prodaja. Jogi vložki s 25% popustom. Mali gospodinjski aparati, na 3 čeke. Barve JUB za ureditev stanovanj JUPOL30kg 345,50 din BELOL30kg 310,40 din BAVALIT 40 kg 273,70 din EMULZIJA 5 kg 150,20 din ACRVCOLOR 25 kg 959,60 din TAKRIL 25 kg 1.293,80 din BELINKINI PROIZVODI BELTON 0,91 po 83,00 din 4,01 307,00 din BELTOPO,9I 115,00 din 4,01 450,00 din BELLES 0,91 65,00 din 4,01 245,00 din KVALIFICIRANO frizerko zapo- slim, pomočnico z nekaj letno prakso. Frizerski salon Pasarič, Šentjur, Cankarjeva 21. Tel. 791- 736, zvečer po 20 uri. AVSTRIJSKA zavarovalnica - nu- dimo odlično honorarno delo in lep zaslužek. Tel. (063) 32-603. TRSAT d.o.o. Zagorje 31, Lesično, zaposli v gostišču Pri ribniku v Kozjem KV kuharico ali kuhar- ja In 2 NKV delavca za razna fizična dela. Telefon (063) 785- 216. STANOVANJA STANOVANJE v Celju išče profe- sorica. Šifra NUJNO. DIJAKINJI iz okolice nudim sobo k sostanovalki. Telefon 25-037. ZAPOSLENI fant išče nujno sobo v Celju. Šifra: NOVEMBER. CAR -SHOP CELJE, d.o.o. JENKOVA 26, CELJE TEL & FAX 063/29-979 SERVIS SEMIČ Šmarje pri Jelšah 69 Telefon (063) 821-385 Hitro, strokovno popravljam pralne stroje, štedilnike, hladilnike, zamrzovalnike in bojierje. Obiščite našo trgovino z rezervnimi deli, cene konkurenčne. Naročila sprejemamo od 7. do 21. ure. TRGOVINA Čuprijska 4 CELJE (ulica med hotelom Evropa in kinom Union - nasproti Foto Pelikana) - usnjene jakne od 2.900,00 din - torbice od 390,00 din - pasovi od 140,00 din - jeans - nakit... HOTEL PREBOLD vabi v soboto, 10. 11. ob 20. uri na MARTINOVANJE Zabavali vas bodo: Štajer- skih 7 in Alkotest iz Celja. Rezervacije na tel. 723-311 Trgovina ZOYA Vida Medved ŠKOFJA VAS To ni navadna trgovina, to je trgovina za vas, za vaše želje in potrebe. Modna oblačila, modni dodatki, živila, delikatesa, sadje, zele- njava, čistila, kristal, nakit, parfumi, ličila... Posebna ponudba: - olje 13,90 din liter - sladkor 10,90 din kilogram Ob nakupu nad tisoč dinarjev dobite še 10% po- pust, nad 500 din pa 5% popust (popust ne velja za akcijsko prodajo in cigarete). Blago vam po želji dostavimo na dom. Trgovina ZOYA, Vida Medved, Škofja vas. ROMANA SALOBIR OPTIKA SALOBIR Šlandrov trg 23, Žalec telefon: 713-250 odprto od 9. do 19. ure - nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure naprej - velika izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev ter očal priznanih izdelovalcev: FERARI, GUCCI, MIS- BONI, FERRE, SAFILO, LAURA BIAGIOTTI - uvožene dioptrijske plastične leče za očala - fotostekla Cenjene stranke iz širše okolice Vitanja! če želite imeti hitro in kvalitetno popravljen pralni stroj, hladilno tehniko in ostale gospodinjske aparate, pokličite ELEKTRO SERVIS Ivan Pesjak, Brezen 66, Vitanje. Sprejem naročil (063) 775-070, prodajalna Vito. PRALNE stroje in štedilnike Gore- nje popravljam hitro in kvalitet- no. Toni Kitek, Kasaze 107g, Pe- trovče, telefon 776-854. SERVIS šivalnih strojev. Za vse vr- ste domačih in uvoženih go- spod. šivalnih strojev 3-meseč- na garancija. Odprto od 8. do 16., sobota od 8. do 12. Darko Tratnik, Gubčeva 2, Žalec, tele- fon 713-458. MLADA družina najame pritlično stanovanjsko hišo z vrtom (ni pogoj), v okolici Žalca. Šifra NUJNO. HITRO, kvalitetno in poceni vam očistimo na domu talne obloge. Telefon 24-382. EMAJLIRANJE poškodovanih ko- palnih kadi v različnih niansah iz uvoženih materialov. Jamstvo je naš naslov. Telefon (061) 301- 064 ali 301-044. (061) KVALITETNO in poceni lektoriram in tipkam diplomske naloge. Te- lefon 731-086 ali 732-667. SNEMANJE z video kamero. Po ugodni ceni. Kvalitetno posne- mamo poroke, krste, rojstne dneve in druge priložnosti, ki jih ne želite pozabiti. Telefon 28- 667. INSTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino. Prevajam strokov- no angl. literaturo. Telefon 21- 971. DVE dekleti vzamem na stanova- nje v samostojno hišo. Šifra: PREPROSTI. DVOSOBNO stanovanje v Celju oddam za krajši čas. Inf. na tel. (063) 711-165. v ŽALCU vzamem v najem ali ku- pim 50 m^ poslovnega prostora primernega za pisarne. Šifra: PISARNA. VDOVEC 40 let želi spoznati sebi primerno dekle ali vdovo. En otrok nI ovira. Ponudbe pod: SREČA. ŠIVAM po meri, izključno za moč- nejše postave. Inf. 34-756. SERVIS pralnih strojev in štedilni- kov Gorenje. Zupane Franc iz Šentjurja obvešča cenjene stranke, da odslej sprejema na- ročila ob katerem koli času na telefon 741-704. Na vsa popravi- la daje garancijo 7 mesecev. CENA MALIH OGLASOV - do 10 besed 100 din - vsaka nadaljnja beseda 10 din Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo mali oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da ga naročite najkasneje do ponedeljka do 17. ure, objavo oglasa pa je mogoče naročiti tudi vsak dan po telefonu 24-402. Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro, v uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo oddati pismene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in navedbo šifre v oglasni oddelek. Naročniki Novega tednika imajo pravico do enega brezplačnega oglasa, do deset besed, na leto. Direktor in glavni urednik: JOŽE CEROVŠEK Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik Redakcija: Maijela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Nataša Gerkeš, Brane Jeranko, Urška Kolenc, Nada Kumer, Edo Ein- spieler, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Sta- mejčič, Zdenka Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Ve- denik. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. T^nica redakcije: Vera Grešnik. Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: D.P. Delo, Tisk časopi- sov in revij p.o., Ljubljana, Titova 35. Cena posameznega izvoda je 12 dinarjev. Mesečna naročnina je 45 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 1.200 din. Številka žiro računa: 50700-603-31198 - Novi tednik, Trg V. kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431, telefax 25-506. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 32. stran - 8. november 1990 nočne cvetke • Nekoč so zalegli ukori, zda) pa tudi te šolske kazni nimajo več pravega haska. Iz gostinske šole v Celju so morali poklicati na pomoč miličnike, ker se je njihov učenec, devetnajstletni Aljoša, tako zelo grdo ob- našal, da bo moral k sodni- ku za prekrške. Dogodek so na šoli in na policiji za- beležili v sredo okoli pold- neva. Bodoči gostinec si bo slejkoprej moral gor priti, da se v gostinstvu uspeva le z dobrimi manirami. • Drugo predpotopno cvetko je zasadil Janez O., ki se je v restavraciji Nana privočil žvenket, ki je v smrt poslal razno gostil- niško šank-steklovino. • Tretja predpotopna cvetka je doma z Otoka. Tam je sosede k telefonu poslal Tone G., ki je taiste sosede vznemirjal s truš- čem in podobnim trdo- zvočjem. Miličniki, ki so v sredo zvečer sosedom vedeli in prišli k Tončku na obisk, so mu dali verbalno lekcijo in lepega vedenja in odšli. Tone pa očitno ni ubogljiv mož. O tem govori podatek, da so ga na poli- cijsko postajo prignali svojci. • Četrta predpotopna nočna cvetka je kali pogna- la na Goriški ulici. Brat je policistom naznanil lastne- ga brata, ki je izvajed pravi pijanski soca-dance. V poli- cijski pridrževalnici se je Darko P. počasi umiijal. • Prva popotopna cvet- ka: v soboto zvečer je na Milčinskega ulici mož tepel ženo. Zlata poroka je pod velikim vprašajem. Druga popotopna cvet- ka: v Casablanci sta se ste- pla Sašo Š. in Aleksander S. Nekateri so bili mokri od poplave, drugi od disco- znoja, tretji od alko-tripa. Takšno je pač življenje. M. A. Z železnim drogom po glavi Tudi to je celjska poplava 1990. Na odpad v Bukovžla- ku so v nedeljo številni to- vornjaki odvažali poplav- ljene stvari, ki so jih priza- deti iz doline ob Savinji z bolj ali manj težkim srcem odvrgli. V Bukovžlaku je bi- lo živahno kot na mravljiš- ču. Okrog pete popoldne pa tudi krvavo. »Neverjetno, kako so na- valili gor«, se spominja zad- nje »poplavne« nedelje dela- vec celjske Komunale Jure Radman, ki je ta dan delal na odpadu. Poleg številnih po- klicanih delavcev se je tam tega dne drenjalo še približ- no 50 do 60 občanov, večino- ma romske in tudi albanske narodnosti, ki so to nevsak- danjo (čeprav zdravju nevar- no) samopostrežbo vračali nazaj v mesto. Vsiljivi zbiral- ci odpadkov, ki bi mimogre- de lahko poskrbeli še za epi- demijo, so motili delavce ki so praznili zabojnike. Jure Radman s Komunale, ki daje vtis umirjenega člo- veka je, kot pravi, enemu od vsiljivih zbiralcev smeti re- kel naj se umakne, ker ga moti pri delu. Po videzu je Radman iz Bosne res podo- ben Slovencu, zato so ga iz četverice ali peterice, na- tančno ne ve, obsuli s Slo- vencem namenjenimi »ma- terinskimi« in drugimi psov- kami. Delavca Radmana naj bi nato eden iz junaške sku- pine zgrabil v predelu vratu, zbil na tla ter ga začel prete- pati. Po tem ko se je Jure Radman branil, je nekdo od napadalcev vzel v roke me- ter do meter in pol dolg ko- vinski drog in udaril delavca Radmana po glavi. Sicer pa: »s seboj so imeli tudi nože, to vem, ker sem porezan po rokah«. Tako pripoveduje Jure Radman. Pred napadalci sta Radma- na rešila strojnik Janko Ko- želj in komunalni delavec Radko Džumič. »Če ne bi bi- lo teh dveh bi bilo z menoj konec in bi bil že mrtev«. Na- padalci so jo po dvajsetih mi- nutah pogumno popihali v bližnji gozd, saj naj bi srdi- teže uspeli pregnati šele z buldožerjem. Dogodek naj bi videlo veliko šoferjev, ki so dovažali neprenehoma odpadke iz mesta. Radmanov mojster je nato poskrbel za zdravniško po- moč in v bolnici so mu rano zašili. Ko smo ga obiskali je bil v bolniškem staležu. Kdo so bili tako brezobzir- ni in nevarni napadalci? Pra- vijo, da gre za Albance, vse- kakor pa ljudi, ki jemljejo ugled ostalim sonarodnja- kom, ki v tem mestu živijo neoporečno. »Nekoga od njih sem že večkrat videl na odpadu, grozil je tudi naše- mu mojstru, celo z nožem. Ko je pokhcal policijo so se razbežali. Zdi se mi da delajo v opekarni Ljubečna. Priha- jali so že večkrat, v nedeljo pa so bih še zlasti vztrajni, ker se je na odpad privažalo toliko na videz uporabnih stvari«, je povedal eden od delavcev Komunale. BRANE JERANKO Foto: EDO EINSPIELER \ •:: »Srečen sem, da sem ostal živ«, pravi Jure Radman. Helikopter je že poletel, toda... Okoli helikopterja u naj bi priletel na najbov ogroženo obmotji v Zgornji Savinjski dot ni, a ga v teh krajih nisn dočakan, se zgrinjajo šte vilne govorice. Ljudje so namreč še vedno prepr, čani, da je tu nekdo grjj« zatajil. Iz depeše v UNZ Celjp je jasno razvidno, da t helikopter, kije bil name njen v Mozirje in Ljubno v te kraje poletel 2. n^ vembra ob 11.30 uri, a se je paradi slabih vremen, skih razmer moral vrniti v bazo. Republiški selcre. tariat za notranje zadeve je polet odobril tudi 3. H vendar polet tudi tokrat ni bil mogoč zaradi megle in dežja. Odločitev na os- novi ocene vremensl^i razmer je namreč v pri. stojnosti pilota. Pogoji za varen polet in pristanek so bili šele v nedeljo. M.A. Iz zapisov ekspedicije celjske UNZ Na območja, ki jih je vod- na ujma najhuje prizadela in ločila od ostalega sveta, je v soboto dopoldne krenila tudi ekipa celjske UNZ pod vodstvom Mirka Žaberla, in- špektorja za posebne naloge inšpektorata mihce Celje UNZ Celje. Ekipa je ocenje- vala stanje, zlasti razmere pri ljudeh in ugotavljala, kolikš- na je ogroženost zaradi pla- zov, bolezni ter pomanjkanja hrane in zdravil. Najprej so se prebili do va- si Rastke, tri kilometre od Ljubnega v smeri Smrekov- ca. Cesta je bila neprevozna, zasuta s plazovi ali na posa- meznih odsekih odnešena. Skozi vas teče hudourniški potok Ljubnica. V vas so se pripeljali po stranskih ce- stah da bi obšH plazove, kilo- meter pred vasjo pa so se morali ustaviti in pot nada- ljevati peš. V vasi Rastke je deset sta- novanjskih hiš in več gospo- darskih poslopij. Enemu ob- čanu je gospodarsko poslop- je voda odnesla, dvoje go- spodarskih poslopij in ena stanovanjska hiša pa so bili ogroženi. Ljudem je ekipa UNZ Celje prinesla nekaj os- novnih prehrambenih izdel- kov, kvas in drugo. V zasel- ku so bili strokovnjaki Elek- tra, ki so urejali električno napeljavo. Ker so se ljudje v Rastkah med sabo dobro povezali in si med sabo po- magali, so imeli dovolj zalog hrane. Sicer pa za preskrbo skrbijo člani štaba za civilno zaščito iz Ljubnega in Mo- zirja. V soboto je skupina milič- nikov Uprave za notraje za- deve Celje obiskala tudi za- selek Trbiž, dva kilometra od Ljubnega pod hribom Sa- vina v smeri proti Lučam. Tu je deset stanovanjskih hiš, nahajajo pa se v soteski, ki jo je razjedala naraščajoča vo- da. Obstaja bojazen, da bo voda spodjedla zemljo, na kateri so hiše, še večja nevar- nost pa so plazovi. S pomoč- jo gasilcev in pripadnikov ci- vilne zaščite je bilo vse pre- bivalstvo zaselka evakuirano v Gornji Grad in Ljubno. Dve starejši osebi in noseč- nico je bilo treba prenesti na nosilih. V nedeljo so bili v vasi Podvolovljek, ki je bila od sveta odrezana tri dni. Tu je narasel in poplavil hudour- niški potok Lučnica, poleg tega pa se je med kraji Pod- volovljek, Podveža in Krnica sprožil velik zemeljski plaz, ki je s kamenjem, zemljo in drevesnimi vejami naredil naravno pregrado, za katero je nastal jez. Narasla voda je zalila štiri stanovanjske hiše in več gospodarskih poslo- pij. V eni od hiš je zaradi po- plave umrla starejša ženska. Neuradno, po opisu obča- nov, naj bi se pred ujmo zate- kla na podstrešje svoje hiše, a je voda hišo zalila preko strehe. Do nedelje je voda v tem jezu upadla že za več metrov in po mnenju geolo- gov ni več nevarnosti za pre- drtje jezu in ponovno povo- denj. V zgornjem delu vasi ni bilo ogroženih družin, ogro- žene ljudi so pravočasno evakuiran in večinoma živijo pri sosedih. V stanovanjskih hišah nad jezom stanje ni kritično, civilna zaščita pa je že dostavila več agregatov, ki so jih razdelili po hišah, ker so bile brez elektrike. Znatna pomoč prihaja v te kraje iz občine Kamnik, predstavniki iz te občine pa so tudi prvi prispeli na to ob- močje. Do nedelje so za silo usposobiU gozdno cesto, ki pelje preko Črnivca in Kranjskega raka. V vas Pod- volovljek se po tej poti da priti s terenskimi vozili. V soboto in nedeljo so bili v Lučah predstavniki milice UNZ iz Slovenj gradca in tamkajšnje garnizije JLA. Ti so se preko Črne na Koro- škem in preko Plešivca pre- bili v Luče, v Lučah pa so tudi predstavniki civilne zaš- čite iz Ljubnega in Moziija MARJELA ANGREŽ Pozor pred nakupom poplavljene ozimnice za novo ozimnico Odlagališče poplavnih odpadkov, prave gore, ki se vsalt dan veča, poostreno nadzorujejo varnostniki celjske Komunale, občasno pa se na tem območju zadržujejo patrulje miličnikov celjske Postaje milice. Veliko dela ima tudi sanitarna inšpekcija, Id opozaija, da nobena zasebna prodajalna z živili ki je bila poplavljena, ne bo odprta, dokler ne bo izvršen sanitarni pregled in ugotovljen izvor blaga oziroma živil. Kljub temu ne bo odveč previdnost pri nakupu nove ozimnice, saj so lovci na hiter in lahek zaslu- žek ves čas na delu. Dogaja se namreč, da s smetišč poplavljenih stvari in hrane, ki se nahajajo pri blokovnih stanovanjskih soseskah, izginjajo zaboji s krompirjem, jabolki in drugo hrano. M. A. prometne nezgod V sredo, 31. oktobra zjutraj se je na Ljubljanski cesti v Ce- lju pripetila prometna nezgo- da, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, materialna škoda pa znaša 10 tisoč dinaijev. Marija Plahuta iz Celja je vo- zila osebni avto po Ljubljanski cesti v smeri Žalca. Pri hišni številki 67 ji je nenadoma z desne strani prečkala cesto, izven prehoda za pešce, peša- kinja Elizabeta Fric iz Celja. Voznica je zavirala, a trčenja ni mogla preprečiti. Hudo poško- dovano peško so prepeljali v celjsko bolnišnico. Zadnjega oktobra se je, ob 16. uri, pripetila prometna nez- goda na magistralni cesti, iz- ven naselja Zreče. Tri osebe so bile hudo telesno poškodova- ne, gmotna škoda pa znaša okoli sto tisoč dinaijev. Iz smeri Celja proti Sloven- skim Konjicam je vozil osebni avto Alojz Kvas iz Zreč. V Ze- čah, v blagem desnem ovinku, ga je začel prehitevati voznik osebnega avtomobila Konrad Kotnik iz Zreč. Pri prehiteva- nju je Kotnik z vozilom trčil v Kvasov avto. Pri zaviranju pa je Kotnikovo vozilo obrnilo pravokotno preko levega voz- nega pasu, po katerem je ta- krat pripeljal voznik osebnega avtomobila Jožef Kovše iz Zreč, ki je trčil v Kotnikovo vozilo. V nezgodi so se huje telesno poškodovali voznik Konrad Kotnik in sopotnika v Kovšetovem avtomobilu, P. K., star 13 let in J. K., star 8 lel iz Zreč. , V ponedeljek, 5. novembra' se je, ob 20. uri, pripetila pro, metna nezgoda na Paleški ce- sti v Velenju. Voznik osebnega avtomob!: la Ignac Gričar iz Velenja je vozil iz smeri Slovenj Gradca^ Ko je pripelal v križišče na Sa-^ leški cesti, je pri semaforju ^^ vijal v levo na Kopališko cesto. V tem trenutku mu je naspro"^ pripeljal voznik tovornjal^i Ivo Knečnik iz Dravograda. V trčenju med voziloma seJ^ hudo telesno poškodovala s"^, potnica v osebnem avtomoj"^ lu, Vesna Škodnik iz Prebolda^ M- Kazen za krajo Ob povodnji je zelo stroga Kdor krade in s tem iz- korišča težke okoliščine ob požaru, povodnji au drugi podobni naravn nesreči, je deležen PP^^ '^ no stroge kazni. Ce J v takšnih razmerah vre ^ nost ukradenega blaS večja od 150 dinarjev, s takšna tatvina smatra K" velika tatvina, zanjo pa J po Kazenskem zakonih Slovenije (člen 166/I-. 5) zagrožena kazen tu do osem let zapora. Umrl v poplavi v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah je voda naplavi- la truplo 78-letnega Zma- ga Žitnika iz Celja, Ljub- ljanska cesta 33. Umrl je 1. novembra popoldne, z vlakom je prispel iz Ma- ribora v Celje. Izstopil je v času, ko je Savinja sun- koma preplavljala mesto. Na poti do doma je Zma- ga Žitnika voda odnesla in naslednji dan truplo naplavila. S takšne višine (človek na strehi) je padel Afrim Krasniči. Padel sedemnajst metrov globoko in - ostal živ Včasih se dogajajo pravi čudeži. Sreča v nesreči je doletela Afrima Krasničija, starega štirideset let, kije opravljal dela pri obnovi mestnega gradu na Trgu svobode v Celju. Izvajalec del, celjski Ingrad, je pri tem najel delavce obrtnika Kajtaza Rahtjaraja iz Celja. Član te skupine je bil tudi Afrim. Afrim Krasniči je 27. oktobra s krampom odstranjeval opeko z napušča tik pod ostrešjem, nenadoma pa se je dotrajani napušč, na katerem je stal Krasniči odlomil tako, da je Afrim padel na tla z višine sedemnajstih metrov. Hudo telesno poškodovanega so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Afrim, ki mu želimo skorajšnje okrevanje, med delom ni uporabljal varnostnega pasu in zaščitne čelade, čeprav je imel oboje na razpolago. Policisti pa so tudi ugotovili, da poškodo- vani Afrim pri delodajalcu nima urejenega statusa delavca, kar pa je že druga zgodba in gotovo ne edina. M. A., Foto: EDO EINSPIELER SP. REČICA I 63270 LAŠKO (pri tovarni TIM) tel. (063) 731-046 Odprto od 7.30 do 19. ure, sobota od 7.30 do 17. ure, nedelja od 7.30 do 12. ure. DISKONT KOMI SE ZAHVALJUJE VSEM SODELAVCEM IN OSTALIM, KI SO POMAGALI PRI ODSTRANJEVANJU POSLEDIC POPLAVE