Iz umetniškega sveta. Koncerti Glasbene Matice v Ljubljani dne 7. in 9. marca 1913. Po devetnajstih letih je hotela GlaSbena Matica zbuditi spomin na svoje triumfalne dunajske koncerte in je segla v ta namen po takrat izvajani svetovno znani Dvofakovi baladi »Mrtvaški ženin«. Narodni pravljici o mrtvaškem ženinu je dal češki pesnik Erben pesniško obliko, dočim je Dvofak z njo ustvaril glasbeno delo izrednih lepot. Vsebina: Noč. Ura enajst, vse že spi, le mlada deklica kleči pred podobo Matere božje in joka. Nima staršev, ne sestre ne brata, in ljubček je odšel ter tri leta ni sporočil, če še živi. Hipoma potrka nekdo na okno. Prišel je ženin, da jo še nocoj odvede na svoj dom. Ona gre z njim. Pregovori jo, da vrže proč molitvenik, in »za d'eset milj sta naprej«. Pravtako mo-lek in križec, spomin pokojne matere. »Dvajset in trideset milj sta že naprej.« Dospeta pred pokopališče. On skoči prvi čez zid, dekle zbeži preplašeno v mrtvašnico, kjer leži mrlič. Zunai se čuje ropot in klopotanje mrtvaških strahov. Hudi duh zbija po vratih, mrlič trifcrat izpregleda in nazaj zaspi. Dekle prestrašeno kliče Marijo na pomoč, njen drug izgine. Ko pridejo navsezgodaj ljudje k maši. vidijo v odprtem grobu gole kosti, dekle pa je srečno rešeno, ker se je izročilo Bogu. Dvofakovo glasbo smo v Ljubljani že večkrat upravičeno občudovali. Ne pozabim nikdar prekrasne opere »Rusalke«, ki je pod Talichovim odličnim vodstvom očarala vse ljubljanske ljubiice glasbe. Tako je tudi »Mrtvaški ženin« vzorno glasbeno delo v celoti in posameznostih. Dvofakova invencija je čudovita. Bodisi lirska bodisi dramatiška mesta so izredno posrečena, njegov orkester je sijajen in hkratu izvrsten ilustrator. Delo pa zabteva sposobnih izvajalcev, in predvsem gre v tem oziru pohvala številnemu Matičnemu pevskemu zboru. ki je z navdušenjem precizno odpel zborovske dele. Kar se posameznih glasov tiče, dam prednost sopranu in basu pred ostalima glasoma. Tudi iz letos silno razdrapanega orkestra je izvabil, kar se sploh da, koncertni vodija prof. Hubad, ki je naštudiral balado z njemu lastno natančnostjo. Čast mu! Edini slovenski tenorist Rijavec, ki vsi nanj stavimo najlepše nade, je podal žcnina v vsakem oziru pohvalno. Križaju so dali prehudo nalogo. Rešil jo je častno, dasi je moral peti basovsko in basbaritonsko partijo. Koroščeva, primadona zagrebškega gledišča, je pela sopransko partijo. Ima prijeten glas temnega timbra. V začetku je zadovoljila, pozneje pa bi ji nekoliko temeljitejše znanje partije ne bi bilo ŠKodilo. Lovšetova bi bila bolje pogodila. Prijatelji glasbe so Unionovo dvorano na obeh koncertih docela napolnili. Poleg raznih častnih gostov sem opazil mnogo duhovščine z dežele, ki bolj uvažuje Matično kulturno delo kot uredništvo nekega lista. ki noticam za Matične priredbe dosledno striže peruti. — Uspeh koncertov ie oil velik. —ec.