®fffoijubova"priloga. posvečena rfi izobrazbi in našim društvom.
Zgodovino naše monarhije pod vlado cesarja Franca Jožefa I.
(Od leta 1851. do 1860.)
II.
Doba absolutizma je v novejši zgodovini naše monarhije gotovo najčrnejša. Vlada je postavila na noge šestnajst polkov žandarmerije. Ti so ji služili za biriče, stražnike, vohune in priganjate. V vse urade, celo na Hrvatsko in Madjarsko, so uvedli nemščino, ki je vladala tudi po vseh ljudskih šolah širne države. Vse, kar je bilo v državni službi, uradniki, profesorji, učitelji, vojaštvo, žandarji biriči, logarji itd., vse jc uradovalo nemški, moralo tudi doma nemški govoriti in biti vsaj na zunaj nemškega mišljenja.
Svobodo tiska, ki jo je Ferdinand dal, so odpravili. Kdor jc hotel dobiti dovoljenje za izdavanje kakega časopisa, sc je moral podvreči zelo težavni preiskušnji. Naprej so prosilcu kar odbili prošnjo. Ce se ni dal ta takoj v kozji rog ugnati in prosil drugič ter podprl svojo prošnjo s priporočili veljavnih oseb, tedaj se je začelo še-lc natančno poizvedovati o javnem in zasebnem življenju prosivca. Ce . so le kako sumljivo znamenje v njegovem značaju zasledili, pa je romala njegova prošnja zopet v koš. Tako se je marsikdo cela leta trudil in moledoval pri vseh instancah, da so ga slednjič uslišali.
Najhujše so čutili pest absolutizma puntarski Madjari, kar so seveda zaslužili. A tudi Hrvatom se ni prizaneslo. 1-epe nade, ki si jih je stavil ban Jelačič po zmagah nad Madjari in rešitvi habsburškega prestola iz velike nevarnosti, so se razblinile. Cesar ga je sicer pri vsaki priliki odlikoval in ga povzdignil 1. 1854. v grofovski stan, ali Hrvatje so bili za svojo zvestobo slabo plačani. Tudi hrv. sabor je bil I. 1850. razpuščen in se deset let ni smel zbrati.
Kateri možje so pa bili na čelu vlade, ki je kar samovoljno gospodovala po širni monarhiji in dušila narode do 1. 1860.? Omenil sem že, da se je mladi cesar takoj "Prijel izkušenega kneza Švarcenberga, ki .ie vodil zunanje zadeve države. Notranji minister je postal Bah, ki je bil na po-
lju zakonodavstva zelo marljiv, s svojim nemškovanjem pa zbudil kmalu veliko sovraštvo proti sebi. ^>ole je urejeval grof Tliun, ki se je glede šolstva na Slovenskem kaj rad oziral na svete, ki mu jih je dajal škof Slomšek.
Veliko važnih izprememb se je zvrši-lo v prvih letih cesarjevega vladanja. Pri voiaštvu so znižali službeno dobo in raztegnili občno vojaško dolžnost tudi na plerncnitaše in pritegnili Italijane krep-keje med vojščake, ker so prej nosili vse vojaško breme skoro Slovani in Nemci sami.
Pri sodstvu so uvedli poroto in ustanovili polagoma cesarske sodnije s cesarskimi uradniki, dočim je prej tudi graščak sodil nad svojimi podaniki. Kmetom, zlasti slovanskim, so olajšali hudo breme davkov in osvobodili celi stan graščinske oblasti.
Tudi obrt so skušali dvigniti s tem, da so proglasili nekako obrtno svobodo. Vsakdo se srne lotiti obrti, če ima veselje do nje. Ustanovile so se trgovske in obrtne zbornice.
Za razvoj trgovine so bile kot nalašč železnice, katerih je pa bilo ob nastopu cesarjevem še zelo malo. Južna železnica je bila na nekaterih progah pač dodelana, ali čez goro Semering in po ljubljanskem barju je niso mogli še speljati. Tedaj so se pa lotili tega velikega dela in leta 1857. je prvič prisopihal »lukamatija« z Dunaja v Trst.
Skrb države za zgradbo železnic, pristanišč, vsakovrstnih zavodov in pomno-žitev armade je pa tirjala visoke vsote denarja. Slabo gospodarstvo prejšnjih let in pa samovoljno urejevanje državnih financ pod absolutno vlado je pritii alo državno balgajno v propad. Vsako leto se je množil primanjkljaj, dolgovi so ra-stli in vse se je balo poloma, ki je bil pri takem gospodarstvu seveda tudi neizogiben.
Svojo popolno nezmožnost je pa pokazal absolutizem v zunanji politiki naše države po letu 1848.
Avstrija je bila tedaj še nemška zvezna država. Tvorila je namreč z drugimi nemškimi deželami, ki so danes združene v nemškem cesarstvu, nemško zvezo, katero je vsaj po imenu vodil naš cesar. Ker pa nekatere avstrijske dežele, kot n. pr.
Galicija, Ogrska, Hrvatska, Lombardija in Benečanska niso pripadale k nemški zvezi je umliivo, da so bili narodnostni prepiri med temi deželami in ostalo Avstrijo zelo veliki, kar je dalo tudi vzrok veliki ustaji leta 1848., katero je pa naš cesar s pomočjo Hrvatov in Rusov le srečno udušil.
Pameten človek bi mislil, da bo Av-stri a hvaležna Rusom za njihovo pomoč in jim vsaj ne bo nasprotnica. Da se z Italijani tudi v bodoče ne bomo ljubeznivo gledali, to je bilo pač verojetno, ker so bili italijanski nameni, polastiti se avstrij-sko-laških dežel, dovolj znani.
Leta 1853. je radi nekih prepirov med katoliki in pravoslavnimi v Palestini zopet privrelo na dan staro krvno soviaš-tvo med Rusi in Turki. Nečloveško ravnanje s kristjani na Turškem je dalo povod ostremu nastopu ruskega carja Nikolaja I., ki je zahteval od sultana, da naj se Rusiji prizna varstvo nad vsemi pravoslavnimi kristjani po Turškem. Ker bi to pomnožilo rusko moč na Balkanu, kjer so Srbi iu Bulgari zdihovali pod mohame-dansko pestjo, so se takoj kramarski Angleži ponudili sultanu v pomoč. Tudi Francozi so podpihovali Turke, da so ti odrekli Rtfsom njihovo zahtevo.
Spomladi leta 1854. je car Nikolaj napovedal Turku vojsko in poslal svoje čete na Turško. Sultanu je slaba predla, zato je pozval Angleže na pomoč. Ko so zmagonosne ruske čete prestopile tudi reko Donavo, tedaj napovedo tudi Angleži in Francozi Rusom vojsko. Kot zavezniki sultanovi so poslali na polotok Krim (v Črnem morju) svoje čete, hoteč se polastiti ruske trdnjave Sevastopol.
Triletnega vojskovanja ni bilo konca. Pomožne čete, ki jih je zaveznikom poslal sardinski (pijemonteški) kralj, so pač nekoliko okrepile njihove vrste, ali trajnih uspehov nad Rusi pa le ni bilo tipati.
Tu se je dala Avstrija, ki je že med celo krimsko vojsko imela na ruski meji velikanske armade vojakov in s tem otežkočila Rusom bojevanje, zapeljati od ruskih sovražnikov in je poslala v Petro-grad zelo ostro pismo z zahtevo, da se takoj sklene mir, če ne, udero naši vojaki na Rusko. Car Aleksander se je udal in sklenil mir v Parizu. Rusi so se odpovedali pokroviteljstvu nad pravoslavnimi
kristjani na Turškem in odstopili Turkom majhen kos zemlje.
Kak dobiček pa je imela Avstrija od tega, da je tako odločno nastopila proti Rusom. Motili so se tisti naši državniki, ki so mislili, da se bo Avstrija s tem prikupila Angležem. Francozom in Lahom. Položaj naše države na zunaj ni bil nič boljši. Nasprotno! S to neprevidnostjo si je Av; trija nakopala hudo sovraštvo Rusov, ki so ji odslej vedno in povsod na-spr : vali. Niso minula tri leta in moč ruske {a maščevanja se je pokazala.
Birokraška in absolutistiška vlada avstrijska je skušala na vse kriplje zliti italijanske, ogrske in hrvatske dežele z drugimi avstrijskimi deželami v eno dr-ž ivno telo, proti čemur so se seveda te si'jvito upirale.
Naš laški sosed, kralj Viktor Eitia-nuel, se je pod Sevastopoljem zelo sprijaznil s francoskim cesarjem Napoleonom III. Italijani so zrli na Napoleona kot na svojega patrona. od katerega so se vedno nadejali pomoči.
Silno narodnostno gibanje na Laškem ie imelo svoje ognjišče v sardinskem kraljestvu. Sardinci (ali Pijemontezi) so zelo zavidljivo gledali na lepe avstrijske dežele Lombardijo in Beneško in vedno podpirali ustaško gibanje v teh krajih.
Čeravno še niso pozabili batin, ki so jih dobili od očeta Radeckega I. 18-48 in 1849, so jeli zopet nabirati silno armado ob meji. Tudi Napoleon III. jim je obljubil veliko pomoč.
Avstrija seveda ni mogla s prekriža-nima rokama gledati splošnega oborože-nja Pijemontezov in je nabirala ob meji močne čete. Ker niso hoteli Lahi odje-njati, je prestopila naša armada reko Tičin in trčila 4. junija 1859 pri Maženti na Francoze in Lahe. Nesposobnost naših generalov in slaba vojaška oskrba je bila kriva, da so se morali Avstrijci umakniti. Poleg tega je bilo naših tudi veliko manj, kot pa sovražnikov. Večje armade pa niso mogle proti Lahom, ker je moralo doma velikansko število vojaštva varovati našo mejo proti Rusom.
Pri Solferinu (24. jun. 1859) je zapovedoval sam cesar Franc Jožef, pa tudi zastonj. V Curihu v Švici je Avstrija sklenila mir z Lahi in jim prepustila Lombardijo.
Po vojski je bila naša absolutistiška gospoda popolnoma zbegana. Državni dolgovi, ki so že prej narastli za mnogo milijonov, so se zaradi vojske zopet zelo pomnožili. Blagajna je pa bila suha do dna in kredita nobenega. Poleg tega so prišli na velikanske sleparije med voja* stvom in drugimi uradi, vsled katerih se je finančni minister Bruk sam usmrtil
Vnanji položaj Avstrije ni bil baš naj-bo jSi in vlada je morala na ruski meji tudi dalje imeti veliko pripravljenega vojaštva, ker so Rusi vedno pretili Avstrijcem.
Absolutizmu je odklenkalo. Samovoljno se more vladati v kaki državi le tako dolgo, dokler ima vlada na razpolago močno in zmagoslavno armado. Te pa takrat Avstrija ni imela. Vedno nove goljufije, ki so jim prišli na sled, so že
same zadosti pričale, da mora biti takemu
gospodarstvu konec.
Tudi na dvoru so izprevideh, da le samo v ustavni državi mogoče zadostno nadzorstvo nad vlado m upravo. Zato so se spriiaznili z novim ustavnim načrtom. Cesar je pozval najimenitnejše može cele države (tudi Strossma.verja!) m se z njim; posvetoval. Sklenili so sklicati državni zbor. ki bi imel govoriti o vseh važnih rečeh, ki se tičejo cele države. Za vsako deželo posebej pa naj bi se v deželnem zboru obravnavale zgolj deželne zadeve.
Vsakemu narodu so priznali enako pravico v šoli in uradu. Zato bi se moralo pomesti z nemškovanjem, ki je najbolj razsrdilo Hrvate, Ogre in druge Slovane. Ogrom se je sklenilo vrniti staro ustavo in madžarščino, Hrvatom hrvaščino itd.
Vse te nove postave je zbral cesar in jih oktobra 1. 1860 v posebnem pismu (diplomu) razglasil vsej državi. Ta ustava na podlagi oktoberskega diploma bi imela stopiti v veljavo za celo Avstrijo.
Stari ministri z Bahom vred so odstopili in na njih mesto je stopil poliski grof Goluhovski. Tako je minula za našo državo nič kaj častna doba samovlade, i-.i je vodila državo od leta 1851 do 1860. V novi ustavni dobi so stopili na pozornico ljudski zastopniki. Začelo sc je novo živ-Ijen e v državnem zboru. (Dalje prih.)
Alkohol.
Alkohol se imenuje tekočina v vinu, žganju in pivu, ki ji daje tako moč, da vpi-jani. Če je vino bolj močno, ima več alkohola v sebi Največ alkohola ima žganje, zato tudi najbolj speče po grlu; nekoliko manj ima vino in še manj pivo. Alkoholika imenujemo človeka, ki nezmerno pije alkoholne, vpijanljive pijače; alkoholizem je pitje vpijanljivih pijač sploh in tega slabe posledice.
Alkohola niso poznali Evropejci do 13. stoletja; takrat so ga prinesli Arabci iz Azije. Arabski zdravniki so ga prvi potrebovali za zdravila. Tako so ga uživali tudi v Evropi samo po kapljicah, kot uživamo danes zdravila. Sčasoma so ga začeli piti v malih čašicah, najprej na Nemškem, potem i pri nas na Slovenskem. I ako se je razširilo žganjepitje, t. j. naj-ostrejša vrsta alkoholizma. Prvotno ga je uživala samo gospoda, kakor n. pr. kavo; ko se je pitje razširilo in alkohol postal cenejši, razširilo se je žganjepitje i med kmeti m delavci; tako so isti danes glavni odjemalci alkohola, gospoda pa je začela žganjepitje že bolj opuščati.
O alkoholizmu se govori še le nekaj et m sicer od onega časa. ko so začel imenitnejši zdravniki opažati da ie or
IT?ki 80 "Jih takifi -
moči, vzrok bolezni nezmerno popivanje
ooSvnH8,0. ^ČCli 1 Sodniki bolj natančno opazovati zločince m njih prejšnje življenje m so se prepričali, da so najiečj z o-č nc ravno pijanci in da se zgodi največ zločinov ravno v pijanosti.
Tako so n. pr. v Švici dognali, da je od vsakih 100 umorov zakrivil alkohol 63 od 100 prešestvovanj povzročil alkohol 77, od 100 požigov jih je zakrivil alkohol 57, od vsakih 100 obsojenih beračev in p0. stopačev je bilo 77 alkoholikov itd., itd.
Zdravniki so dognali, da je pri vsakem devetem mrliču vzrok smrti ravno alkohol; to seveda bolj v mestih, kjer je pijančevanje bolj razširjeno med tovarniškimi delavci, kot na kmetih. To ved0 dobro i naši Amerikanci.
Prvotno so mislili zdravniki, tla je pijančevanje pri nekaterih ljudeh posebno nagnenje, posebna vrsta bolezni. In to so hitro izrabili mnogi Židi ter so začeli izdelovati posebne kapljice aH zrnca kot zdravilo proti pijančevanju. Kasneje so sprevideli, da je to edino strast, ki žene človeka k užitku, kot vsaka druga strast. Spočetkoma človek ne mara toliko za alkoholno pijačo, ko je pa večkrat nekoliko 3pije, vleče ga vedno večja želja do nje; tako se 11111 nekako dozdeva, da je pijače p o t r e b e 11. I3otreben pa je alkoholne pijače le oni — kot so dokazali imenitni zdravniki — ki jo večkrat pije; kdor pa je ni vajen, je ni niti potreben. Tako je ta potreba le umetna, pridobljena s pitjem samim; da ni potrebna za zdravje, to so dokazali mnogi, ki ne poznajo alkoholne pijače, pa so bolj zdravi iu čvrsti, kot oni, ki veliko pijejo.
Starejši zdravniki, ki so prišli iz stare šole, zapisujejo dostikrat ljudem alkoholno pijačo za krepčilo. Pri starih ljudeh to pomaga za nekaj časa; vsakdo čuti, kose napije, da je močnejši in prav rad poskuša svoje moči — posebno mladi radi v pretepu, — toda drugi dan je človek mnogo slabejši kot je bil sicer po navadi in prav rada ga boli glava. Iz tega sklepamo, da alkoholna pijača krepi samo za nekaj časa, dokler jo človek pije, kasneje pa slabi.
Ravno radi tega so se mnogi odpovedali opojnim alkoholnim pijačam, postali so vzdržni ali — abstinenti. Prepričali so se, da alkohol ne koristi, zakaj bi potem izdajali zanj denar? In če se uživa v večji meri, jako škoduje, zato širijo to gibanje povsod, kjer je ra_3irjeno nezmerno uživanie alkohola. Tako so nastala ab-stinenčna društva, katerih člani ne uživajo nobene opojne pijače. Taka društva so najbolj razširjena po Angleškem, Švedskem, Norveškem, Danskem in Švici, kjer je vsaki deseti človek abstinent. Veliko takih društev imamo tudi po Slovenske^ Ista izdajajo svoj protialkoholni časopis »Zlato Dobo«.
Kaj pa pijejo abstinenti? Ob sami vodi se baje težko živi. Kaj bo potem z našimi vinogradi, če se to gibanje boli razširi?
Z abstinenčnim gibanjem ni našim vi-: nogradom nikaka nevarnost, nasproti. | vinogradniki bodo prodajali še lažje ™
dražje grozdje in mošt. Protialkohoino gibanje gre v prvi vrsti proti žganju in sicer proti ponarejenemu ali delanei«« žganju, ki ga delajo nemške tovarne. 3 tem vlečejo velikanske tisočake iz slovenskih žepov in izpodrivajo obenem uživanje dobrih domačih vin. Ravno tam>
se obrača to gibanje proti ponarejenemu ali delanemu vinu, ki je telesu zelo 'škodljivo in povzroča, da mora dobro vino naših vinogradnikov ležati v sodih; ravno tako škoduje našim vinogradnikom uživanje piva, zlasti v poletnem času. Kdor pa uživa zmerno naravno domače vino, proti temu ni v prvi vrsti naperjeno proti-alkoholno gibanje, ker tisti, ki je vino te- j žko pridelal, ga tudi zna ceniti. Tako bo , protialkoholno gibanje našemu vinograd- i ništvu le koristilo, če se tako razširi in j ojači, da izpodrine ponarejeno žganje, delano vino in pivo.	i
Kjer so se abstinenčna društva jako razširila, tam izdelujejo iz grozdja brezalkoholno vino. Umetno zavirajo kipenje in tvoritev alkohola iz sladkorja, ki je v grozdju in pozneje v moštu. To vino ima jako prijeten in mil okus in je mnogo bolj redilno, nego sedanje. Jako razširjeno je na Nemškem, izdelujejo ga tudi na Češkem. Tako tudi popolna abstinenca ne škoduje vinogradom, nego le koristi.	j
Največji nasprotniki abstinenčnega gibanja so fabrikanti, ki izdelujejo po svo- ' jih tovarnah razne alkoholne pijače, posebno špirit, pivo in razne likerje. K temu 1 jih vodi samo bojazen, da ne bi njihova podjetja propala, če bi ljudstvo opuščalo žganje, in ponarejeno vino. Da bi ljudstvo , pridobili zase, izdajajo jako ipoceni po- "* sebne časopise, kjer priporočajo pitje vpi-janljivih pijač. Da bi imeli še večji uspeh, podkupijo nekatere zdravnike, da priporočajo alkohol kot posebno zdravilo. To so židi, ki vporabljajo vsako priliko za svoj žep.
Drugi ravno tako veliki nasprotniki abstinenčnega gibanja so narodovi sovražniki, ki hočejo ljudstvo uničiti in premagati, da bodo na ta način lažje nad njim zagospodovali in ga izžemali. Tako delajo predvsem Angleži in Nemci v novopridob- j ljenih pokrajinah Afrike in drugih južnih dežel. Pošiljajo žganje v velikanskih mno- { žinah med zamorce ter jim ga prodajajo j za malo ceno. Isti ga spočetka ne morejo piti, sčasoma se pa privadijo in se radi večkrat vpijanijo. To jih pa slabi in podvrže raznim boleznim; vsi postanejo telesno in duševno oslabeli in prav naglo izumirajo. Zdravniki in drugi učenjaki, ki , so to opazovali, so se vzdignili proti ži- 1 dovski vladi ter prorokovali, da bodo zamorce z žganjem čez nekaj let ugonobili, da bo njih rod popolnoma izumrl.
Lep zgled je pokazal švicarski narod, ki se je organiziran postavil nasproti takim brezvestnim fabrikantom. Tam je bilo jako razširjeno uživanje absinta, t. j. mleku podobne močne pijače. Fabrikanti so jo razširili po celi Švici z veliko agitacijo; voditelji naroda so se jim upirali, a dolgo časa brez pravega uspeha. Toda en slučaj je spravil ves narod v ta boj: v vasi 9°niugny je neki delavec, pijan od absinta umoril svojo ženo in dva nedorasla otroka. Ta zločin je povzročil močan od- | tnev po celi deželi. Vsi prebivalci one okolice so se čutili osramočene, zbrali so se na posvetovanje in so obsodili — ab-sint kot pravi vzrok uboja in premnogih drugih zločinov. Poslali so peticijo ali za-
htevo na parlament, in v njej zahtevali odpravo absinta iz cele dežele; njim so se pridružile vse ostale pokrajine. Fabrikanti so organizirali nasproti njim vse prodajalce in krčmarje, toda ljudska volja je zmagala. Glasoval je ves narod, in 5, julija minulega leta je zmagal ljudski boj proti absintu z 241.078 proti 138.669 glasovi. Od političnih strank, ki so pomagale ljudstvu v tej zahtevi, je bila zlasti katoliška in socialistična stranka. Tako je pokazalo zavedno in izobraženo švicarsko ljudstvo, da se zaveda svojega dostojanstva in svojega blagra ter se ne da preslepiti brezvestnim fabrikantom, nego sledi svojim pravim voditeljem.
Občni zbori.
Večina naših s. k. izobraževalnih društev je že imela svoje občne zbore. Kljub temu hočemo na nekatere stvari opozoriti, kar se ob občnih zborih tumtam večkrat prezre. Naše stare postave, ki oklepajo liki verige naše društveno življenje, namreč zahtevajo, da se morajo tudi občni zbori naznaniti oblastim in sicer okrajnim glavarstvom. Naznanila ni treba kolkovati in naj se napravi tako-le:
Kolka prosto v smislu društvene postave.
C. kr. okrajnemu glavarstvu v
Litiji.
S. k. izobraževalno društvo v Smartnem pri Litiji naznanja, da priredi v nedeljo, dnč 28. t. m. ob 3. uri popoldne reden občen zbor, kar naj se v smislu društvene postave vzame na znanje.
S. k. izobraževalno društvo v Šmart-nem pri Litiji, dn£ 24. marca 1909.
Predsednik:	Zapisnikar:
Matej Rihar, I. r. Oroslav Bric, i. r.
Naznanilo o občnem zboru mora imeti politiška oblast 24 ur prej, ko se vrši, že v rokah. Če se to ne zgodi, lahko prispeva ubožnemu zakladu predsednik najmanj 10 kron, v kolikor sodnik navadno obsodi predsednika, ako pozabi naznaniti okrajnemu glavarstvu nameravani občni zbor, če glavarstvo za to ovadi predsednika
POROČILA OB OBČNEM ZBORU.
Na občne zbore same kot take, se vedno premalo pazi. Niso taki, kakršni bi lahko iti bi morali biti. Pred vsem naj se skrbi za to, da vsi društveniki in društvenice znajo za občni zbor, kakor tudi, da pridejo nanj. Ob občnem zboru mora podati odbor društveriikom in društ-venicam obračun o svojem delovanju.
Predsednik naj samo ne predseduje, marveč naj poda uvodoma splošno sliko o društvenem delovanju minulega leta.
Zapisnikar podaj natančen pregled o društvenem delovanju. Pred vsem naj ne prezre, da poroča:
1.	koliko je imel odbor sej;
2.	koliko sklepov se je storilo pri sejah; omenja naj najvažnejše sklepe;
3.	naznani naj, koliko sklepov se je izpeljalo, koliko ne in zakaj ne;
4.	poročati mora o predavanjih. Koliko jih je priredilo društvo, o čem in kdo je predaval;
5.	tajnikovo poročilo obsegaj tudi število gledaliških predstav. Igralcem in igralkam se ne bo zameril, če navede njihova imena;
6.	ne pozabiti tudi naznaniti, če in koliko izletov je priredilo društvo ali pa romanj;
7.	poročati o številu članov, koliko jih je pristopilo, izstopilo, umrlo.
Iz tajnikovega poročila mora zrcaliti prava slika o društvenem delovanju. To je pa seveda le mogoče, če zapisnikar vodi skrbno in natančno društven zapisnik.
Blagajnik naj poda splošno blagajniško poročilo.
Pevovodja, ako ima društvo pevski zbor, poročaj a) o javnih zborovih nastopih, b) o številu izkušenj, c) o uspehu pevskega pouka.
Knjižničar podaj poročilo:
1.	koliko knjig ima društvo,
2.	kako se poslužujejo člani knjižnice,
3.	koliko knjig se je izposodilo,
4.	kaj manjka knjižnici.
Računski pregledovale! imajo dolžnost, da pregledajo društvene račune ln poročajo občnemu zboru, če so društveni računi v redu ali ne.
Kjer se vodi društvena kronika, naj se tudi o njej poroča. Kaj da je društvena kronika, obrazložimo ob priliki.
Društveniki morajo ob občnem zboru odkrito povedati svoje mnenje, kakor tudi, kaj da jim ni bilo med letom všeč. Odbor mora biti hvaležen, če se kritikuje na občnem zboru. Društveniki nasproti so pa dolžni, da ako kritikujejo, store to v popolnoma dostojni obliki in se ogibajo osebnosti, osobito pa žaljivih in neumestnih opazk. Se danes mi šumi v ušesih, ko sem bil pred leti nekje na Slovenskem na občnem zboru nekega društva. Nekdo je želel, naj bi neki za društvo zaslužen odbornik, ki je bil stanovsko zadržan priti na občen zbor, nekaj storil. Kar neka surovina zakliče surov izraz, da je dotič-nik »kreputo«. Proti surovosti pri javnih prireditvah, med katere spadajo tudi občni zbori, mora predsednik najodločnejše nastopiti in obsoditi vsak izbruh surovosti. Vsa naša organizacija meri na to, da napreduje izobrazba našega ljudstva, če se trpi surovost in se morebiti še odlikuje, trpi stvar.
Poročila društvenih činiteljev na občnih zborih morajo biti temeljita. Odgovoren pa zanje ni posamezen odbornik, marveč celoten odbor. Bil sem navzoč nekje v Nemčiji pri seji nekega kmečkega izobraževalnega društva v mali vasici seveda le kot daljnji gost z našega juga, ko sem stikal po raznih kotih in protK.;-val mogočno ljudsko organizacijo nemških katoličanov. Bili so odborniki sami kmečki možje in fantje, pa duševni voditelj (konzulent) mladi kaplan. Prileten,
ugleden kmet je bil društven predsednik. Sejo je pa vodil, kakor jo pri nas vodi kranjski deželni glavar. Bila je seja ravno pred občnim zborom. 'Vsak cuutelj je imel že spisano, kaj da poroča občnemu zboru. In čital je vsak v seji svoje poročilo Pa so izpreminjali po živalmi m dostojni razpravi besedilo poročil, ki so bila nato res vzorna. Tudi pri nas bi to me ne škodilo. Koliko občnih zborov že sem pri nas doživel, ko je jecljal predsednik, mrmral nekaj besedi tajnik, povedal nekaj številk knjižničar. A bodisi! Rajse molčim Upam. da bodo po mojem sedanjem sestavku občni zbori naših s. k. izobraževalnih organizacij res taki, ka"korsni morajo biti.
PO OBČNEM ZBORU.
Na to se pri naši izobraževalni organizaciji. kolikor je meni znano, gleda, da volijo pri seji po občnem zboru društvene činitelje. Velikokrat se pa prezre in pozabi da se mora okrajnemu glavarstvu takoj, ko se je sestavil odbor, naznaniti, kako da je odbor sestavljen. Naznanilo o sestavi odbora je kolka prosto. Napravi na! se po sledečem vzorcu:
Kolka prosto v smislu društvene postave.
C. kr. okrajnemu glavarstvu
V	Litiji.
S. k. izobraževalno društvo v Smartnem pri Litiji javlja v smislu društvene postave, da se je odbor v seji dnč 1. t. m. sledeče sestavil:
Predsednik: Matej Rihar, dekan, Šmartno h. št. 3;
podpredsednik: Frančišek Oblak, posestnik, Jablanica št. 2;
zapisnikar: Oroslav Bric, pekovski mojster, Litija št. 6;
zapisnikarjev namestnik: Jožef Oblak, kmet, Šmartno pri Litiji;
blagajnik: Tomaž Osredkar, posestnik, Šmartno št. 8;
blagajnikov namestnik: Anton Dolenc, Šmartno št. 6;
knjižničar: Ivan Cadež, posestnik. Šmartno št. 7;
odborniki: N. N., Šmartno št. 3, i. t. d.
S. ki. izobraževalno društvo v Šinart-
nem pri Litiji, dne 1. marca 1909.
Predsednik:	Zapisnikar:
Matej Rihar, 1. r. Oroslav Bric, I. r.
KOLKA PROSTE VLOGE.
Pri kolka prostih vlogah glede na društveno postavo priporočam, naj se vedno zapiše tako, kakor kažeta vzorca: »Kolka prostov smislu društvene postave.« Izkušnja me namreč uči. da škrici pri glavarstvih večkrat ne znajo, katere vloge glede na društva so kolka proste, katere pa ne. Pa ti vloge, ki so kolka proste, zašpecljajo finančnim oblastim, pa ti pridejo s plačilnim nalogom, češ, da vloga ni bila kolkovana. Seveda se pritožiš, če se ti ne zdi škoda
pisave in popirja, plača t. pa le moraSiklj b pritožbi, kar so ti naloži h. denar dob s a šele čez leta nazaj. Zato priporočani naj se na vsako kolka prosto vlogo glede na društveno gibanje rabi podčrtan nad-pis: »Kolka prosto v smislu društvene postave.« Prihraniš m nepotrebne sitnosti, če tako storis, kakor ti nasvetujem. Katere društvene vloge so kolka proste, si lahko ogledate v dr. Sch\veitzerjevem društvenem m shod-nem zakonu, brez katerega itak ne more biti nobeno društvo in ki bi ga morali znati vsi odborniki naših s. k. društev na pamet, kakor tudi poročilo o I. shodu naših nepolitičnih društev.
tinta izobroževainn društva spomladi. |
Velika napaka naše izobraževalne organizacije obstoja v tem, ker se splošno sodi, da morajo izobraževalna društva pred vsem delovati po zimi. Ko pa preže- j nejo solnčni žarki sneg in dobimo spomlad, pa kar hipoma, sicer ne povsod, a le marsikje, kakor bi odrezal, preneha društveno živlienje. Priznavamo: lepše in tudi bolj zdravo negoli v še tako lepih društvenih prostorih se počuti človek spomladi na prostem. Na kmetih delavniki spomladi in poleti pa do pozne jeseni res niso pripravni, da bi se posvetili društveni člani in članice društvenemu življenju. Saj naš kmečki človek dela, ko izgine sneg, od ranega jutra do pozne noči. Zato se pa mora delati z vso silo in odločnostjo na to, da naša izobraževalna društva osredotočijo vse izobraževalno delo na nedelje iu praznike. Seveda mora odbor za to izde- I lati natančen spored za delo ob nedeljah j in praznikih. Nemogoče ni, da se to izpelje. Potrebna sta le vztrajnost in pa dobra volja. Ako imajo ljudje čas, da grejo pred in po božji službi dopoldne in popoldne v gostilno, bodo imeli tudi čas, da gredo v društvo. Upoštevati pa moramo, da je na prostem ob takih letnih časih bolj prijetno, kakor pa v sobi. Zato naj delajo naša izobraževalna društva na to, da preneso društveno življenje ob lepih letnih časih
na prosto.
Vsako naše društvo naj gleda zato na to, da si preskrbi poleg svojega društvenega prostora vrt. Ne smete misliti, da je to tako težavno. Ceneje še, kakor pa zgradba prepotrebnega »Doma«, ki naj bi ga imelo vsako društvo. Nasaditi primerno število divjih kostanjev ali lip, pa imate kmalu lepo senco. Nekaj priprostih miz m klopij, pa imate čeden, senčen društven vrt na katerem bo brez vsakega dvoma društveno življenje nad vse živahno Vrt se mora seveda ograditi in bi morda kazalo, da se zakrije s plahtami pred »firb-ci«. Le se napravi še priprosto kegljišče, bo zelo živahno na društvenem vrtu Kajpada se mora gledati z vso strogostjo na to, da se po društvih ne nalezejo člani igralske strasti. Mudil sem se nedavno
nekje v nekem s. k. izobraževalnem tiru štvu. Imena seveda rte povem. Društvo zelo živahno deluje. Članov ima veliko a nekaj me je ne presenetilo, ne vžalostilo samo prav se mi ni zdelo. Mladi fantje so nekaj igrali, kaj postranska stvar. |Kra]n se je hitro, partija je trajala eno minuto Šlo se je pa po starem grošu. Četrt ure dobro sem jih gledal, a v tem kratkem času ie izgubil eden celo krono. Nočem tu preiskovati ali sploh kaže igrati za denar po naših društvih, to je pa gotovo, da se ne sine igrati visoko! Na takih vrtili se lahko razvije sploh vse društveno življenje!
Predavanja
se morajo vršiti po izobraževalnih tiru-št vili tudi spomladi in poleti. Na prostem. Ob tej priliki opozarjamo, da se morajo predavanja, ki se prirejajo pod milim nebom, naznaniti pristojni politiški oblasti tako, da dobi naznanilo oblast tri dni prej v roko. Naznanilo mora biti kolkovano s kolkom za 1 krono. Napravi naj se tako naznanilo takole:
C. kr. okr. glavarstvu
Kolckia l krono
Podpisano društvo javlja, tla priredi v nedeljo, dne 4. aprila 190V ob ^ 3. popoldne na svojem vrtu pod milim nebom javno predavanje in prosimo za dovoljenje, da se sme vršiti javno predavanje pod milim nebom.
Spored: O vplivu pijančljivih pijač. Poroča župnik Janez Kalan, župnik v Ljubljani.
S. k. izobraževalno društvo v... dne 29. marca 1909.
N. N.	N. N.
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
Izlete
tudi priporočamo, da jih prirejajo naša s. k. izobraževalna društva. Kako lepo je, se obiskavajo sosedna društva. Ni trelja. da se zato dela z ameriškim sijajem. Ne. Bližnja društva: n. pr. viško pri Ljubljani obišče kako nedeljo ono na Brezovici; ono pri Devici Mariji v Polju s. k. izobr. društvo v Sostrem. Priredi se ob kaki priliki kaka predstava, predavan e, telovadba, petje, tamburanje. Kako naznanjati izlete, prihodnjič.
Romanja.
Naše ljudstvo rado roma in obiskuje romarske cerkve. Verski čut, ki se kaze v tej lepi potezi našega ljudstva, moramo le pohvaliti. Kljub temu pa želimo, da se gleda na to, da ne gredo posamezniki na božja pota Bogu na pot. Naša izobraževalna društva naj vzamejo romanja v svojo roko, da se izognemo napak, ki se rade pripetijo ob iieorganizovanih romanjih. Ozirati se pa morajo naša izobraževalna društva pri romanjih na to, da P"' rede romanja ob času in ob dneh, ko ljudje navadno že romajo na romarske shode. Skrbi naj se ob romanjih, da se druži nabožno tudi s koristnim. Zato je P""3^ da se opozore kakor ob izletih tako tufli
ob romanjih ljudje na to, kar se n. pr. glede na gospodarstvo vidi dobrega na potu. Tudi na zgodovinsko važne kraje naj se opozore naši ljudje. Če se n. pr. roma na Sv. Višarje s Kranjskega, koliko stvari se dobi, na kar se lahko opozore romarji. Jesenice: »Dom«, delavska organizacija, liberalci, socialna demokracija, boji naših ■/. nasprotniki naših načel, narodna meja med Slovenci in Nemci itd.
..Zlato doba".
* »Zlata doba«, letnik III., št. 3, objavlja uvodnik »Zakaj se k pijači tako sili?« Spisal ga je slovenski pesnik Anton Medved. Duhovit je in poučen. Piše med drugim: »Naj ti kdo ponudi cigaro, pa rečeš: ne kadim, odgovori ti oni kratko: a. tako, oprostite, nisem vedel. Morda celo pristavi: prav imate. In mir je besedi. Naj ti kdo hoče postreči z morskimi ribami, pa odkloniš: ne jem rib, dobiš odgovor: nekateremu ne prijajo, okusi so različni. In mir je besedi. Povabi naj te kdo na čaj, pa rečeš, da ti čaj škoduje, mir bo besedi. Toda če v družbi poveš, da nič ne piješ (mislim seveda opojnine), tedaj vzbudiš celo točo vprašanj: zakaj ne, čemu ne, kako da ne, od kdaj ne? In dolgo vrsto opominov moraš slišati. A — to ni verjetno! h: to je nespametno! I malo ga lahko! O saj ne škoduje! U pusto je življenje brez pijače! In prične se nasilno naliva-nje, živahno prigovarjanje, navdušeno nazdravljanje, ako se navalu ne ustaviš naravnost z afrikansko brezobzirnostjo. Se-ve - potem si pa surov ali vsaj netakten.« — O mačku piše: »Maček je huda zver. Gorje človeku samemu v nesreči, bodi že katerakoli. Znana je resnica, da je sladko imeti socios dolomiti, sodruge bolečin. In takih iščejo pijanci in pivci, in to je glavna žila njih »misijonskega nagona« — pijanci in pivci vsiljujejo pijačo, da si pridobe sodruge bolečin, sokrivce, da sami sebi nekoliko olajšajo pekočo vest. Anton Medved konča duhovit svoj članek: »Družbe drže pijance na pogubni poti, — družbe naj bi držale abstinente na rešnji poti. Neprecenljivega pomena so torej abstinenčni krožki.« — Frančišek Pen-gov objavlja članek »Alkohol in narodno gospodarstvo«, »Zlata doba« nadalje objavlja »Sestavine najvažnejših človeških Ii ranil«, poročilo o občnem zboru »Abstinenta« in »Bratom — Hrvatom« pesem »Manje rieči — više čina«, ki svetuje »Ca-še u kut!« Akuten je članek'A. K. »Vinogradniki in abstinenca« in »Odgovor«, ki ga je sestavil A. —X— je opisala belokranjsko vas v rakiji, A. pa odgovarja na vprašanje »Kdo naj uči, kako se sadje uporablja«. List objavlja oklic, ki ga je izdalo poljsko abstinenčno društvo »Eleu-teryja« poljskim delavcem in delavkam. Raznoterosti so zelo zanimive. »Zlato dobo« priporočamo. Stane 3 K, za dijake 2 K. Naroči se: »Zlata doba«, Ljubljana, Marijanišče.
Iveri.
Kaj je modrijan? — »To je človek, ki vedno misli in misli; ko je pa na koncu, pa
spet od kraja začne.
* * *
Ljudem ne privošči nihče bolj zdravega spanja, kakor t a t.
* • *
Svojo zmoto spoznati, se pravi resni-c o najti.
• » *
Sreča pravijo da je slepa, nesreča pa še bolj.
* * *
Varčvaj v mladosti, na starost ie težk6; l>riti na zeleno po zimi ni lahko.
Zgodovina marsikakega posestva je
kratka: »Oče skupaj spravil, sin zapravil.« * * •
Večina liudi misli na ženitev, ko je še
prezgodaj, ali pa že prepozno.
* * *
Strah pred smrtjo je ljubezen do življenja.
• » »
Ce se mož razjezi, včasih ne more do besede, pri ženski tega nikdar ni.
• * •
Sreča je kakor razposajen otrok: potrka na vrata, pa zbeži.
Društveni vestnik.
Cerkljanska »Kmečka zveza« je dne
19. marca priredila dobro obiskan shod,, v dvorani »Gospodarskega doma«. Namen shoda je bil, pojasniti ljudem načrt starostnega zavarovanja, kakor ga je predložila državnemu zboru vlada. Predsedoval je predsednik »K. Z.« vrli posestnik Tavčar, (lovoril je Pr. Krcmžar iz Gorice. ki je v daljšem govoru pojasnil načrt vladne predloge ter pokazal njene dobre ju slabe strani za kmeta, ter dobre in slabe posledice, če sc predloga sprejme, ali če propade. — Predsednik Tavčar je pov-darjal, da bi on v marsikateri točki želel izpremembe, da pa je zavarovanje za kmeta potrebno. Ko so izrekli svoje želje še nekateri drugi možje, so navzoči kmetje sklenili, naj poslanci delajo na to, da sc vladna predloga izpremeni v toliko, da bo kmetu v večjo korist, da pa nikakor ne puste, da bi se kmečko zavarovanje pokopalo. — Na shodu je bilo navzočih nad 200 mož.
Šmarca. »Katoliško slovensko izobraževalno društvo si je kupilo lep nov gramofon, ki bode člane kratkočasil med odmori pri raznih predstavah. — Tudi telovadno orodje smo si postavili v lepo in visoko dvorano, seveda je tudi to orodje vse čisto domačega dela, kakor vsa druga dela pri tako lepi in praktični dvorani. — Na spomlad prične tudi delovati strelski klub s svojimi Flobert-puškami; svoj
pripravni prostor ima za poslopjem mlekarske zadruge, ki bo v prijetnem hladu kraj vode. — Mislimo tudi na domače tamburaše, ki so in bodo največje veselje in zabava naše nadebudne mladine. Pouk iste z veseljem prevzameta gg. Pavel Jerman, kot naš rojak, in skoro naj-prvi vodja tamburaških zborov pri nas zlasti v Mekinjah, in Leopold Gostič, or-ganist na Homcu, ki je jako dober voditelj tamburašev. — Prijatelji dela za pravo zdravo izobrazbo duha in srca naše mladine, tesno se združimo in z denarnimi žrtvami pomagajmo, da se vse za-početo in nameravano delo za izobrazbo naše mladine utrdi in v resnici izpelje. I3og povrni vsem dobrotnikom, ki kakorkoli podpirajo naše društveno življenje.
Pri nas v Šmarci se je tudi svoj čas ustanovil »Abstinenčni krožek« in je štel 23 pravih popolnih abstinentov, in to že takrat, ko je bila abstinenca še popolna j novost. Danes pa, ko je ta le še neka zaničevana reč, nas je pa vedno manje, namreč štiri dosmrtni popolni abstinenti in devet začasnih abstinentov. Ker se pri nas toliko za zadružništvo in napredek stori, je neobhodno potrebno, da se tudi za razširjanje treznostnega gibanja v kratkem priredi osrčujoče in navdušujoče predavanje. Naši abstinentje imajo tudi naročene tri izvode »Zlate dobe«, ki se pa ne valja po policah neizrezana, ampak se v resnici obrača velika pozornost nanjo in sc prav pridno izposojuje. — Tudi društvena knjižnica se kaj hitro širi. Precej knjig že imamo, vse vezane, ki se z veseljem prebirajo in izposojujejo. Seveda šc ni pri teh delih vse v najlepšem redu; saj tudi ni mogoče v tako kratkem času. A letošnje leto se bodo pa tudi pomanjkljivosti izpopolnile.
Podbrezje. Za naše izobraževalno društvo se udje vedno bolj zanimajo. Upamo, da pristopijo tudi še novi člani, posebno ker smo dobili nove društvene prostore, ki so bolj v sredini podbreške tare. Letos smn imeli že 5 predavanj, med drugim je g. J. Erman predaval trikrat o važnih določilih iz državnega zakonika, kar je važno posebno za gospodarje. Obljubil nam je o tem še več predavanj, kar smo z veseljem pozdravili. Obljubila so se nam predavanja tudi še od drugih strani. Možje in fantje, pristopite vsi k društvu!
Sv. Ivan pri Trstu. V četrtek, dne 26. m. m. se je vršil prvi redni občni zbor »Slovenskega kršč. - socialnega izobraževalnega društva« z običajnim sporedom. Društveni predsednik gospod Anton Cok je pozdravil navzoče, posebno pa g. Fr. Terseglava, odposlanca S. K. S. Z. Potem je podal besedo društvenemu tajniku gospodu Ivanu Križmanu, ki je poročal sledeče: 1. redni občni zbor se je vršil dne 19. marca 1908. Društvo je poslalo člana Dequaia v St. Vid, da se pouči o telovadbi in potem smo po malem telovadili. Društvo je bilo zastopano pri javni telovadbi v Škofji Loki s tremi člani; kaj so tam lepega slišali in videli, je poročal štirinajst dni pozneje član Mirko Sušmelj. Odbor je imel v letu 1908 trinajst sfej in 1909 tri seje, skupaj šestnajst sej. — Dne 13. sep-
tembra 1909 se je vršil izvanredni občni zbor, pri katerem so se pravila v toliko spremenila, da smejo biti člani društva tudi ženske. - Predavanj je bilo devet Predavali so gg. Terscglav. dr. Krek, dr. Lampe, Ukmar i. dr. Priredili smo tudi nekaj priprostih predavanj. Veselic .e bilo pet, ki so vse imenitno uspele. Društvo 'šteje 58 članov; od teh je 26 moških m 32 ženskih. Med letom jih je izstopilo pet. Res nas je malo, a ti smo vztrajni in dobri Kaj jih pomaga veliko, ako pa niso vztrajni in so slabi. Ker je bil blagajnik zadržan, poročal je mesto njega društveni predsednik. Društvo je imelo 1297 K 9 h dohodkov in 1295 K 21 stroškov. Prometa pa 2592 K 30 h. Sprejeto. — O delovanju knjižnice je poročal član Mirko Suš-meli. Knjižnica šteje približno 200 knjig. Od teh je 116 leposlovnih, 17 o zeitilje-pisju m zgodovini, 16 o socialnosti in gospodarstvu, 16 leposlovnih listov in U nabožnih knjig. Citateljev je 93, ki so preči-tali 930 knjig. Vsak čitatclj je prečital približno 10 kn.ig; vsaka knjiga je bila pre-čitana štiri- do petkrat. Priporočal je, naj se člani v večjem številu poslužujejo knjižnice ter prosil odbor za nakup novih knjig. — Sledile so volitve. Izvoljeni so bili: Anton Cok, Vinko Mislej, Ivan Križ-man, Jožef Štrajn, Justin Cergolj, Franc Špacapan in Josip Ferjančič. Ženski odbor pa je ostal prejšnji, in sicer gg. Vitez, Pahor, Brana, Gropaje in Udovič. — Občni zbor .ie zaključil g. Fr. Terseglav, ki nam je predaval o naši mladini, ki je boljša prihodnjost našega naroda ter o koristi telovadbe. — Ker je prišel vendar enkrat čas, da se ustanovi tudi pri nas telovadni odsek, so bili v pripravljalni odbor izvoljeni: Ferjančič, Dequal, Novak, Sušmelj in Zupančič. Ustanovni občni zbor se bode vršil v kratkem. Torej naprej mi mladi!
Bohinjska Srednja vas. Na sv. Jožefa dan se je udeležil naš telovadni odsek v polnem številu skupne seje »Zveze telov. odsekov« na Bistrici. Nad sto zastopnikov raznih odsekov s Kranjskega in Goriškega — okoli 50 v uniformi — je korakalo v krasnenv izprevodu najprej k sv. maši, potem pa na zborovanje v prostoru hotela »Markež«. Fantje so dobili pri seji jasen upogled v celo organizacijo in se iz-nova navdušili za svoje prelepe cilje. Pri nas je med fanti še vse premalo zanimanja za to mladeniško gibanje. Drugod, kjer imajo telovadne odseke, ga najdete težko fanta našega mišljenja, ki bi ne bil član telovadne organizacije. Zato brez strahu in ozira na druge stopite v naše vrste! Ako vas ne veseli telovadba sama ali nikakor nimate časa za njo, se pa udeležujte drugih naših prireditev, predavanj, predstav itd. Seveda je prostor pri nas le za onega, ki mu je mar resno in vztrajno delo, prava izobrazba duha in telesa in noče z drugimi vred utoniti v mlaki življenja!
Iz Kozjega na Štajerskem. Zimsko pustno veselico, ki jo je »priredilo »Gospodarsko bralno društvo« dne 21. svečana, se je prav dobro obnesla. Le tako vrlo brez vsega strahu naprej, vi mladi junaci
in junakinje, ker vi ste nase uparne a
polju mladeniške organ.zaci e Nič e ne
ustrašite nobenega nasproti...kajvi " libog imate itak dovo j; posebno pa no društvo, ki j ni e trn v peti. Saj sami prav dobro veste, da vsaka dobra katol -Sa,-narodna stvar ima mnogo nasprotm-kov. tako tudi vi in bralno društvo l orej še enkrat: vsa čast vam mladi, nevstra-šeni igralci. Posebno zahvalo pa izrekamo vsem sosednim pilštajnskim gostom ki se niso vstrašili slabega pota, vsemu slavnemu tržkemu občinstvu za krasno udeležbo; gospodu Guceku pa za sobo in točno postrežbo. Ze danes opozarjamo vse domače in sosedne prijatelje društva, da nas na belo nedeljo (ako se kaj ne pride) posetijo mnogoštevilno. Igrala se bode igra »Trije tički« in še ena druga. Zeleč vam vsem zdrave velikonočne praznike in veselo Alelujo ter na belo nedeljo mnogobrojno na srečno svidenje in pošteno zabavo!
Iz Mekinj. Društvene predstave so same na sebi nekaj vabljivega, toda tako vabi ive pač malokje, kakor ravno v prijaznih Mekinjah. Tretjo predstavo je že priredilo društvo tekom letošnjega leta, pa spodnji prostori župnišča so bili vedno prenapolnjeni ne samo domač.nov, marveč tudi Kamničanov. Saj izvrstni tambu-raši in izvežbani igravci vselej nudijo občinstvu izreden užitek. Predstava na sredpostno nedeljo, za postni čas tako primerne svetopisemske žaloigre »Izgubljeni sin« in igrokaz »Satan« pa je gotovo prekašala vse druge. To naravno predstavljanje in to globoko umevanje vlog iz judovskega življenja nas je kar presenetilo. Vsi igravci, dasiravno priprosti fantje, so z neko lahkoto in sigurnostjo rešili ne lahke vloge. Posebno pohvalo pa gotovo zaslužita oče Eleazar, pravi tip starega Juda in njegov poredni mlajši sin Joas. V njem je občinstvo lahko spoznalo podobo tistega, o katerem tolikokrat sliši govoriti v postnih govorih. Želeti je, da bi se take in enake igre na naših odrih vprizarjale bolj pogosto: zakaj tudi te nudijo dovolj zabave in razvedrila in v resnici blažijo značaje. Ob enem bi pa ravno po njih ljudstvo polagoma dospelo do pravega umevanja svetopisemskih zgodeb.
Sv. Križ pri Kostanjevici. V nedeljo, dne 14. marca je priredilo izobraževalno društvo v svoji čitalnični sobi predavanje o elektriki in o njenih pojavih v naravi. Želeti bi bilo pri društvenih predavanjih več udeležbe od strani članov! Društven odbor je sklenil, naj se predavaira vrše vsako nedeljo in sicer — radi malih prostorov — ločeno: eno nedeljo za moške člane, drugo za ženske. Tudi se je nasve-tova o, da nastopi poleg glavnega predavatelja se kak fant kot govornik. Ta nasvet bo skušal odbor spraviti tudi v dejanje. Seveda je na vas, fantje, ležeče, da se to res izvrši. Torej: korajža velja!
Iz Ihana. Naše kat. slov. izobraževalno društvo še vedno pogreša v svoji sredi nekaterih mladeničev, mož in deklet Kajti imamo se dobre, pametne mladeniče, a v društvo ne marajo pristopiti. Mladeniči, to m prav! Kajti v prvi vrsti je društvo usta-
novljeno za vas in za vašo izobrazbo. prj dite k predavanjem, ki so vsako drugo ne" deljo v mesecu, in gotovo ne boste na škodi. Pri tej priliki naj bodo opozorjeni vsi člani in članice društva, da je nekaka častna dolžnost, ^ udeleževati društvenih prireditev, predavanj itd. Le tako je mogoče, da društvo v polni meri izpoinuje svojo nalogo.
Iz Loke v Istri. »Slovensko katoliško izobraževalno društvo« v Loki je imelo svoj občni zbor dne 7. svečana t. 1. p0. ročalo se je o delovanju društva v prete-čenem letu. Potem smo izvolili nov odbor: L Ojo, predsednik, J. Primožič, podpredsednik, A. Rondič, tajnik, A. Rodeia. tajnikov namestnik, Jožef Ogrin, blagajnik, A. Ogrin, blagajnikov namestnik, A. Sever, knjižničar. Nadzorstvo je: J. Sever in A. Rondič. Nadejamo se, da bo novoizvoljeni odbor prav požrtvovalno nadaljeval pričeto delo in želimo, da bi imelo obilo uspeha. Novi odbor je sklenil v svoji seji, čim dalje več skrbeti za društveno premoženje, prirejati vsaj vsak mesec enkrat kako predavanje in poiiče-nje; včasih naprositi tudi kakega strokovnega predavatelja, kar je zelo potrebno.
Iz Sodražice. Sicer že nekoliko pozno. a vendar poročamo, da je izobraževalno in pevsko društvo »Glas« priredilo na pustno nedeljo veselico s petjem, igro in srečolovom, kar se je vse izborno izvršilo. Zlasti društveni pevski zbor s svojim spretnim pevovodjem lahko z. vsako še tako težko skladbo brez skrbi nastopi. Čujemo, da se v društvu snuje tudi tam-buraški zbor. Prav bi bilo to. saj so naši fantje in možje od nekdaj glasbeno nadarjeni in vneti za godbo. Le pogumno in krepko naprej tudi v tem oziru.
V	Mančah pri Vipavi je k. s. izobraževalno društvo dne 21. februarja imelo svoj redni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni sledeči odborniki: predsednik Fr. Ftirlan (Manče 13), podpredsednik Rudolf Fajdiga (Lože), blagajnik Jožef Sorta (Manče), blagajnika namestnik Anton Jež (Lože), tajnik Janko Nabergoj (Manče), tajnika namestnik Alojzij Kralj (kurat v Gočali), knjižničar Ivan Ferjančič (Manče 27). Društvu so pristopili še trije novi udje in šteje društvo sedaj 48 rednih in podpornih članov.
Koritnica pri Grahovem (Goriško). Poročilo občnega zbora »Kmetijskega bralnega društva« na Koritnici, ki se je vršil 19, marca. Shodov je imelo društvo tekom svojega obstanka: tri javne in dva društvena sestanka. Sej je imelo pet. Dohodkov je bilo 142 K 79 vin., stroškov 136 K 20 vin. Knjižnični inventar je znašal: časniki 36 K 10 vin., knjige 169 K, 60 vin. Članov šteje društvo sedaj vsen 68, in sicer 1 ustanovni, 43 rednih in 24 podpornih.
V	Solkanu pri Gorici je v ondotnem izobraževalnem društvu dne 4. aprila predaval g. dr. Capuder o Napoleonu in njegovi dobi med Slovenci. Poslušalcev je bilo nad sto. Predavanje so spremljale le-Pe skioptiške slike, za katere gre hvam S. K. S. Z. v Ljubljani, ki jih je posodila goriški zvezi.
gi^rrrrmiTTiTi "rm^Tn
mi
:: Še vedno najboljše in najcenejše so naše ::
slamoreznice
katerih imava nad 100 v zaiogi in si vsakdo najlažje izbere.
Tudi vse druge stroje za kmetijstvo in mlekarstvo imava v zalogi po'najnižjih cenah.
iH«
Lil imiaiUTl
[mimmmi nnmutimTtt
4
Kdor si torej misli siamoreznico kupiti, naj ne zamudi priložnosti in naj zahteva najin ilustrovani cenik, katerega dobi vsakdo 2737 zastonj in poštnine prosto. 26- 4
Kari Kavšeka nasledniki
Schneider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16.
f
mnimimmuumumuiuum
IVajl>«»l ifti
Ceneno posteljno perje!
1 kg sivega, ekubijenega, dobrega perja a K; 1 kg boljšega a K 40 vinarjev, polbelrga 2 K 80 vin,, belega 4 K, belec« akubljenega 5 K 10 vin., 1 kg .Izredno finega, snežnobe-'lega, akubljenega 6 K 40 vin. in 8 K; 1 kg sivega puha 6 K ■ 984 .6- li In 7 K; I kg belega puha 10 K; Bajllnejfi prani puh 12 K. — Pri odjem 6 kg ac pošlje Iranko.
DovrJene postelje SSK^^sjt.fe.ss.^K:
lega ali rumenega nanklng-biaga, I pernica, 180 cm dolga, «16 cm iiroka, z 2 blazinama, vaaka 80 cm dolga in 58 cm ■Iroka, napolnjena z jako lepim, mehkim perjem 16 K, z Izredno iinlm polpuhom 20 K, z najfinejšim alvlm puhom 14 K; posamezne pernice 10 K, 12 k. 14 K,. 16 K; blazine I K, s K 50 v., 4 K. — Za neprimerno denar nazai. Zamen|av« lopusina. Pošilja proti povzetju od iaKviljelranko S.BENISCH ' D ienlci It. 71 Cechy. — Ceniki zastonj (n franko.
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak člove^ v lekarni 7rnkoczy poleg rotovja lepo tiskano deset napovedi $a kmetovalca; tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. 325812-1
I* * I**I ~ V if*i "" ii«' i) v«_»ii-i_rnjnnji
SI. občinstvu, osobito poljedelcem, vinogradnikom in obrtnikom si uso-jam naznanjati, da izdelujem razne
usirMejrcičejiili!,
ter jih pošiljam iz svoje delavnice na drobno in debelo po poštnem povzetju. Natančne cene se izvedo na željo po dopisnici. Z odi. spoštovanjem
Ivan Vintar, Velike Lašče 1, (Dolenjsko).
810 2-1
f&cUni/tč ~iy i/km&ri/co Materi Helij o <ivt>rv. po ceni in Jptvnetsljivo-potovali rui/ se ol>rnr/e
cSunon^Mnetete*
v £jub^cuxt ttblodvorshe ulice20. Viakpar36ui!AytismU*iitjjo3ebnnyila&t0.
Sstotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
Razpisuje se služba
Organista v Pečali
pri Moravčah. Plača po dogovoru. Prednost ima samski pa pošten mlad Cecilijanec. Nastopi lahko takoj. J. Žagar, župnik.	801 3—1
Skupna rezerva sklepom 1807 Bez stotlioč kron. Upravno premoŽenje sklepom 1907 3,600.000 kron.
Zadružnikov £*z 550.
plovno noso
osoiilnlco
reg. zadr. z neom. zavezo v LJubljani,
pisarna na Kongresnem trgu št 15 nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po
4%%
t. j. K 4-75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo	3418 1
Uradne ure od 8. do 12. ure doooldne in od 3 do 6. ure popoldne.
TekoSI račun v Avstro-ogrski banki v LJubljani. Račun poštne Hranilnice it. 49086. Telefon št. 135.

Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
Kongresni trg št. 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg št. 19
-	sprejema hranilne vloge vsak
-	d e 1 a v n i k od 8. do 12. ure
po 4
31 O 4
O
to je, daje za 200 kron -9 kron 50 vinar, na leto. -
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentnl davek plača hranilnica sama.	Najsigurnejša prilika za štedenje.
1955 Prelat R. Kalan 1. r., predsednik.	Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik.	2
Stra« 280
Herbabar-j«* po«lfo»forBa«o-klall
apneno-železni sirup.
Ta le le 39 let uveden, tdravniSko preizkušen in priporočen. Uborno sredstvo u tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje al*, pomruje kašeil in vituia slast PospeSuje prebavo in red tev.
Cena steklenici K. 2 60, po pošti 40 vin. vew a ra vitek.
Edino Izdelovanje In glavna razpoilljatev
Herbabny-Jev okrepljeni
Sarsaparila-sirup.
Ze 34 let uvedeno in najbolje preizkušeno mazilo. Lajte in odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po poŠti 40 vin. več ta ^ -----------------.....---	- -r zavitek.	2849 ,4-4
„,„„ ... Dr ffoiimnnn-ooa lekarna „zur BarnUierzIikelt", (Hcrtjabny-Iev naslednik) 0Tri
Ludovik Sevar na Rakeku prodaja
jajca za valenje
vc''c:h r.ur.outh Roks kokoJi. Prednost teh kokoši obstoji - v tem. da so izvrstne rimske jajča-- ce -ed^sežono iineca tr.csa. tehtajo 4-6 kg. so krotke, mirne ti vali, ki se pri tleh drže. Kontrola •2-fanc po zaklopr.ili gniezdih. Ducat jajc stane i K brez zabeia. Za SO • oploditbe se jamči. Sli 1-1
Liubiteljem cvetic!
ZASTONJ
razpošiljava za gospodinjstvo vzorce platna . bombaZa-bombaJeve in plat-r.c::c r.e suknenega platna za postelje, kreasa. i:!c-s perka.la. piketa inlet-blaga pattaraa cefira. okstorda ksnafasa. barhenta. Kupite to blago, kakor-isč: britače iti kahir.iskc brisače iz damasta. namizne prte. serv.ctc in tudi celo garniture vseh vrst brisač, /cr::;:: robcev ccncje kot povsod pri Starek In Machane, tka.::.ca platna, bombaža in damasta, ST.	Sps 77, Češko.	2-1
mt=
Poior, kmetje in tsot|(l 1
moji lekarniški praksi, katera Is-vrinjen te li let, se ml |e p»-irečllo. sčasoma Iznajti ireditv« zi rast brk In Iu, proti Izpadanja las io za odstranitev prhlja ^luskini n« glivi, to |t Kapllor it. I. Cena (iranko ni tlako poitol: 1 tonili 3 K 60 »-1 lončki S K Prosim, da ie na: ročl ismo od mene. Nailov jc : P JurlHČ, lekarnar v Pakta« it. 65 Slivonija Denar it pošlji oiprtj ali • postnim povzetjem.
3141 !0—1
POZORI
ČITAJ!
POZORI
Pakraške želodčne kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih. osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji. pomanjkanju teka. krčih itd. Nedosetno s redit v: za uzdrlanje dobrega pre-bavanja.	3-,39 10—1
flMVUl. S^
c—. v
as^
Drlsvasje Izvntao »tpefc sifurei Ctia Jt za 12 steklenic ti d ruaistorica) 5 K tra.nk« te vsak« pošt* p« Mvrrtja ali te te potlje denar
»»pr?j. .Manj kot 12 steklenic se ne poiilja. Pretimo, da se naroča naravnost od P. JURIŠICA, lekarnarji v Pakracu it. 65
^Slavonija.)
ffSj.

Za okno in vrt. po zimi in po letu cvet! Redke in začudenje vzbujajoče velikocvetne vrste begonlj.glokslnij, kan, »iato-in srebrno listnih koladlj, kal, georgln, 1111), vrtnic, azalk, alpskih cvetic, fuksij, pelar-gonij, palm, cvetic vzpenjalk, trajno grmičevje, lepotilno in plodonosno. Krasne novosti, prvovrstne, letos cvetoče, kakor tudi izredno krasni .Radij". Potrebujejo ilovke. posebno dobro učinkuje razno gnojivo. Vse nenavadno ceno! Mraz neSkoduje. Bogato ilustrovan cenik v barvah z navodilom o gojitvi zastonj J. SUZA, Potšton nad Orl. Češko. G 382 10-1
Najoenejša in najhitrejša vožnja
i
Je s cesarskimi brzoparnikl == ..Kronprlnzessin CScIHa" 140 26-1 „Kalser Wilhelm 11." - ..Kronprinz Wilhelm" „Kaiser Wilhelni der GroBe".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana
Kolodvorske ulico It. 35, nasproti stari Tliierjevf gostilni.
Josip Kordin
Ljubljana, Pred škofijo št. 3 priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih
Mor detelje, velikanske pese in Korenia u krmo, vseh Trst trav, travnišnice. jesenske repe, solate, kuhinjskih zelišč in : inetijskili senieirpo niikih cenalt. :
Poštnim potom sc izvršujejo na-= ročila točno in solidno. ::
_ Ugodni uspehi 1907 in 1908
Srebrna drž. kolajna Korneuburg 1908.
Postavno	T^ T¥ "V Postavno
zavarov. A M VJL mJL VA. zavarov.
Ceneje in ugodnejše kot bakreno npno
hm Od dežja se ne opere, hh Branllno sredstvo proti drevesnim Škodljivcem.
Uporablja se proti:
strupena rosa vinske trte.
Peronospora vltlcola, Krastam jabolčnih, hrušklnlh dreves, Boleznim kumar, Boleznim breskvlnih nabornic,
Fusidadium. Plasmopara cubensis
Tapltrlm deforniani
Tresočim boleznim borovca. Kr™" Krompirjevi bolezni,
Dobi se samo v pooblaščeni tovarni TENAX za flvstro-Ogrsko:
DR. G. HEINER & CO.
preje dr. J. Sdiorm
DUNHJ, VI2, Mollardgasse Stev. 69.
H 507	Telefon 4077.	7-1
Prospekte, pojasnila zastonj poštnine prosto.
oAn
1 kg samo K192, vedno sveže mleta, jako izdatna, zelo okusna in pristna, ter za primes z mle kom najbolj priporočljiva.
Drobliiva kava!
Fina, vedno sveže mleta 1 kg samo K140; izdatna, čista ter dobra v snovi in oknsn, priporoča
1. graška kavožgalnlca tvrdke
C. F. SCHOBERT Gradec.
766 3 Murplatz 10—12. 3-1
od K 2 80 in višje, franko, brez poštnine na vsako poštno postajo.
Pošiljatve na vse strani 1
Za prekupce posebno ugodno ceno!