262. številka. Trst, v petek 16. novembra 1900. ,,Edinost „ shaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaš« : Za celo leto........24 kron ca pol leta.........12 - za četrt leta................6 „ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brer priložene naročnine ae uprava ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvČ.) Telefon Str. 870. Tečaj XXV K A* Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V e41ioitl je noč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. V.& večkratno naročilo s primernim popustoin , Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi iul. ae računajo po pogode Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefran kovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaae sprejema upravnlštvo. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. UpriiTuištro, in sprejemanje inseratov v ulici Molili piccolo šiv. 3, 11. iiailsir. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik kanBorcij lista „Sdiaost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsu Res škandal! (Izv\ dopis iz ud. krogov z Goriškega.) Gospod urednik! NiČ ne zamerjamo Vašemu listu, da je dvakrat ožigosal postopanje učiteljstva glede rabe jedino zveličavne nemščine v slovensko-laškem učiteljskem društvu. Vedite, da učiteljstvo celo vdobruje nastop Vašega lista. Da bo Vašim čitateljem znano, kako je prišlo do škandalov*, prosim, da ob-javito sledeče črtice. Ko je bila sprožena misel o ustanovitvi deželnega učiteljskega društva in ko smo se na ustanovnem shodu razgovarjali o poslovnem jeziku društva, povdarjalo se je z obeh strani, od slovenske in 4aške, da se materina, deželna jezika nikakor Jie vrneta zapostavljati! Nemški jezik smo .pritaknili le kakor neobhodno zlo, t. j., z namenom, da ne bi trebalo določevati, kateri deželnih jezikov imej prednost in da v glavnih in odborovih sejah ne bi trebalo — tolmačev! Nemški jezik se je sprejel — nekako po sili, kakor lupina. Teško smo giasovali tudi za to; a upali smo, da bo društvo sicer upoštevalo deželna jezika kakor jedino pravna jezika društva. Varali smo se. Določalo se je, da imej društvo dva tajnika : slovenskega za slovensko dopisovanje in laškega za laško. Kako je prišlo do označenega škandala — ve le odbor, kije edino odgovoren za škandal. Ako bi hoteli navajati zgodovino, kako je prišlo do tega, da si je slovensko-laško uciteljstvo zbralo jetiinega, trdega Nemea-učitelja v deželi za predsednika, prišli bi do trmoglavosti slovenskega učitelja, ki je hotel na vsaki način usilfti za predsednika moža, katerega nikdo ni poznal. Podpredsednik, g. naduc. Bajt, osebno znan z jedinim Nemcem, učiteljem na šulveranjski šoli, zabil si je v glavo misel, katero po pravici imenujete škandal. Kaj pa je privedlo dotičnika, daje zdaj začel celo sam podpisovati — škandale, nam ni znano. Vemo le, da je dotičnik, kljubti izrecnemu prigovarjanju, usilil v odbor kakor slovenskega tajnika moža, ki za tak posel ni sposoben. Kaprica je kriva, da društvu ni pristopil marsikateri učitelj: kaprica ima na vesti — škandale ! Zdelo se nam je, da ne pojde PODLISTEK. 11 „Mazepa". Povest iz začetka 18. stoletja. — (Spisal Ledenovski.) IV. Švedski kralj je bežal z Ruskega. Nesrečna bitka pri Pultavi je bila usodepolna za njegovo moč. Na Švedsko ni hotel bežati. No, želel je, kljub vsej nezgodi, prijeti Rusko. Sklenil je, da najprvo Turčijo pridobi za-se. Z njeno pomočjo je hotel uničiti Petra Velikega. S tem namenom je bežal z ostanki fivoje vojske proti turški meji. Solnce je pripekalo. Krog in krog ni bilo videti nikjer po planjavi ne vasi, ne druzega pribežališča. Kari je bil ves zamišljen. Ob njegovi strani je jahal Orgenstrom. Pustil je kralja na miru in ni govoril skoro nič. Kar je zagledal daleč pred seboj neko temno stvar, ki se je pomikala počasi po ravnini. Vedno bolj se je bližala našima znancema. Orgenstrom je že razločil lahko, da je to konj. Začudeno je povprašal samega sebe, kaj da bi neki moglo lo biti. Konj sam v pustinji ? Morda se je zgodila kaka nesreča? Opozoril je kralja na to. Ta je imel druge misli, nego da bi se brigal za tako stvar. Orgenstrom si gladko, ker trmoglavost in nesnačajnost nista rodila še nikdar dobrega sadu ! Uverjeni bodite, da se poskrbi, da se škandali ne bodo dolgo ponavljali. Slovenski odborniki naj varujejo sr^to navrlo absolutne jcdnakopravnosti in 'veljavnosti slovenskega jezika, sicer niso vredni zaupanja, katero so si obesili celo proti v-olji zavednega dela slovenskega učitelj stv3L Zahtevamo od njih, da nemudoma operejo madež, katerega so oni krivi! Slovenska javnost pa naj sodi milo pregrehe posamični kov ! * * Še nekoliko pripomb. Ta glas iz učiteljskih krogov nam je v veliko zadoščenje. To iz dvojnega razloga. Prvič zafco, ker je od interesirane strani sankcijoniran naš | nastop, drugič (in Še posebno zato), ker nam i je gospod dopisnik — poznan šolnik — pojasnil, kje je krivda! V pravo, resnično srčno zadoščenje nam je, da nam je -ohranjena vera v značajnost in narodno ia poli-tiško poštenje ogromne večine slovenskih učiteljev na Goriškem. Na posamičnikih je torej krivda: učitelji pa so pogrešili le v toliko, da so bili malce preveč zaupljivi in premalo previdni o izbiranju onih, katerim so poverili zastopstvo svojih interesov, oziroma vodstvo društva, ki naj bo predstavitelj interesov skupnega učiteljstva na Goriškem. Z veljavnostjo nemškega jezika v toliki meri in v tisti namen, kakor nam pripoveduje današnji g. dopisnik, bi se sprijaznili tudi mi z ozirom na res bedno stanje učiteljev in na nujno potrebo skupne organizacije za zboljšanje razmer. Nas je ogorčilo le to, da so oni, ki so krivi, usilil i nemščino daleč preko meje, označene od gospoda dopisnika. Tudi temu ne bi prigovarjali, da si vse avstrijsko učiteljstvo proglasi kako skupno, na nemškem jeziku pisano glasilo. Ali to glasilo bi smelo biti nemško le v toliko, da bi izhajalo v nemškem jeziku, sicer pa bi moralo biti le glasilo učiteljev, glasilo v obrambo skupnih stanovskih koristi, nikdar pa ne bi smelo biti gl-asiio, ki vleče na — dentsch-national! ! Po rečenem nam mora priznati vsakdo, da smo se postavili na stališče koncilijance in da je daleč proč od nas misel, kakor da bi hoteli zahtevati od naših učiteljev, naj se :—-----—■— ni dal miru in zdirjal je proti rečenemu konju. Zdaj je zapazil še le, da ni sam konj. i Imel je privezanega moža ua hrbtu. Orgenstrom se je bližal konju bolj in bolj. A ko ga je ta zapazil, se je obrnil v nasprotno stran bi hotel zbežati. Pa komaj je naredil par korakov, že se je zgrudil na tla. Uboga žival je morala biti grozno utrujena. Orgenstrom se je približal konju. Preplašen je skočil nazaj in vskliknil : « Mazepa!!* Spoznal je hetmana koza kov. Isti je bil trdno privezan na konja, ravno tako, kakor so ga zvezali donski kozaki. Bil je popolnoma nezavesten. Orgenstrom mu je prerezal vrvi in ga oblival z vodo iz vojaške čutarice. Med tem se je približal tudi kralj. Začudeno je gledal tudi on Mazepo. Ni si mogel raztolmačiti, kaj da se je zgodilo z Mazepo. Orgenstrom je dal znamenje nekaterim vojakom, ki so jim sledili v majhni daljavi. Ti le so se približali in položili Mazepo na nosilnico. Štirje možje so ga nesli, dokler ni vsa družba dospela do glavne vojske. Tam so napravili šotor črez noč, in so se trudili, da bi obudili Mazepo. Zdaj je jeden vojakov prinesel malo mleka in ga vlil hetmanu v usta. Takoj je ta odprl oči in gledal zmedeno okoli sebe. Orgenstrom ga je nagovoril in Mazepa ga je gledal dolgo. Nazadnje je steg- postavijo na stališče narodne ekskluzivnosti tudi teduj, ko jim živo treba skupnega nastopanja s tovariši drugega jezika. Ali kon-cilijanca, kolegijalnost se ne smeta pretvarjati v samoponiževanje! Najkoncili jantneji človek ne sme pozabiti na ugled svojega rodu in svojega jezika, ne sme dopuščati, da bi v njegovi hiši gospodaril tujinec! Kakor smo torej pripravljeni pri poznavati. potrebo skupne organizacije učiteljev, kakor jo označuje naš današnji gospod dopisnik, tako moramo najodločneje zanikati potrebo, da so tej organizaciji na čelo postavili človeka, ki je v službi glasovi tega schnlvereina, s katerega tendencijami se ia mož tudi strinja! »Schul-verein« je sicer res šolsko društvo, ali tako, da hoče potom šole dosezati narodne in politične namene! To društvo ima politične, raznarodovalne, bojevite, agresivne namene, ! naperjene v prvi vrsti proti avstrijskim Slovanom, h katerim se prištevamo tudi mi Slovenci! Mi si ne moremo pomagati in izjavljamo danes zopet: izvolitev takega moža organizaciji naših učiteljev na čelo je in ostane oduren afront interesu in narodnemu t ugledu našega naroda, to je madež, katerega izprati je goriško učiteljstvo dolžno tudi radi — sebe, svojega ugleda in svojega narodnega poštenja! Ured. »Edinosti«. Politični pregled. V TRSTTJ, dne 16. novembra 1900. Volilno gibanje. Goriško. S Krasa nam pišejo: V kratkem se imajo pri nas vršiti volitve za državni zbor — no, vkljub vsemu netenju od strani goriške gospode je pri nas vse mirno. ljudje so sprevideli (vsaj večinoma), da se ves prepir v Gorici vodi ne v blagor naroda, ampak le radi razpaljene mejsebojne osebne mržnje izvestnih goriških gospodov. Ljudstvo se vprašuje, zakaj naj bi se klali med seboj, ko bi morali vporabljati vse sile proti skupnim sovražnikom in zatiralcem ?!! Vsled tega je nastala na Krasu taka apatija, da dosedaj v večih občinah niti kandidatov niso postavili za prvotne volitve in se lahko zgodi, da v nekaterih občinah mesto »liberalcev«, oziroma »klerikalcev« zmagajo — pristni socijalni demokratje. To naposled ne bi bila velika nesreča, kajti skoro bi bilo bolje, da zmaga soci- nil roko, katero je Orgenstrom prijel veselo. ! Zahvaliti se mu je hotel za rešitev. Komaj slišno je zahteval, naj mu dajo jesti. Takoj so mu dali in Mazepa je jedel kakor sestradan volk. Istotako slastno je 3 pogoltnil kapljico vina. Ko se je malo okrepčal, začel je praviti, kako da so ga izdali lastni rojaki, zvezali ga in kako bi poginil v neizmernih ravninah, ako ne bi ga bil našel Orgenstrom. «Sedem dni sem bil na konju. Ganiti se nisem mogel nikamor*, je nadaljeval. iTrpela sva oba, jaz in konj. Ze sem mislil, da mi bo treba poginiti v divjih stepah. Bil sem že ves onemogel, ko ste me dobili vi drugi. Nadalje veste vi bolje, nego jaz». Umolknil je in zaspal na mestu. Orgenstrom ga je ukazal odeti s plahto in pustiti v miru. Tudi konju, na katerega je bil zvezan Mazepa, so postregli. Dali so mu vode in živeža. Lačna žival je požirala, da je bilo slišati deset korakov daleč. Ko se je drugi dan zbudil Mazepa, je bilo že vse živo po taboru. Pripravljali so se na odhod. Orgenstrom je pristopil k hetmanu in ga vprašal, je-li bi mogel jahati ? Če prav je imel Mazepa še skoro popolnoma otrple ude od tesnih vrvij, je obljubil, da bo jahal. (Pride še.) jalni demokrat, nego tak »liberalni« ali »klerikalni« kandidat, ki noč in dan ne misli na drugo, nego na to, kako bi uničil svojega slovenskega »brata« druge barve. Bati pa seje, da o takem cepljenju glasov zmaga italijanski kandidat!! Goriška'gospoda se tolažijo s tem, dana ožji volitvi oddajo vsi slovenski volilci svoj glas slovenskemu kandidatu. V tem oziru pa dela gospoda menda račun brez krčma rja. Prosimo vas! Kako morejo vendar zahtevati, da pošteni volilci in značilni možje oddajo svoj glas možu, katerega so jim pred ožjo volitvijo njihovi voditelji prikazovali kakor izvržek vsega človeštva ?! O nekaterih »voditeljih« znamo sicer, da so prej javno in oel<5 v listih hvalili in povzdigovali v deveta nebesa moža, katerega sedaj »razkrinkavajo« kakor najpodlejši stvor; no, priprosto ljudstvo je še preznačajno, da bi umelo to doslednost in to politično moralo. Hujskanje »voditeljev« bo na ta način imelo le ta vspeh, da se ljudstvo vzdrži volitev in puBti vodilne »rodoljube«, naj se le sami med seboj vlačijo za lase ! Slavno uredništvo je naprošeno, da nespremenjeno priobči ta pojav opravičenega ogorčenja in vso moralno odgovornost rad vsprejemlje O p a z o v a 1 e c„ (Dopisnik »S Tolminskega« v zadnji »Soči« govori skoro kakor o gotovi stvari, da v V. kuriji pride do ožje volitve m e <1 italijanskim kandidatom in jednim naših ; isLotako pa je gotov, da bodo potem obe naši stranki glasovali za slovenskega kandidata, ki pride v ožjo volitev. To daje pod nos »raznim listom«, katerih noče imenovati, ki se boje, .'la bi bil izvoljen italijanski kan-' didat. Mi pa menimo, da bo že dovolj škandala, ako pride italijanski kandidat v ožjo volitev. Ali mi bi vprašali tudi gospoda dopisnika, kdo mu jamči, da bodo n. pr. Slo-gaši v sedanji razpaljenosti na ožji volitvi hoteli glasovati za dr. Turno ? Ali ni možno, da ostanejo doma ? Ali ni celo možno, da bo tudi takih, ki bodo v svoji divji stra.sti raje ' glasovali za italijanskega kandidata! Nikdo naj se ne smeje. Notorična stvar je, da nikdar strast ne vskipeva tako, kakor takrat, kadar so se stepli bratje! Sicer pa čitajte današnji »Piccolo«, ki se veseli cepljenja glasov na Goriškem, Češ: non sono escluse sorprese! ! Ali ste umeli ? ! Ured.) Štajersko. Narodni volilni odbor v j Celju je proglasil nastopne kandidature : za 1 kmečke skupine : Hugona viteza B e r k s a, 1 Frana Ro biča, dra. Miroslova P 1 o j a ; za mestne skupine dra. Ivana Dečka in dra. Radoslava P ipuša; za V. kurijo Frs»na Mlakarja. Glede drugega mandata v tej kuriji prepušča volilni odbor volilcem. naj sami odločijo med Dragotinom Hribarjem in Josipom Žičkarjem. V svojem volilnem proglasu pravi volilni odbor, o potrebnih lastnostih slovenskega poslanca. «V teh resnih Časih treba slovenskemu narodu kot zastopnike odločnih mož ; mož, kateri bodo v zajemnem postopanju z zastopniki drugih slovanskih narodov v Avstriji, s o s e b n o s Cehi, tirjali popolno, vsestransko jednako-pravnost za vse slovanske narode v Avstriji, kateri bodo tirjali kot prvi pogoj temu pravični zastop v državnem zboru na podlagi splošne direktne in enake volilne pravice; bodo posebno tirjali z vso odločnostjo, in če treba tudi z vso brezobzirnostjo* slovenskemu narodu in njegovemu jeziku priznanje popolne enakopravne veljave v šoli, uradu in javnem življenju; kateri bodo vsled tega zahtevali pred vsem ustanovitev vseh potrebnih šol, tudi strokovnih, obrtnih in trgovskih, do tehnike in vseučilišča ter združitev vseh slovenskih pokrajin v eno administrativno in pravosodno skupino.> To je program, katerega mora podpisati sleherni rodoljub. Koroško. Tukaj je volilno gibanje v popolnem tiru. Nemško nacijonalna stranka je za peto kurijo postavila kandidata dra. A. Lemischa, tega zloglasnega nemškega petelina. Nemška katoliška stranka je postavila za kandidata v peti kuriji hišnega posestnika v Milštatu, odvetnika dr.a Aleksandra Pupovca. Glede te kandidature poživlja »Mir« koroške Slovence, naj se udeleže volitev ter da naj soglasno volijo dra. Aleksandra Pupovca. Tudi sicer se koroški Slovenci precej živahno gibljejo in politični voditelji neumorno sklicujejo shode, katerih duša je vrli dež. posl. Grafenauer. Na žalost je silen pritisk Nemcev v minolih dobah, ki se seveda še vedno nadaljuje, napravil uprav grozno nepopravljivo škodo slovenski narodnosti na Koroškem. Ljudstvo se kar ne more otresti mrtvila narodne nezavesti, v katero ga je pahnilo kruto, surovo nemško nasilje, ki ne pozna nikakih mej, in nikakih obzirov do občečlo-veških pravic, po katerih so vsi narod' jednakopravni in po katerih je spoštovati last vsakega naroda, bodi njegovo zemljo, bodi njegov jezik ter sploh njegovo kulturo, katera last je sveta in nedotakljiva. V tem so Nemci vredni uaših Italijanov, ki so nam ubijali in nam še ubijajo narod v Istri. Med koroškimi Slovenci se še vedno narodna ener-žija ni vzbudila toliko, da ne bi se celo možje, ki se sicer priznavajo narodnimi, »kri -vali takoj, kadar bi imeli narodno načelo pokazati v dejanju. Iz tega vzroka imajo tudi Slovenci v beljaškem okraju zabeležiti izid volitev volilnih mož za svojo stranko kakor nepovoljen. Opravičeno pripominja »Mir«, da bo tu treba še mnogo dela, da se obrne na bolje. No, pa tudi nemško-nacijonalna gospodujoča klika v Celovcu je v »ognju boja« naletela na odlično — blamažo. Deželna vlada je morala namreč prvotne volitve za V. kurijo odložiti na nedoločen čas, ker so se mnogi volilci pritožili, da so volilni zapisnik, povsem nepravilno in nepopolno na pravljen i i Do te blamaže so uacijonalni gospodi pripomogli socijalni demokratje, ki so v posebni izdaji svojega lista »Volkswille« z naslovom: »AVie die Arbeiter in Klagenfurt um ilir Wahlrecht geprellt wurden« objavili, da je v volilnih listah komaj 500 delavcev in da je 700—800 delavcev m a n j e vpisanih, nego leta 18^7. Tudi v teh volilnih mahinacijah so koroški srd i teži podobni našim. Kandidat dr. Šusteršič in bodoča taktika. Kandidat^katoliško-narodne stranke na Kranjskem za V. kurijo je odvetnik gospod dr. Ivan Šusteršič. Ta gospod je te dni na razsežno razvijal svoj program na shodu krščansko-socijalnih delavcev v Ljubljani. Marsikaj nam zveni prijazno na uho, kar je govornik razvijal o gospodarskih in socijalnih razmerah. Razmere uslužbencev južne žele--znice so res žalostne. Hvale vredno je, da se hoče kandidat potezati za delavce v tobačni tovarni, za trgovske uslužbence, za dijurniste, in da bo pobijal moderno suženjstvo po tovarnah, na velikih podjetjih, v podzemeljskih rovih : suženjstvo človeka nasproti kapitalu, »ki je hujše nego robstvo v starem veku«. Popolnoma se strinjamo žnjim v tem, kar je govoril o ; pomenu krščanstva za človeštvo. Slednjič moramo povdariti, da njegova izjava za splošno in jednako volilno pravico odgovarja tudi programu naših tržaških in istrskih voditeljev. Nikakor pa se ne moremo strinjati z njegovimi izvajanji v političnem delu govora, ampak moramo najodločneje protestovati proti njim. Te dni smo izjavili v našem listu, da ne gre, da bi volilci dajali poslancu obvezno direktivo in da bi kandidat grešil, ako bi vsprejel tak imperativen mandat. To stališče naše je povsem korektno, kajti — kakor smo že rekli — taktika se ureja po razmerah, a razmere se lahko spreminjajo čez noč. Dr. Šusteršič pa je rekel v svojem govoru : »Kar se mene tiče, jaz tukaj odkrito priznavam in izrekam, da sem brezpogojen nasprotnik obstrukcije in da bom obstrukcijo zvsemi silami pobijal, naj si bom izvoljen, ali ne, kajti moje prepričanje je, da je obstrukcija ne samo v kvar državi, ampak da je obstrukcija tudi v prvi vrsti v veliko kvar ljudstva in zlasti tistih ljudij, ki ne "uživajo nobenih rent, ki ne režejo kuponov, ki delajo in si morajo kruh trdo služiti. Jaz pravim : parlament mora delati, mora izvršsvati svojo dolžnost v prid ljudstva in v prid države. Zato je parlament tukaj, in pomisliti je treba, kaj bo, ako se bo vladalo brez parlamenta, ko bomo na milost in nemilost izročeni v roke birokraciji«. Gospod dr. naj ne zameri, ali nam se zdi, da je v morje — vodo nosil, ko je govoril o škodljivosti obstrukcije in o potrebi, (Ta parlament deluje. Saj temu nikdo ne oporeka ! Ali to le mimogrede. Gospodu dru. smo hoteli reči nekaj druzega : kakor ni dopustno, da bi volilci predpisavali poslancu taktiko, ker ne morejo vedeti, kako se razmere za-sučejo, istotako nedopustno je, da bi si poslanec sam že v naprej vezal roko, ko tudi on ne more vedeti, kako se razmere zasučejo. Obstrukcija je zlo, o tem ne treba govoriti dalje. O tem so prepričani Cehi kakor mi. Ivaj pa, če obstrukcija postane neizogibna, ultima ratio za Cehe in za nas?! Stvari se snujejo usodno. Saj vidimo, kako vsi odločilni činitelji v državi stopajo na stran nasprotnikov avstrijskih Slovanov. Kričeč dokaz temu je, da vse moči delajo na to, da tržaški i n i s r s k i Slovani, kakih 250.000 duš, ostanejo popolnoma brez vsacega zastopstva! — »Prava Naša Sloga« že pravi zmagodobitno v imenu Italijanov in — njih zaveznice, da to pot mora pasti tudi Spinčićev mandat! Ni izključeno torej, da se združeni sovražnik pripravlja na odločilni mahljaj po nas — in to že v bližnji bodočnosti. Pripravljenim nam je torej biti, — zlasti Cehom in Jugo lovanom — da bomo morali stopiti v veliko obupno borbo in s skrajnimi parlamentarnimi sredstvi. Nastati utegne neizogibna potreba obstrukcije, ne le radi Čehov, ampak tudi radi nas! Ali bo imel v tem slučaju dr. Šusteršič srca, da zaustavi roko, ki jo je njegov lastni brat dvignil v svojo in v našo obrambo ?! Ako ga bo imel, potem naj ve, da bo rod naš v teh pokrajinah proklinjal njegov spomin ! Mi nočemo biti proroki, navadni ljudje smo. Zato tudi nočemo trditi, da absolutno pride tako! Ali možno je. Zato moramo povzdigniti svoj glas proti takim obvezam, kakor jih je podal dr. Šusteršič, ki m »rejo le pogubno uplivati na razpoloženje manje razso.l-nih mas in sugerirati jim nekako nasprotstvo do onih, ki so naši zavezniki. Ne le takih, da obvez ni smeti jemati na-se lah komisij eno, z ozirom na možnost najkritičnejih dogodkov v bodočnosti, ampak so škodljive in nevarne tudi zato, k e r m o r e j o ž e s e d a j slabiti pozicijo zastopnikov narod a češkega! A kaj smo mi brez češke zaslombe ? Brez te zaslombe se le kaj hitro pripravimo na likvidacijo ! Seveda se oporeka, da Cehi so storili za nas še malo pozitivnega. In tudi če je to res ?! Ali za nas je moralna za-slomba, brez katere se absolutno ne (»hranimo na življenju, že to, da narod Češki e k-zistira in daje močan! Tem veča je ta naša korist, čim raočneji je ta narod, čim teže pada na tehtnico njegova moralna veljava. Mi pa naj bi mu z nepremišljenimi in lahkomišljenimi izjavami že v naprej krčili to moralno težo ?! Ne, ne, das \var kein Meisterschuss, spoštovani gospod dr. Šusteršič! Nekdo je napisal v predvčerajšnjem »Slovencu« izjavo, da poslanci naši morajo biti vredni našega in cesarjevega zaupanja. Ta izjava, v tej obliki, ne odgovarja duhu kon-stitucijonalizma, ki ne dopušča, da se krona vlači v politične boje. Ali ne odgovarja tudi stališču zdravega narodnega oportunizma in egoizma. Poslanec uživaj tudi zaupanje onih, brez katerih ne moremo živeti, katerih moralne zaslombe potrebujemo kakor riba vode za ohranitev svoje ekzistence! In ker take izjave, kakor jo je podal dr. Šusteršič, niso po tem, da bi nam pridobivale tako zaupanje, moramo njega besede o bodoči taktiki, ki jo namerja, obžalovati najgloblje ter jih ne moremo opravičevati niti z vročim temperamentom tega politika, ki mu često u bega v a čez mejo z razumom vored. de jedno, dve. V včerajšnjem političnem pregledu smo nekoliko odgovorili na hinavski članek v židovski «Neue Fr. Presse», v katerem se ta glasnica i u širiteljica vse nemorale z drznostjo, ki je lastna le krivonosemu plemenu, postavlja kakor sovražnica nemorale v politiki. Nemoralo pa vidi v vladini politiki na Tirolskem. Ta politika da izigrava jedno narodnost proti drugi in ponižuje jeden del dežele pred drugim. Učinek te nemoralne politike da je tak, da je prisilil vse stranke v odločen skupen odpor. In v to falango, ki se pripravlja na boj proti nemoralni politiki prišteva dunajska grešnica — tudi naše primorske Italijane ! ! Komičnost situvacije je naravnost drastična : primorski Italijani s kijem v roki proti izigravanju jedne narodnosti proti drugi in poniževanju jednega dela dežele pred drugim! To bi bil prizor za bogove! Oni proti taki politiki nemorale, oni, k i se žive in h r a n i j o o d take politike, ki bi kar Čez noe zlezli v svojo politično malopo-membnost, čim bi prenehala taka politika !! Josi p i no L., ker je na javnem trgu pretepala in vrgla ob tla nekega stražnika, bivšega svojega Ijubčka, ki jo je bil po dveletni ljubezni zapustil z otrokom. To vest posnemamo po italijanskih listih. Dražbe premičnin. V soboto, dne 17. novembra ob 10. uri pred pol u dne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici S. Giacomo št. 1. ure, železna blagajna in pokištvo ; na Corzu št. 22, kože; v ulici S. Sebastiano št. 2, oprema v zalogi, obuvala in lepotiČje ; na V rdeli št. 7(19. pohištvo; v ulici Giulia št. 0, pohištvo ; v ulici Cavana št. 8, klavir ; pri sv. Alojziju št. :>(), pohištvo; v ulici S. Lazzaro štev. 11, po- Oni naj bi resno nastopili proti izigra- hištvo. vanju jedne narodnosti proti drugi, oni, ki hranijo svojo politično ekzistenco baš od tega, Vremenski vest u i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 10."), ob 2. uri po pol u dne da je zistem tako slep, da njih narodnost iz- ■ 13.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.4 igrava proti naši narodnosti ?! i — Danes plima ob 5.57 predp. in ob ti.29 Oni naj bi bdi proti poniževanju jed- j pop- J oseka ob 0.40 predpoludne in ob — .-nega dela dežele pred drugim, ko imajo vso ! popoludne. svojo ugodno gospodarsko pozicijo zahvaliti | baš temu, da se slovenski del dežele na vne-| Pevsko in bralno društvo ^Zastava* bovpijoč način ponižuje, pred laškim za po-i v Lonjerju priredi svojo veselico dne J O. t. stavlja in zanemarja!! Je že možno, da se v prostorih konsumnega društva. Vspored so objavi pravočasno. Danes žc se obračamo do rodoljubov in bratskih društev s prošnjo za obilen obisk, kajti povedati jim moramo, primorski Italijani v svojih glasilih postavijo v pozituro takih bojevnikov; ali ta poza bo le — donkišotijada, bo komedija, na ka-koršnjih je toliko bogato vse politično življe- da to društvo vzdržuje sama mladina in da nje naših sodeželanov druge narodnosti. Ne, je žalostno dejstvo, da nima nikakih podporne, kdor živi od nemorale, od tega je smešno nikov. Od bor. pričakovati, da bi res hotel za moralo vihteti Žeuski podružnici družbe SY. Cirila svoje kopje ! in Metoda v Trstu je darovala g.a J. Del- ___1 kin 2 K mesto cvetke na Krsto malega Borisa. Pogrebno društvo »Arimatej« v Lo- 1 FZclSkO VSSti. njerju bo imelo svoj občni zbor d.ie 2l.no- Radovedni srno na odgovor Mej ne- j vembra v prostorih konsumnega društva z odvisnim socijalističnim listom »Avantic in ! nastopnim dnevnim redom: nagovor predsed-glasilom »Democratice*, listom »Secolo« na- »ika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika in daljuje boj z neizmanjšano silo. Jasno je že volitev odbora. sedaj, kako temeljito so se »zaračunali« »de- - mokratje«, ako so mislili, da so se že izne- . + I D " l# bili nadležnega nasprotnika s tem, da so Ri- j VGStl IZ 0Sull6 rNmOrSKG. . harda Camberja tirali pred sodišče. Sploh se ,Qsar tutto«. S KoperšČine nam .zdi, da naši demokratje — ki pa niso dru- pišejo; Da bo svet vedel, kako lahoni izva-izega, nego v demokratično pavolo poviti gvojc ge3lo >osar tuttOCf naj služi ta-le | progressisti — iščejo svojo glavno silo v , zanimiva dogodba: osebnih napadih in v — tožarenju. Vsakako j pred lelJ je šlo fjajloin za mai0 glasov, čudni demokratje. Ker pa se jim stvar s (la bi /maf?aij na državnozborski volitvi v Camberjem ni posebno dobro sponesla in ker Igtri Agitatorji, ki so danes, hvala Bogu, na vidijo, da možu ni lahko do živega in jim on ' gtrani SV(ljega naroda, a ki so bili tedaj v vrača za vsako gorko dve gorki — so se lotili služl)i lahonovt so šli v Koper k enemu vo-sedaj druzega osebja v uredništvu »Avan- ^iteljev lahonstva ter so tam potožili, da bi tija«. Sosebno so se ljuto zagnali v Ivana trebai0 denarja, da bi kupili nekega našega Kušarja. Ta jim seveda ni ostal dolžan in je voijinega moža. Dotični kolovodja v Kopru I vrnil z vrhano mero. »Secolo« ni vedel od- jim je rekel na to doslovno: »0 comprarlo 0 govoriti druzega, nego, da je pozval Kušarja, _ mazzarloM!« : naj — toži. Kušar odgovarja sedaj dru. Spa- Mož k; mi je t<) SIK)rogilt je bil navzoč j don iju kakor glavnemu uredniku »Secola« in je pripravljen to s prisego potrditi ! Sedaj j — ta doktor igra sploh sedaj ulogo, na ka- j dajmo besedo možu samemu: »Ko sem čul, | teri ga ne zavidamo —, da ne toži rad, ker kaj vse gi upa ta |ažka gospoda, se mi je za-žaljen je bil v listu in v listu zahteva zado- ga|,jti j n j el sem se sramovati ščenje, ali pripravljen je tožiti, ako Spadoni samega sebe! Jaz naj bi šel ubijati j pred pričami ustno ponovi, kar je bilo v . moža ki je pOŠtenjak skozi in skozi ! Jaz naj »Secolu«, da ga bo mogel tožiti pred sod- b; 1>relivai 8VOjega brata, da bi prejel niki, in ne pred porotniki, ali pa naj prijudeževe groše ! Ne, tega mi je bilo preveč, voli, da bo delegirano kako neitalijansko po- , Spoznal sem svojo dolgoletno zmoto iu se porotno sodisče. vrnil k svojemu narodu, da po mogočnosti Gospod Kušar je zadel v črno. Kajti popravim, kar sem mu škodil v tolikih letih! lahko je Spadoniju siliti pred porotnike, ki ! Secjaj je moje sree mjrno, ker vem, da som so meso od njega mesa in ki bi Kušarja ob- j Slovenec na svoji zemlji«!! ! sodili že zato, ker je Slovan! Torej le v j To so i)esede našega kmeta, ki je prej areno, gosp. Spadoni, ako ste gotovi svoje jslužil antikristu in ki je bil ohranil še toliko stvari: ali pred redne sodnike, ali pred ne- ! potenja v sebi, da je zapustil irredentarje italijansko porotno sodišče ! ! takoj, čim so mu začeli govoriti, naj — ubije Na odgovor smo res radovedni. svojega bližnjega, ako ga ne mor« Nagle smrti je umrl prošlo noć 34- p od k u p i ti ! letni finančni nadzornik Hugo Lesič pri Sv. , Trinogi lahonski so želeli pretakati našo Soboti. Truplo pokojnika so spravili v mrt- i kri, a sveti Duh je še o pravem času raz- vašnico v Skednju. V bolnišnico SO včeraj sprejeli mej drugimi 55-letnega Emila Sauerja iz ulice Scuole israelitiche št. 2, katerega je povozil neki kolesar (mož je bil ranjen na več mestih) in dninarja Antona Klemenca iz ulice Med i a št. 7, na katerega je v slobodni luki padel neki hlod ter ga težko ranil na desni rami. Zdravnik z rešilne postaje mu je bil podelil prvo pomoč. Nevarna igra. Zadnje dni se je pripetilo opetovano, da so našli na tiru električnega tram\vaya kamenje ali druge trde predmete ter je bila nevarnost, da bi vozovi skočili s tira. Redarstvo je prijelo tudi več fantalinov od 8 —13 let starih, a jih seveda ni moglo kaznovati, ker so za kazen premladi, a za take malovrednosti pa veliki dovolj. Kaznovana nezvestoba. Včeraj so aretirali na trgu pri Rudečem mostu 18-letno svetlil onega, ki je imel biti — ubijalec za plačilo. Bog ti plačaj, dragi mož, da si nisione-častil svojih rok v bratovi krvi ! Vam pa, creature. kličem : Svaka sila do vremena. X O j B u b b a ! Naš poročevalec nam piše : V s:edo sem bil na Padeni. Za mano je prišel tjakaj tudi — dr. Bubba, župan iz Pirana ! Pogledala sva se in zagotovljam vas, da se je on ustrašil mene, da-si je Padena piranska podobčina inje dr. Bubba torej pravi padens k i župan ! Prišel je agitirat — kakor jaz ; no, jaz sem odšel, on je še ostal ! Sad najine agitacije se pokaže dne 2o kolodvor na slovenskih tleh in da tam mira > hodi 95°/o slovenskega ljudstva. Gori omenjeni nadpisi bi morali opozarjati mimoidoče, naj ne stopajo na prostor, namenjeni za kolodvor. Že po zdravem človeškem razumu bi moral biti torej napis v obefc deželnih jezikih, zraven katerih naj bi postavili, .nko se jim vidi — potrebno, tudi še druge jezike — denimo nemškega, kitajskega itd. ! Menite pa, da je tu mesta za slovenski nadpis? Ne, ni ga! Xa slovenski zemlji se slovenskemu ljudstvu ukazuje in zaposeduje v nemško-laškera jeziku in to ob koncu devetnajstega stoletja !! Državni organi so seveda gluhi in slepi za taka in slična zapostavljanja našega jezika! Več, nego naivni bi morali biti torej, ako bi pričakovali, da ta naš protest kaj izda. Razmere istrske so pač — istrske. X V iva l*Is tria! Ko je bil te dni naš poročevalec v Istri, so ga povsodi vspre-jemali uljudno, da, ce!<5 prisrčno. Ko pa je (v družbi drugih gospodov) došel proti Pu-čam — namenjen v Kerkavce — je moral na svojo žalost slišati, kako so njemu in spremljevalcem kričali: »Viva Istria« in druge neumnosti ! Nekdaj je bilo polno teh zapeljanih re- bališčih. V kantinah smejo prodajati v prihodnje samo vino, pivo, mošt in navadne druge pijače, kakor kavo, čaj, mleko, čokolado itd,, ki ne obsezajo alkohola. Ta ukaz francoskega vojnega ministra se nabije v vseh kantinah in minister poživlja merodajne činitelje, da ukrenejo, kar treba, da se bo ukaz strogo izvrševal. da bi Zjedinjene države bile za mir za vsako ceno, vsakako pa so hotele koristim Kitaja ali lastnemu interesu žrtvovati mnogo in velike koristi krščanstva. Amerikanska vlada si je pridobila simpatije Kitaja; da bi si pa zamogia pridobiti tudi simpatije Evrope, tega ni pričakovati. LONDON 15. (K. B.) Glasom poročila lista »Times« iz Pekinga so kitajski mirovni posredovalci sprejeli brzojavko cesarice-udove z dne 10. t. m., v kateri jih cesarica-udova graja, ker niso preprečili odpošiljatve kaznovalne ekspedicije v notranjost. Cesarica-udova da izdaja vedno nove dekrete, s katerimi imenuje uradnike. Vojna t južni Afriki. PORT SAID 14. (K. B.) Reuter javlja: Parnik «Gelderland» je prispel danes jutro semkaj. PORT SAID 15. (K. B.) Reuter javlja: Predsednik Kruger je odklonil vsaki pogovor s poročevalcem nekega lista. «Gelder-land* odpluje danes popoludne odtod, ni pa Brzojavna poročila. Hrvatski sabor. ZAGREB 15. (K. B.) Danes jutro je ban otvoril sabor. Xewiri na Turškem. CARIGRAD 15. (K. B.) «Agence de ConstantinopIe» oporeka vestem inozemskih listov o ustaji v Brussi, češ, da se v vsem tem vilajetu niti za trenotek ni kalil mir. Bolezen carja Nikolaja. LONDON 15. (K. B.) »Standard* piše: Iz osebnih in političnih vzrokov želimo, da bi ruski car kmalu ozdravel. Doba, v kateri ; znano, kam. živimo, je zelo resna. Rusija se je nasproti Ki-i STANDERTON 14. (K. B.) Reuter jav-taju postavila na posebno stališče; to dela Da : General Raves j« prispel semkaj s tre-velike skrbi vlastem vsega omikanega sveta. |DOm Ladvsmitha. Na vsem potu so Buri Bila bi velika nesreča, ako bi se zmanjšal nadlegovali Angleže, ki imajo 3 mrtvece in upliv carja Nikolaja, bodisi tudi le vsled za- ^ ranjencev. časne bolezni. . j LONDON 15. (K. B.) »Standardu« jav- Iz nemškega parlamenta. iz Lizbone, da je portugalska vlada ge- BEROLIN 15. (K. B.) Državni zbor je neralnemu konzulu južno afriških republik v zopet grofa Ballestrema z 268 od 294 gla- Lmirenzo Marquezu brzojavnim potom od-sov izvolil predsednikom. V nagovoru je tegnila eksequatur {potrjenje pooblaščenosti). naglaSal, da bo varoval popolno nepristra- ' COLESBERG 14. (K. B.) Reuter jav-vežev, ki so nam zabavljali z raznimi vskliki, nost, ne glede na osebe in stranke ter da bo lia : Tukaj mislijo, da so Buri zapustili svoje sedaj se je stvar vidno zboljšala, seveda, ako kolikor mogoče pospeševal državne posle, stališče od Hulippsvilla proti jugu ; kajti dva i ž vzamemo — Puče ! 1 Podpredsednikom so izvolili zopet poslanca angležka trena sta lahko šla todi, ne da bi na- V Pučah žive oni možaki, ki so bili že Frege-ja. letela na odpor, opisani v >Edinosti« in ki nosijo kratke Iz ogerskega parlamenta. GRADOCK 14. (K. B.) Buri so prese- hlače, a na glavi dolgo kito! Domačini na BUDIMPEŠTA 15. (K. B.) Pravo- netili 15 miU od Vrvburga oddelek polic:j- Pomjanščini jim pravijo — Kitajci ! Pa ne sodni odsek zbornice poslancev je danes raz- čete. ustanovljene nedavno v Kimber- satiid radi kit, ampak tudi radi tega, ker tr- pravljal o zakonskem načrtu glede ureditve le.vu- policijskih dobrovoljcev jim je pri-dovratno vztrajajo v svoji zaslepljenosti. Ti j konzularnih pristojbin. Koje posl. Ratkay, z hitel° na pomoč ter jih rešilo. Sedem Burov ljudje so vsi v taboru one gospode, ki hoče ozirom na razmere v Avstriji, izrazil neke Je padlo, nekega kometa so ranili in ujeli. Istro prodati Italiji! Mi jih pustimo, naj le | porois'eke ter je minster-preosednik dal za- Angleži so zgubili 3 može. Buri so postre-bodo, kjer so! Prosimo pa Krkavčane naj htevana pojasnila, so sprejeli zakonski načrt konj. bodo pametni in naj podpirajo svoje brate, v obče in potem z nekimi spremembami tudi - mesto da se dajo slepariti od lahonov. Živela v podrobnostih, torej slovanska Istra! j Xezgoda na železnici. X Kapitan F o r e n p o c h e r o p r o- PARIZ 16. (K. B.) «Matin» javlja, da ščen. Kralj, višji sodni dvor v Budimpešti je soproga poslanika republike Peru, knegi-je rešil kapitana Forempocherja, katerega je nja Canevaro, kakor tudi neka druga oseba bilo, kakor znano, sodišče na Reki obsodilo umrla vsled poškodeb dobljenih, o nezgodi na 4ti del ter ga množimo s 300 n. p.: 75X24=300X6=1800. Množenje z 9. Namesto z 0 množimo z 10, t. j. pripišemo 1 ničlo ter odštejemo določeno število : 188^X9 1 sStiO IS8H 16974 46X99=4600—46=4554 248X49=218X50—24« 2-KK >—24S 1 *21 ~yJ 79X14=80X14—14=1100. P r e s k u š n j a. Zamenjaj faktorje ter računaj še enkrat. (Nadaljne, krajše presku-šnje upoznamo pozneje. (Pride še.) Trgovinske vesti. B u d i in pest a 15. Pšenica za oktober K. —.— do .— Pšenica za april 1901 Iv. 7.03 do 7.64 K. Rž za oktober K. 7.85 do 7*87 Rž za april K. 7.23 do 7,24 (K es za oktober K. .— .— Oves za april K. 5.60 do 5.61 Koruza za september .— do .— Koruza za oktober .— do .— Koruza za maj 1901 K. 5.09 do 5.10 Pšenica : ponudbe dobre, povpraševanje zmerno mirno. Prodaja 20.000 m. sr. nespremenjeno, stalno Vreme: oblačno. Hamburg Id. Trg za kavo. Santos good average za december 35*50, za marc 36.25 za maj 36.75 za september 37.50 Denar. Ha vre 15. Santos good average za november po 50 kg. F res. 43.—, za marc po 50 kg F res. 43,50 Dunajska borza dne 14. novembra. < vtferaj Državni dolg v papirju 98.15 „ „v srebru 97.90 Avstrijska renta v zlatu 115.05 .. kronah 4°/0 98.45 . . 663 50 Wolff> javlja Število množimo s svoto, ako ga pomnožimo iz Shanghaia : Vest v novinah, da je 2500 z vsakim sumandom in seštejemo delske pro- iz odlikovanih in svetovnoznanih to-varn v Solkanu in Gorici rr Antona Černigoj-a se nahaja J v Trstu, Via Piazza vecchia J (Rosario) št. 1. J3 (na desui strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago lz prve roke. napolnjevanju steklenic pekovski mojster v Ljubljani, g. Jakob Zalaznik. Obrezal se je na roki tako, da šo ga prepeljali v deželno bolnico. Politično društvo „Edinost" priredi v nedeljo, dne 18. novembra 1900 ob 4. uri popoludne volilna shoda v Bazovici t prostori! gostilne gospoda Orbaiičiča in v Lonjeru v j Konsumnem društvu«, ob 4. uri in pol popoludne s sledečim dnevnim redom : , 1. Pozdrav predsedni ka. Pogovor o volitvah. 3. Eventualnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. kitajskih vojakov z juga pri Cingkiaagu pre- dnkte: koračilo glavno reko, da se v Pekingu po. | 6 X 23 = 6 X (20 + 3) = 120 + 18= 138. stavijo pod poveljstvo Li-hung-čanga, po- Število množimo s produktom dveh faktorjev, pravljajo s kitajske strani v smislu, da se ( ako ga pomnožimo z jednim in rezultat z drolje 500 prebivalcev pokrajine Kanton iz osebne faktorjem Razne vesti. u danosti ponudilo Li-hung-čangu za osebno stražo ter v to svrho odišlo čez Vangtsuu proti severu. LONDON 16. (K. B.) «Daily Tele-Igraphu* javljajo iz Shanghaia z dne 14. t. m.: Glasom zaneseljivih zasebnih vesti iz Šangeinga je princ Tuan ukazal pokrajinskim uradnikom v Oengtungu, da pripravijo vse potrebno za sprejem cesarice-vdove. Listu cDailv Ne\vs» javljajo dne 14. iz Shanghaia: | Taotai Šeng je javil, da je danes prejel neki tajni edikt, ki obsoja princa Tuana in Cing-kianga v dosmrtno ječo, Vushiena pa v pro-• gnanstvo in prisilno delo na skrajni meji ;države. LONDON 15. (K. B.) >Times« javljajo iz New-Torka: Uspeh politike Mac ■ Kinleva je ta, da sta se Kitaj in Evropa Posnemanja vreden ukaz je izdal fran- 1 prepričala, da o sporu med Kitajem in kr-•coski vojni minister. V svrho, da obvaruje J ščanstvom stojijo Zjedinjene države na strani vojaštvo zlih posledic alkoholizma, je namreč Kitaja, ali vsaj, da so zapustile evropski kon-prepovedal brezpogojno prodajati v kantinah cert. Sedanjo trdovratnost Kitaja je morda žganje alt alkoholične likere in tiste meša- ' pripisati dejstvu, da so se Kitajci prepričali, niče, ki se zovejo »aperitif«. Ta prepoved da seje amerikanska vlada ločila od skup-Afelja za vse kantine v vojašnicah in na vež- nega civilizatoričnega dela; ni misliti sicer, 15 X 32 = 15 X (4 X 8) = 60 X ^ = 480 (Vsa ta pravila veljajo za računanje na pamet). Za prakso: O pismenem množenju, kadar je multiplikand mnogoštevilno £tevilo, pišemo jednice pod jednice itd. Govoriti se sme le toliko, kolikor je neobhodno potrebno: produkte in števila, ki jih je prištevati jed-notam višjega reda. Celo število množimo z 10, 100, 1000 itd. (z dekadiono jednoto),.ako pripišemo številu 1, 2, 3 itd. ničle (kolikor se jih nahaja v dotični dekadični jednoti.) Mnogoštevilčno število množimo z mno-goštevilčnim, ako pomnožimo ves multiplikand zaporedoma z vsako multiplikandovo številko, začenši s številko najvišjega reda; o pisanju delskih produktov drugega pod drugim pomikamo vsakega naslednjega za jedno mesto proti desni ter jih seštejemo. Računski pri k raj* ki: Multipliciranje s 25. 25 je 4.ti del od 100; multupli-cirajmo torej faktor s 4 in delimo drugi s 4: 32X25=32/4X100=800 4X^5=300; vzemimo od drugega faktorja W pohištva vsake vrste Alessandro Levi Minzi ? Tftti. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bnrat Izbor ▼ tapet h rij ah, zrcalih In slikah. Ilustriran cenik gratis In franko vaakcma na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti starljo ne na brod ail iala-zntco bre« da bi te ta to kaj zaralaaa*. OBUVALA! Iml PEPI KRAŠEVEC • | pri cerlTi sr. Petra (Piazza Rosario pod umsko Solo) I priporoča svojo F bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospodo, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrže t tistem dneva. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in droba« ter izvršuje iste z največjo natanjČnoitjo i« točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojna naroČbe m priporoča Josip Stanti* črvlj. nojstor Velika zaloga solidiieo nMn in tapecaril od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg Sao (jiiovannl hSt. 5. (hila Dlana). Absolutno konkurenčna cen«. Moje pohištvo donese arećo. Dunajska filjalka 4V* • O m ® . Glavnice v akcijah 20.000.000 K. Hranilne vloge na knjižice s 4%. ZIVUOSiGUSICot D3VIK3 Reservni zaklađ nad 7.000.000j£ Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vred.- Centrala v Pragi. nostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in J|J| DUflćljll, I., H6rr8l1Q3SS6 12. Podružnice v Brnu, Plznu, Budnjevicah, PardubicahT razvinkuliranjn obligacij. ** Taboru. Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. Zaloga pohištva in ogleda! RAFAELA IT ALI A TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST __ t Zaloga pohifitva za jedilnice, spalnice in | sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati . konkurence, ______i Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1893.....gld. 5S.071.673S4 Premije za poterjati v naslednjih letih......... „ 30,541.700-64 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1804. . . . „ 1G9,929.625*03 Plačana povračila: a) v letu 1894........ 9,737.614-48 b) od začetka društva do 31. decembra 1894....... 292.401.706-51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanj-na pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via dellii Stazione št. 888/1 v lastnej hiši. ****** KKKfr-KK**«* One naše gosp. kupce ki pošiljajo po Mago z vozom, prosimo naj opozorijo voznike da smo se preselili v ulico Commerciale štv. 3 (v bli- žini dobro poznane kavarne F a b r i s.) J. PIPAN & C.o Zaloga kave, riža in olja. s..» -iS-* u - - * Za bolne na želodcu! ! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjeni želodca, z vživanjem pomankljivih, težko prebavnih, prevročih :ili premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. j želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje priporoča «e dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preskušeno. To zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. 0To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, A Ojači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo Čistilo. Zeliščno vino od- a stranjnje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- V Q Čaj o bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi. Q S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj poziibiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljisimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina. 7Qnil*Qtlip nlnvoclfo nntroho in uje neprijetne posledice kakor: stiskanje,' ščipanje, Cipil aIIJO UIUVCOIVC JJUII CUC bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri popolnem pomankanj u volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. i/F' Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči iu novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. 50 nvč. in 2 gld. v lekarnah v Trstu, Sežani, d u 10 g = £ »O c »H L ^ -p ctf <» -S O ^ ^ S c - c=> O o s 2 fc -E g ■ d 1 _ s I ^ s .= - 5 S O a .. © _ u u ^ o = H a •H > I:- —' C si Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah. Tudi razpošiljajo : lekarne v Trstu Piazza grande št. 3 Via Nuova št. 27 in Via del Pešce po 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine in zaboja prosto. Svari se pred ponarejanjem! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. ]\loje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerina 100,0, rudečega vina 240.0. jerebičnega soka 150,0, čreSnjevega soka 320,0, mane 30,(J, koprive, janeža, omanovih koreuik, amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega po 10,0. Te tvarine naj se pojnešajo- ei S u rt M a> P4 a> "cd L. O isi "S a> >0 cc — >2 - X £ e 7 - x T izdeluje rabila k veselicam in plesom, plakate, račune (fakture), zavitke in listovni papir z natisnjeno tvrd k o za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi in elegantnimi skatljicami, listke za oddajo in sprejem blagn in pošiljatev, opo-minjalniee, dopisnice, tiskovine po nzorcu za zasebnike, odvetnike, notarje, urade, društva, trgovske knjige, osmrtnice, poročna nazna-0000 nila itd. itd. o O O O IZDAJA: Dnevnik „EDINOST in ženski list „SLOVENKA" C C T I list S K A BRIVEC Šaljivi in „Gospodarski list" glasilo ,,Trž. kmetijske družbe". V zalogi tiskarne „Edinost" sta izšla v slovenske m prevodu ter je dobiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja Avgusta Senoe: „Čuvaj se senjske roke" in „BARON IVICA". co eti «o Cti co » cd > Telefon št. 870. Telefon št. 870. Ulica Garatia štv. 12. ® T R S T i Ulica Canntla štv. 12. Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3, II. n. o o O o O O oo oo oo oo oo oo o o o o oo oo oo oo Preskrbljena z najnovejšimi črkami. Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine. ^ Ose točno in po zmernih cenah ^ Tiskarna „Edinost je ustanovljena od ro- KđOF flOfljira MaPHO „EđillOSt" doljubov v podporo listu „Edinost*' ter se lOnOMOiiO^iOKOiiOiiOiiOiiOiiOi S ves čisti dobiček uporablja v poboljšanje poflpira ttlfli llSt „EđlDOSt"'' tega glasila tržaških Slovencev. -- i ■ „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani jO^"* Spitalske ulice št. 2. j »■ - - — Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokontos4Va% obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.