POVZETKI IZ POROČILA O DELOVANJU IN PROBLEMATIKI UPRAVE INŠPEKCIJSKIH SLUŽB SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE
Delo v Upravi za inšpekcijske službe SML je v letu 1976 potekalo po sprejetem programu in po zahtevah družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, delovnih organizacij in občanov, kar pa ni bilo mogoče predvi-deti v programu dela.
V Upiavi za inšpekcijske službe je organiziranih 13 inšpekcij v 7 inšpek-toiatih in sicer:
—  inšpektorat za sanitarno inšpekcijo
—  tnšpektoiat za tržno, kmetijsko in gozdarsko inšpckcijo,
—  inšpektorat za veterinarsko inšpekcijo,
—'inšpektorat za tehnične inšpekcije (gradbena, elektroenergetska, vodnogospodarska, InJpekcija za javne ceste in za cestni promet),
—  inšpektorat dela,
—  inšpektorat za urbanistično inšpekcijo,
—  inšpektorat za komunalno inšpekcijo in
—  odsek za splošne zadeve.
Inšpekcijske službe so zelo pomemben faktor pri nadzoru zakonitosti, predvsem glede zaščite potrošnikov, varovanja zdravja in življenja ljudi.
Najvišji partijski dokumenti navajajo, da je inšpekcija med najpo-membnejšimi ustanovami državne upiave v samoupravni diužbi. Razvijati se morajo kot instrument politične oblasti za kontrolo zakonitosti in za boj proti raznovrstnim deformacijam, nespoštovanju zakpnov in drugih pred-pisov ali politike, ki so jo določili predstavniški organi. Doslej dokumenti navajajo, da se inšpekcijam ni posvečalo dovolj pozornosti, zlasti glede njihove tehnične opremljenosti in kadrovske usposobljenosti. Inšpektorje preveč ovirajo pri njihovih pooblastilih, njihova osebna odgovornost za stanje na posameznih področjih pa ni dovolj ostro postavljena. Inšpekcijo je treba usposobiti, da bo operativno neprekinjeno vodila svoje akcije.
Predsedstvo CK ZKJ je na svoji 10. seji, ko je obravnavalo problema-tiko kršitve zakonitosti poslovanja v gospodarstvu, zahtevalo med drugim tudi od organov uprave, tržnih in drugih kontrolnih služb, organov za no-tranje zadeve, tožilstva in sodstva še doslednejše in učinkoviteje delovanje za varstvo zakonitosti in zatiranje gospodarskega kriminala. Ker so ti or-gani prvenstveno odgovorni za stanje in učinkovitost akcije proti negativ-nim pojavom, jim družba nalaga, da pri tem morajo dosledno izvajati zakone in druge predpise.
Na isti seji je predsedstvo sklenilo, da so skupščine in izvršni sveti nepo-sredno odgovorni za organiziranje in delo teh organov in organizacij. Le-ti morajo kritično analizirati delo teh otganov, ugotoviti vzroke in učinkovito ukrepati, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti, poveča odgovor-nost za kadrovsko-organizacijsko in materialno tehnično rešitev ter izbolj-šanje dela in celotnega stanja v njih in sicer na vseh ravneh.
Izvršni komite predsedstva CK ZKS je na svoji 29. seji ocenil stanje zakonitosti v SRS. Pri tem je ocenil, da delo upravnih organov, inšpekcij-skih služb, SDK, tožilstva in sodišča še ni učinkovito, še zlasti ne v smeri preventivnega delovanja. Objektivni razlogi Sb predvsem v pomanjkanju kadrov, nesmotrna organiziranost in neustrezni materialni pogoji. Celoten proces preraščanja funkcije teh organov v del združenega dela teče prepo-časi in je zato v številnih okoljih položaj delavcev ostal na preživelih nesa-moupravnih družbenih odnosih. Tako stanje pa je tudi odraz prenizke stopnje politizacije posameznih organov družbenega nadzora.
Tudi komite Mestne konference ZKS Ljubljana, ko je na skupni seji s predsedstvom Mestne konference SZDL obravnaval varnoslne razmere v Ljubljani, je med drugim poudaril vlogo inšpekcijskih služb pri preventiv-nih in drugih ukrepih proti škodljivim pojavom.
Kljub zgoraj naštetim ugotovitvam, stališčem in sklepom problematika inšpekcijskih služb še ni ustrezno rešena. Še zmeraj so zelo pereči določeni problemi. Na te že vrsto let opozarjamo, vendar brez večjega uspeha. Ti problemi so v pomanjkanju kadrov (pravniki, ekonomisti, strojni in grad-beni inženirji), v prostorski problematiki, v problematiki mobilnosti inš-pekcij itd.
Upravni proslori
Uprava ima svoj sedež na Vilharjevi c. 33 v Ljubljani, komunalna inš-pekcija te Uprave pa v Cigaletovi ul. 5. Določene inšpekcije: veterinatska, tehnične in del sanitarne inšpekcije se nahaja jo v leseni zelo slabo uporabni baraki ob obstoječem zidanem objektu. Zaradi pomanjkanja prostorov smo preuredili v pisarniške prostore tudi podstrešni del objekta. Da so ti prostori provizoiično uiejeni, za delo delavcev povsetn neprimerni, ni nujno posebno opisovati; tu ni ustrezne svetlobe, slabo ogrevanje itd.
Obstoječa stavba je ob preselitvi inšpekcij tedanjemu številu inšpektor-jev začasno ustrezala. Število zaposlenih se je podvojilo. Če upoštevamo, da se bo število delavcev v letu 1977 povečalo, se prostorska problematika pojavi v še ostrejši obliki. Lokacija te službe in neuglednost objekta vpli-vata na resnost dela tega organa in tudi na pridobivanje novih kadrov. Kljub vsem tem provizorijem pa dela v pisarnah do 8 inšpektorjev, tako da normalni razgovori s strankami sploh niso mogoči.
Uprava nima primernega prostora za skupne sestanke in zbore kolekti-va, obstaja le en kletni prostor, ki lahko sprejme le polovico zaposlenih.
Pri svojem delu imajo inšpektorji veliko stikov s strankami, ki prihajajo po različnih vprašanjih ali na zaslišanja. Pri tako prenapolnjenih pisarnah (4, 5 in 8 inšpektorjev v eni pisarni) je delo zelo ovirano. Zato se pogo-stoma opravljajo zaslišanja in razgovori s strankami na hodniku in drugje
Kadrovska zasedenost
Uprava za inšpekcijske službe ima sistemiziranih 175 delovnih mest. Od tega je trenutno zasedenih 122. Predvidevamo, da bo v letu 1977 v Upravi* skupno 147 delavcev.
Delo inšpektor jev je zelo odgovomo in specifično. To delo zahteva stro-kovnjaka, sposobnega ukrepati v vsaki situaciji. Za ta delovna mesta se zahteva poseben stiokovni izpit in od 3 do 5 let delovnih izkušenj. V poštev
pridejo le delovna mesta z višjo in visoko šolsko izobrazbo.
Delo se opravlja pretežno na terenu in v sodelovanju s strankami, kar je dodatna obremenitev. Zahtevani so posebni zdravstveni pogoji in posebne psihofizične lastnosti.
Tako specifičnim kadrovskim zahtevam pa ni adekvatno urejen sistem nagrajevanja. Boljši usposobljeni kadri odhajajo. Nekaterih kadrov (eko-nomistov, pravnikov, gradbenih in strojnih inženirjev) kljub nujni potrebi ni, ker jim ni mogoče nuditi primernih osebnih dohodkov ali stanovanja in primernih delovnih pogojev. Tako so tudi določena vodilna mesta nezase-dena.
SANITARNA INŠPEKCIJA
1. Higiena živil
Za vso živilsko stroko je resen problem higienska kultura oziroma nez-nanje zaposlenih, ki pri ravnanju z živili, vzdrževanju osebnega in sploš-nega higienskega režima še vedno ogrožajo zdravje potrošnikov. Arhitek-tonske rešitve v obratih živilske Stroke in nepravilna uporaba strojev in naprav, ki niso prilagojeni funkcionalnosti tudi higienskega režima, temveč optičnim vtisom, prav tako pogojujejo okvare živil in nastanek obolenj. Rešitve problemov ni iskati samo v represivnih ukrepih, temveč predvsem v upornem sistematskem preventivnem delu vseh pristojnih dejavnikov in ne le sanitarne inšpekcije. Nizka higienska osveščenost zaposlenih pri delu z živiii pa še bolj zaostruje negativne okoliščine, ki jih predstavljajo zasta-reli in prenatrpani objekti od delovnih prostorov, sanitarij, skladišč in tran-sporta.
Dosedanji uspehi in pobude sanitarne inšpekcije ob vsestranski pomoči predvsem sindikalnih organizacij so bile najbolj uspešne povsod tam, kjer nam je uspelo zainteresirati stranke v postopku za sanacijo stanja, po dogovorjenih razvojnih programih. V prizadevanju podružbljanja odno-sov pri reševanju predmetne problematike vključujemo v razreševanje problemov vse družbene in strokovne organizacije ter subjekte v OZD in TOZD.
V skladu s srednjeročnim družbenim razvojem Ljubljane je treba skrbno preučevati, skladno programirati in razvijati sistem preskrbe, tržnic, tudi tržnic v soseskah, maloprodajne trgovske mreže, družbene prehrane, izobraževanje delavcev živilske stroke ob delu in opravljanje rednih obveznih zdravniških pregledov.
2. Šolska higiena, epidemiologija in zdravstvo
Glede nekaterih neskladij med programi in normativi za novogradnje in nujno potrebne sanacije vzgojnovarstvenih zavodov in osnovnih šol ter minimalnih higiensko-tehničnih zahtev, ki so zasnovane na novejših epi-demioloških in drugih preventivno medicinskih dognanjih, je pozitivno, da so tudi SIS v svojih programih sprejele pobude sanitarne inšpekcije za posodobljanje normativov in izboljševanje zdravstvenega varstva.
Sanitarna inšpekcija bo tudi v bodoče opozarjala na primere odstopanj od normativov ali dokunlentov in na zdravstveno škodljive posledice improvizacij. Program izgradnje osnovnih šol je treba dopolniti s funkcio-nalnimi zahtevami, ki jih postavlja celodnevni pouk z vidika bivanja v šoli, rekreacije in počitka, prehrane in drugih higienskih vidikov; tak program je treba pripraviti tudi za preureditve in dograditve obstoječih objektov. Treba je rešiti vprašanje pripravljanja, prevažanja in razdel jevanja hrane v VVZ in OŠ glede na funkcionalno in higiensko dilemo centralnih oskrbo-valnih kuhinj z razdeljevalnicami v objektih ali dislociranih kuhinj, ob tem naj se po možnosti zajamejo še sredn je in strokovne šole ter dijaški domovi in internati.
Epidemiološki podatki za Ljubljano in SR Slovenijo opozarjajo, da nismo varni niti pred izbruhi klasičnih nalezljivih bolezni. Številni odkriti kliconosci, porast bolezni umazanih rok, oziroma nečistoče, ušivosti, gar-javost, nalezljiva zlatenica, zastrupitve s hrano narekujejo, da moramo protiepidemske ukrepe izvajati bolj intenzivno in koordinirano.
Usklajen program za razvoj in sanacijo objektov za osnovno zdrav-stveno varstvo s programi družbenega razvoja Ljubljane naj zagotovi tudi potrebno funkcionalnost ter higiensko, epidemiološko in delovno varnost, tako obiskovalcev kot tudi zaposlenih.
Ponovfio poudarjamo in opozarjamo, da sanitarna inšpekcija ne bo mogla uspešneje opravljati svojih zakonitih nalog pri zaščiti zdravja ter življen jskega in delovnega okolja občanov, ne da bi se v zdravstvu ustrezno organizirale in kadrovsko in materialno okrepile dejavnosti na področjih medicinske ekologije oziroma higiene, epidemiologije ter socialne medici-ne.
3. Komunaina higiena in higiena dela
Urbanistične rešitve razvoja Ljubljane, še bolj pa praksa pomanjklji-vega komunalnega opremljanja zemljišč in križanja interesov stanovanj-skih, proizvodnih in obrtnih predelov, so obsežno področje sanitarnega komunalnohigienskega nadzorstva.
Sanitarna inšpekcija že več let opozarja in zahteva izpolnjevanje zakon-skih določil in normativov za gradnjo slanovanjskih hiš in drugih objektov,
o naravni in umetnih osvetl itvi, prezračevanju, toplotni energiji in o na-činu ogievanja, toplotni in zvočni zaščiti objektov, preskrbi s pitno vodo, dispoziciji odplak in odpadkov.
Varstvo zraka: emisija in imisija, način ogrevanja na posameznih po-dročjih, hrup v komunalnem okolju, varstvo zalog pitne vode in lokalnih vodovodov, oskrba prebivalcev s pitno vodo v izrednih razmerah ter uredi-tev kanalizacije in odvažanje smeti in odpadkov, končna dispozicija agre-sivnih snovi in odpadnih naftnih derivatov, je nujno čim prej pravno, organizacijsko in tehnično urediti.
Ker je vrstvo naravnega okolja in borba proli onesnaževanju okolja ter borba proti epidemijam in širjenju drugih kužnih bolezni, komunalni red in urejenost naselij eden od vidikov družbene samozaščite delovnih ljudi in občanov, se tudi delovanje sanitarne inšpekcije vključuje v razvijanje in uveljavljanje tega najširšega varnostnega sistema za zaščito tako po-membne vrednote kot je Ijudsko zdravje.
FRŽNA INŠPEKCIJA
Poglavitna funkcija službe tržne inšpekcije je, da kontrolira uporabo predpisov, nič manj pa ni pomembna vloga kot organa, ki opozarja na pojave in probleme, ki se pojavljajo v zvezi z uporabo predpisanih družbe-nih norm. Prioritetna naloga tižne inšpekcije je kontrola cen.
Vpliv spremenjenih pogojev finančnega poslovanja, t.j. s prehodom iz fakturirane na plačano realizacijo je imel bistvene posledice na področju blagovnega prometa. V trgovini se je zmanjšala izbira proizvodom in spo-redno povečal pritisk na proizvodne delovne organizacije, da bi priznavale trgovini večje bonitete. V tem obdobju se je bistveno spremenila struktura blaga. Na trgu se je pojavilo niz novih proizvodov, nekaj dejansko, nekaj pa le zaradi spremembe cene, kar je otežkočalo kontrolo glede pravilnega zaračunavanja marže.
Tako so delovne organizaeije obšle predpiš o zadržanih matžah na dan 26. 11. 1971. Kljub zamrznjeni marži pa ne pride med tigovino in proi-zvodnjo do samoupravnega sporazumevanja v smislu ustavnih načel in zakona o združenem delu, kjer bi bila določena konkretna delitev dohodka in rizika.
Pri nadzoru v trgovini na drobno smo ugotovili izigravanje dobrih po-slovnih običajev s področja reklamnih prodaj in razprodaj.
Pri nadzoru cen živil, zlasti pri prodaji sadja, zelenjave, mesa in kruha so nepravilnosti pogoste (zaiačunavanje po višjih cenah ip nepravilna teža).
Nadaljnje kršitve določil blagovnega prometa so: neoznačevanje cen, zaokroževanje cen navzgor, zaračunavanje večje marže od predpisane, spreminjanje rednih rabatov v druge oblike, naknadno priznavanje raba-tov z dobropisi, zaračunavanje fiktivnih odvisnih stroškov in zaračunava-nje slabše kvalitete po višjih cenah.
Po sprejetju družbenega dogovoia o politiki cen je bila dana večja po-zornost zlasti kontroli cen obrtnih, gostinskih in drugih storitev. Najpogo-stejše oblike kršitve so neevidentiranje cenikov pri organih za cene, nepra-vilno zaračunavanje in zaračunavanje neupravičenih manipulativnih stto-škov pri vgrajevanju rezervnih delov.
Tržna inšpekcija opravlja tudi nadzor nad predpisi o kvaliteti na podlagi zakona o jugoslovanskih standardih ter pravilnikov in obveznih jugoslo-vanski h standardih,izdanih na podlagi zakona, ki jih je okrog 8000. Naj-pogostejše ugotovljene kršitve v prometu so, da izdelki niso pravilno de-klarirani, da niso opremljeni z ustreznimi garancijskimi listi, atesti in navo-dili za uporabo, v prometu so izdelki z napakami, katere pa niso označene.
V trgovinah na drobno smo ugotovili pomanjkanje standardiziranih mesnih proizvodov (šunkaric in kranjskih klobas), katere so v prometu pod različnimi imeni. Namesto teh izdelkov dobiš izdelke s podobnimi imeni, toda s slabšo kvaliteto in največkrat z višjo ceno.
Poseben problem predstavlja pregon opravljanja obrti brez obrtnega dovoljenja, tako imenovano šušmarjenje. Šušmarstvo se opravlja v popol-danskem času, ko je inšpektorjev delovni čas potekel. Zaradi efikasnosti odkrivanja šušmarstva je nujno odpreti novo delovno mesto pomočnikov inšpektorjev, ki bi delo imeli razporejeno v popoldanskem času.
Pri odkrivanju prestopkov in prekrškov pa nam lahko v veliki meri jomagajo sveti potrošnikov in krajevne skupnosti ter občani s svojimi zapažanji.
KMETUSKA INŠPEKLUA
Kmetijska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem določil zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o semenu in sadikah, zakona o mineralnih gnojilih, zakona o varstvu rastlin, zakona o živinoreji, zakona o vinu in zakona o prepovedi nomadske paše.
Kmetijsko zemljišče je osnovno delovno sredstvo. Proces deagrarizacije pa ima za posledico nenehno upadanje kmetijsko aktivnega prebivalstva. Ta problem je treba reševati z intenziviranjem in pospeševanjem kmetij-ske proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju in to v mejah možnosti obstoječe strukture kmečkih gospodarstev. Nosilci teh novih družbeno ekonomskih odnosov v zemljiški politiki pa so kmetijske zemljiške skup-nosti.
V letu 1976 je bil poudarek dela na ureditvi osnutkov prostorskih pla-nov, ki naj bi dolgoročno zaščitili inlerese kmetijstva pred nenadzorovano urbanizacijo. Kmetijska zsmljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je ena prvih v Sloveniji končala z osnutkom prostorskega plana in ima že sprejet odlok o prostorskem načrtu za potrebe kmetijstva, po predhodno opravljeni javni razpravi in po mnen ju republiškega sekretariata za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano ter je sestavni del urbanističnega programa občine, ki je bil sprejet za dobo 15 let. Pri kontroli neobdelanih kmetijskih zemljišč v ravninskih in hribovitih predelih Ijubljanskih občin, na ornih površinah in travnikih je bilo ugotovljeno, da znaša površina takih zemljišč 126,60 ha. Vzroki za tako stanje pa so: oslarelost ljudi, zaposlitev v tujini, barjanska tla, neurejeni pogodbeni odnosi in sprememba kulture (nekdaj plantažni sadovnjaki — zdaj travniške površine).
GOZDARSKA INŠPEKCIJA
Gozdarska inšpekcija nadzoruje v gozdovih vsa dela, objekte, priprave in naprave ter vsa mesta, kjer se les seka, zlaga, žaga in predeluje, spravlja-nje iz gozda in dajanje v promet. Poleg tega pregleduje gozdno gospodar-ske načrte, poslovne knjige in druge listine.
Ukrepi zoper širjenje kostanjevega raka v gozdovih zelenega pasu mesta so v zastoju že nekaj let. Komunalno podjetje Rast Ljubljana, ki gospodari s temi gozdovitse zaveda odgovornosti in je pripravljeno izvesti la dela, vendar nima zadosti reprodukcijskih sredstev za te namene. Teža nevarnosti je toliko večja, ker bo širjenje te bolezni zajelo področje ljub-Ijanske kotline, t.j. večji areal kostanjevih sestojev od Janč do Litije.
Gradnja vikend hiš in stanovanjskih objektov prodira že globlje v gozdne površine in s skrčenjem lesne mase ruši naravno ravnotežje nad zmanjšanimi zelenimi površinami in plodno zemljo. Zato je že zadnji čas, da so upravni organi uvedli zoper črnogtaditelje postopek.
INŠPEKCIJA DELA
Težišče dela v preteklem letu je bilo usmerjeno na izvajanje tehničnih in higienskih predpisov o varstvu pri delu za ureditev varnih in zdravih delov-nih pogojev.
Na območju petih ljubljanskih občin je 1224 delovnih organizacij ter 3508 obrtnikov s   ca 196.000 zaposlenimi delavci.
Pri opravljanju nadzorstva s področja varstva pri delu je inšpekcija dela ugotavljala razne nepravilnosti in pomanjkljivosti kot so: neustrezni de-lovni prostori, neučinkovito ali nepravilno izvedeno prezračevanje, ogre-vanje, osvetlitev, nepravilna ali nestrokovno izvedena električna instalaci-ja, nezavarovani stroji in naprave, založenost glavnih in stranskih poti, nepoučenost delavcev o varstvu pri delu, neuporaba zaščitnih — osebnih — sredstev, neustrezno ali poškodovano orodje, nepravilen način dela, slabo organiziran delovni proces, slaba notranja disciplina v zvezi z izvaja-njem vatstva pri delu itd.
Zgoraj navedene pomanjkljivosti pogojujejo lažje, hujše in smrtne nesreče pri delu. Inšpekcija dela je na osnovi ugotovitev temu primerno ukrepala.
V  pieteklem letu se je od skupnega števila zaposlenih poškodovalo 2,4 %. V tem procentu so zajete vse poškodbe. Od skupnega števila po-škodb se jih je dogodilo na delovnih mestih 62,5 %, na poti na delo ali domov 25,5 %, zaradi padc;v v delovnih organizacijah (hoja po stopnicah in dnigih piehodih) pa 12 %. Če upoštevamo le poškodbe, ki so se dogodile na delovnih mestih proti številu zaposlenih, to pomeni, da se je poškodo-valo 1,53 % zaposlenih.
Zvezni in republiški zakon o medsebojnih razmerjih nalagata inšpekciji dela, da nadzira, kako se zakona v praksi izvajata.
Inšpekcija dela je ugotavljala, da mnoge delovne organizacije niso pra-vočasno sprejele samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, da ti vselej niso vsebovali vseh obveznih do-ločb, da postopek sprejemanja odpuščanja in razporejanja delavcev na delovna mesta ni vedno potekal v skladu z internimi predpisi glede izvaja-njl delovnega časa, dnevnih in tedenskih počitkov, naduinega in nočnega dela žena, itd.
Posebna pozornost v preteklem letu je bila usmerjena na dosledno izva-janje delovnih pogodb in učnih razmeiij, kei so bili prav na tem področju največkrat kršeni predpisi.
S temi vprašanji so se občani dnevno obračali na inšpekcijo dela za pravno pomoč (1658 primerov). Inšpekcija dela je v okviru svoje pristoj-nosti postedovala oz. dala delavcem piavilno pravno napotilo za uveljav-ljanje njihovih pravic.
Poleg navedenega je treba omeniti, da je inšpekcija dela sodelovala po uradni dolžnosti v raznih komisijah za pregled delovnih — poslovnih pro-storov pied izdajo obitnega dovoljenja, lazširitev predmeta poslovanja, pri tehničnih pregledih novozgrajenih ali adaptiranih objektov, v komisi-jah za priznavanje beneficirane dciovne dobe itd.
VETERINARSKA INŠPEKCIJA
Veterinarska inšpekcija deluje piedvsem v kontroli higiene živil žival-skega izvora in nadzoruje higienske in sanitarno-tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati obrati za proizvodnjo, predelavo in promet živil žival-skega izvora. Poleg tega kontrolira higiensko neoporečnost živil živalskega izvora, da bi se s tem zagotoviia občanu zdiava in higiensko neoporečna hrana.
Drugo področje dela je zdravstveno varstvo živali. Veterinarska inšpek-cija kontfolira izvajanje veterinarsko sanitarnih predpisov za preprečeva-nje, odkrivanje, zatiianje in izkoreninjanje kužnih bolezni, ki so nevarne za živali, še posebno pa onih, ki se lahko pienašajo od živali na Ijudi (zoo-noze).
Končno skrbi veterinarska inšpekcija za varstvo človekovega okolja. Nadzoruje ukrepe za varstvo človekovega okolja v zvezi z mrhovino in dcugimi odpadki živalskega izvora.
Klavnice in mesnice, katere kontroliramcj.so v večini primerov že zasla-rele in ne ustrezajo praviJniku o higienskib in sanitarno-tehničnih pogojih. Zaradi tega se meso in mesni izdelki predelujejo in prodajajo v neprimer-nih prostorih in vse to pogojuje higiensko oporečnost te hitro pokvarljive hrane. Zato bo nujno s stalnimi inšpekcijskimi pregledi ugotavljati po-manjkljivosti in jih z izdajanjem ureditvenih odločb postopoma odpravlja-ti. Najbolj zanemarjenim lokalom bo potrebno izdati odločbe o prepovedi obtalovanja.
Gostilne (pretežno privatnega sektorja) imajo običaj kulinarične pri-prave jedil iz domačih zakolov. Kljub temu, da so vsi prizadeti seznanjeni s predpisi, se ptašiči nabavljajo biez predpisanih zdravstvenih spričeval, celo iz drugih republik. Veterinaisko sanitami piegledi mesa ob zakolu se ne opravljajo. Kolje se v neprimernih prostorih in to z osebami, ki nimajo predpisanih zdravstvenih izkaznic niti osnovnega znanja o higienskem minimumu. Tako so v mnogih primerih taki mesni izdelki (domače specia-litete) kontaminirani z bolezenskimi klicami ali pa s piodukti bakterij, ki povzročajo zastrupitve človeškega organizma, so pa proti vročini odporni. To potrjujejo izvidi odvzetih in preiskanih.vzorcev.
Tudi meso divjačine, ki se pripravlja za hrano gostov, v hotelih in resta-vracijah piihaja iz lovišč naiavnost v kuhinje brez piedhodnih veterinar-sko-sanitarnih pregledov.
Tako nekontrolirano meso (medved, divji prašiči) je lahko nevaren vir obolen j za potrošnike. Inšpektorji, ki so zadolženi za higieno živil v gostiš-čih,mora jo povečati število pregledov v teh obratih in v vseh primerih krše-nja predpisov strogo ukrepati.
Vse mleko, ki gre v promet v okviru kooperacije,mora biti redno pregle-dano na higiensko kakovost. Velik del privatnih proizvajalcev mleka na ljubljanskem območju pa proda mleko direktno privatnikom (prodaja na domu). To mleko pa se izogne prav vsem pregledom (na higiensko kako-vost, pa tudi na količino tolšče), ki so predpisani s pravilniki.
Isto velja za mlečne izdelke, ki jih kmetice prodajajo na tržnicah. Tu ni kontrole hlevov, molznic, posode in pribora, tudi ne higienske osveščenosti človeka, ki s tem mlekoro tokuje. Zato je tu cel niz možnosti za osnaževa-nje te vrste hrane.
Posvetiti je pottebno pozornost nekontrolirani proda ji mleka in mlečnih izdelkov. Skupno z organizatorji pogodbenega odkupa mleka in z veteri narskimi postajami, ki stalno nadzorujejo higiensko kakovost mleka ugotoviti take proizvajalce mleka. Jemati je občasno vzorce na bakteriolo ško preiskavo, poostriti kontrolo pri prodajo mleka in mlečnih izdelkov na tržnicah in proti kršileljem pravilnika zakonsko ukrepati, da bi zagotovili občanom res zdravo, higiensko neoporečno mleko in mlečne izdelke.
TEHNIČNE INŠPEKCIJE
Gradbena inšpekdja
Glavni problem inšpekcije je še vedno nezadostna zasedba delovnih tnest. Tako so zahtevnejši objekti zlasti objekti za tržišče, pri katerih je investitoi in izvajalec giadbeno podjetje, pioizvajalci materialov gradbena podjetja in projektivne organizacije,vse pretnalo nadzorovani. Še mnogo slabše pa je s stanovanjskimi objekti občanov, ki so nadzorovani le cca 15 %. Za te objekte se izvaja selekcija.
Razlog, da inšpekciji primanjkuje časa za svojo osnovno dejavnost — inšpekcijske preglede je tudi to, da morajo inšpektorji po predpisih ob-vezno sodelovati kot člani komisij za tehnične preglede in komisij za poiz-kusno obratovanje. Za omenjene komisije pa je inšpekcija v letu 1976 porabila cca 1800 delovnih ur, kar pomeni razpoložljivi delovni čas enega inšpektorja za celo leto.
Problem je tudi nagrajevanje inšpektorjev, ki z ozirom na težavnosl in odgovornost te službe ie vedno ni siimulativna Tako so razpisi za prosta delovna mesta neuspešni.
Strokovno vodstvo in nadzor nad objckti w z nekaj fefentaini tzvaja po predpisih. Težave so še z nadzorom nad objekti za tržišče. Za te objekte je po zakonu dolžna nadzorni organ imenovati pristojna občina. Inšpek-
torji so morali v nekaterih primerih tudi večkrat posredovati, da so občine imenovale nadzornega organa.
Kvaliteta izvršenih del tako gradbenih kot obrtniških ni vedno najboljša, so primeri, ko je tudi zelo slaba (primer: stanovanjski objekti v Draveljski gmajni, kai je povziočilo ostre kiitike pii stanovalcih, pii pristojnih oiga-nih občine, KS in v tisku). Kritika je bila tudi na račun inšpektorjev, tu pa se vprašamo, kako naj inšpektor, če lahko največ trikrat v letu, raje dvakrat kontioliia objekt — odgovaija za kvaliteto zlasti obrtniških del. Samo zadostno število kontrol inšpektorja bi izvajalca primoralo, da dela izvaja kvalitetno. Tu se postavlja vprašanje nadzornih organov, kako višijo nadzor, če se pri tehničnih pregledih objektov ugotavljajo take po-manjkljivosti, ki bi morale biti odpravljene že med samo gradnjo.
Pri izgradnji stanovanjskih sosesk je bilo v več primerih ugotovjjeno, da so stanovanjski objekti dogiajeni do faze vselitve, dela na komunalnih objektih — cestah, peš poteh, ureditvah okolic, napeljave vodovoda in toplovodne napeljave ipd., pa so še v gradnji in kasnijo, kar ima za posle-dico kiitike stanovalcev, ki se vselijo.
Standardne pomanjkljivosti in nepravilnosti, katere inšpekcija ugotavlja pri pregledih gradbišč in pri tehničnih pregledih so: negativna poročila o preiskavi betonskih preizkušancev za določene konstrukcijske dele objek-tov, površnost pri vodenju gradbenih dnevnikov, kršenje določb pravilnika o tehničnih ukrepih za beton in armirani beton (shranjevanje in nega be-tonskih kock za preizkus trdnosti betona), neure jena gradbišča — zanemar-janje varstva pri delu in nespoštovanje nekaterih določilzakona o graditvi objektov, zlasti kar zadeva prijavo pričetka gradnje. Na nespoštovanje predpisov vplivajo tudi prenizke kazni organov pregona zoper kršitelje, kar negativno vpliva na gradbeno disciplino.
Da se omogoči uspešnejše delo inšpekcije za kvalitetnejšo kontrolo svoje dejavnosti, je nujno, da se zasedejo vsa sistemiziiana delovna mesta s tem, da se razpišeta dve delovni mesti gradbenih inženirjev.
Elektroenergetska inšpekdja
Inšpekci ja mora po predpisih obvezno sodelovati pri tehničnih pregledih zgrajenih objektov. Samostojno izvaja preglede za poizkusna obratovanja elektroenergetskih postrojev in z odločbo odreja rok trajanja poizkusnih obratovanj. Dalje ima pravico prepovedati uporabo dvigal, če ne odgovar-ja jo predpisom in ptedstavljajo nevarnost za uporabnike, V objektih, ki so v obratovanju, občasno kontrolira stanje elektroinstalacij in postrojev, v objektih, ki so v gradnji,pa kontrolira, da se elektroinstalacije in postroji izvajajo po odobrenih projektih.
Za primmer dejavnosti inšpekcije navajamo dva primera, ki sta značil-na:
Na področju ljubljanskih občin je bilo v preteklem letu dograjenih 6 šol. Pri tehničnih pregledih je elektroenergetska inšpekcija ugotovila, da elek-troenergetske naprave in napeljave v učilnicah za fiziko, kemijo in biolo-gijo niso izvedene skladno z veljavnimi predpisi in normativi za tovrstno gradnjo. Električne napeljave in naprave, zlasti vtičnice, vgrajene v šolsko opremo, ki jo dobavlja »Slovenijales«, so življenjsko nevarne. Tudi elek-trične napajalne plošče niso izvedene po veljavnih tehničnih predpisih. Elektroenergetska inšpekcija je odredila, da je potrebno naprave in nape-ljave preurediti po obstoječih predpisih in normativih po dogovoru s pred-stavniki Pedagoškega inštituta, Iskre, LIZ in elektroenergetsko inšpek-cijo. Na sestanku v septembru z zgoraj navedenimi in elektroenergetsko inšpekcijo je bilo dogovorjeno, da se napetostni izvori za opravljanje vaj, ki so predpisane po učnem naertu, zaenkrat uvozijo.
Pri pregledu že uvoženega primerka je bilo ugotovljeno, da ustreza za-htevam, potreben pa je zanj atest domače institucije.
Glede na to, da so veljavni šolski normativi, s katerimi se predpisuje vaje, pri katerih je nujno potrebna električna mala napetost in da v nave-denih učilnicah ni bila izvedena električna inštalacija, so se upravni organi občin odločili, da izdajo upotabna dovoljenja za šole s pogojem, da se navedene elektroenergetske naprave in napeljave dokončajo do 15. ja--nuarja 1977.
V tovarni dvokoles UNIS ROG na Trubaijevi c. v Ljubljani je elektioe-nergetska inšpekcija pri Skupščini mesta Ljubljana v letu 1975 opravila inšpekcijski pregled na željo tovarne oziroma zahtevka požarne inšpekcije Skupščinp mesta Ljubljane.
Pri pregledu elektroenergetskih postrojev, naprav in napeljav je elek-troenergetski inšpektor ugotovil v prostorih lakirnice ingalvane po-man jkljivosti, ki so nevame za življen je in zdrav jc ljudi in lahkopovzroči jo požar.
Na podlagi navedenih ugotovitev je elektroenergetska inšpekcija odre-dila v odločbi, da se pomanjkljivosti odpravijo in elektroenergetske po-stioje, naprave in napeljave preuredijo po veljavnih piedpisih in normati-vih do predpisanega roka.
Prvi rok ureditve je že potekel meseca oktobra 1976, preostali roki pa so potekli 15. marca 1977.
Glede na to, da je bilo pri določanju roka pri pregledu v Ietu 1975 upoš-tevano, da se bo tovama dvokolcs v celoti pteselila v novo tovarno v Moste, preselitve pa ni bilo, zato je sedaj potrebno vložiti znatna sredstva za od-
pravo pomanjkljivosti v dotrajanih napravah in prostorih. Po izjavi pred-stavnikov tovarne še niso pričeli z gradnjo nove tovarne v Mostah in tako ni bilo mogdče odpraviti vseti pomanjkljivosti do 15. maica 1977, kar bo imelo za posledico, da bo inšpektor verjetno z odločbo prepovedal dela v piostorih lakirnice in galvane.
Vodnogospodarska inčpekrija
V času nizkih vodostajev je bilo več intervencij območnih ribiških družin in Zavoda za ribištvo SR Slovenije. S sodelovanjem Republiške vodnogospodarske inšpekcije je bilo odvzetih 9 vzorcev odpadne vode, ki so bili oddani v biološko in kemično analizo. Rezultati odvzetih vzorcev so bili v 7 primerih negativni, dva primera pa sta bila pozitivna glede na pri-sotnost cianidov. V nadaljnjem postopku bo inšpekcija ugotovila povzroči-telja nevarne odplake.
Glede na kritični nizki vodostaj reke Save in pritokov je bilo v mesecu marcu sistematično odvzetih 6 vzorcev in recipientov, pri določenih toč-kah, ki jih opazuje Zvezni hidiometeoiološki zavod. Ti vzorci so še v ke-mični analizi. V sedmih pritnerih intervencije občanov in KS je inšpekcija pospešeno obravnavala kritične primere potrebnih vzdrževalnih del in ureditve regulacij in izdala sedem ureditvenih odločb.
Na intervencijo kemične industrije KEMIN Ljubljana je bila obravna-vana kritična situacija pri preskrbi s tehnološko vodo. Pri opravljenih kon-Uolnih ptegledih večjih talnih vodnjakov v ožjem podtočju in podiočju črpališč Kleče in Hrastje je bilo ugotovljeno, da je nivo podtalnice kritično znižan. Vzrok znižanja nivoja podtalnice so izredno nizki vodostaji in zmanjšana infiltracija površinskih voda v vodonosne sloje. Vodnogospo-darska inšpekcija je zadolžila upravljavce črpališč in obstoječih vodn jakov, da registrirajo najnižji nivo podtalnice, ki bo v tem obdobju registriran in bo služil kot dopolnilni podatek v hidiološki karti podtalnice ljubljanskega polja.
Inšpekcija je v obravnavanem obdobju intenzivneje nadzorovala delo-vanje obstoječih čistilnih naprav. Odvzeti so bili vzorci odpadne vode pred iztokom v recipiente in napravljene biokemične analize. Po rezultatih, ki jih je vodnogospodarska inšpekcija prejela s strani kemičnega laboratori-ja, je opaziti, da naprave delujejo flobro, da so efekti čiščenja v mejah projektiranih parametrov in da so naprave upravičile svoj obstoj.
Problem onesnaževanja podtalnice predstavljajo opuščeni vodnjaki v vaškem predelu ljubljanske okolice. S sodelovanjem sanitarne inšpekcije bo nujno preveriti stanje opuščenih vodnjakov. Zaradj zaščite podtalnice so bile inšpekcijsko pregledane gramoznice podjetja SGP »Megrad«, SGP »Tehnika«, SGP »Gradis« in gramoznice ob Litijski cesti.
Pogin rib v Sori pri Medvodah je narekoval izredni pregled vodnogospo-darske inšpekcije po posameznih industrijah medvoškega bazena. Pregled je bil uspešen, saj je bilo ugotovljeno, da je prišlo do izlivanja razredčil na odlagalnem platoju lesene embalaže pri proizvodni organizaciji »Color«. Odvzeii so bili vzorci odplake v kolektorju odpadne vode. (Po dobljenih rezultatih kemične analize bo organizacija prijavljena tožilstvu.)
Da bi se preprečile glavne nevarnosti, ki nam pretijo z onesnaženjem vode in da bi se zboljŠali pogoji za optavljanje vodnogospodaiske inšpekci-je, predlagamo naslednje ukrepe:
—  V interesu zaščite delavcev in občanov je potrebno zboljšati pogoje za inšpekcijsko službo in doseči konstruktivno podporo občanov, delav-skih kontrol in javnega mnenja.
—  Pristojne občinske službe naj dosledno izpolnjujejo določila zakona o vodah in sodelujejo posebno v strokovnih vprašan jih z vodno skupnost-jo.
—  Problem dispozici je smeti in odpadkov posta ja vedno bolj pereč in je marsikje že ogiožena talna ali povTŠinska voda. Pospešiti je bilo treba organizirano zbiranje in izkoriščanje uporabnih odpadkov ter neškodljivo disponiianje neupor abnih snovi (polivinil in podobno).
—  Nujno so potrebni izvišilni predpisi k zakonu o vodah. Posebno velja to za hrambo in transport nafte in derivatov tei drugih nevarnih in škodlji-vih snovi. Posebna nevarnost preti talni vodi zaradi veiikega števila malih privatnih cis tern za kurilno olje, ki niso konttolitane in ki bodo prej ali slej postale netesne.
—  S pomočjo Skupnosti za varstov okolja in drugih dejavnikov naj bi se sprožila obsežna in stalna akcija za varstvo okolja, ki bi vsebovala tudi probleme onesnaženja vode in zemlje ter neprimernih posegov v vodni režim. Akcija naj bi bila čimbolj široka in naj bi segla tudi v vse šole.
—  Delovni čas naj se prilagodi potrebam na terenu.
Inšpekcija za javne ceste
Vzdrževanje cest je resen problcm. Za vzdrževanje največkrat ni na iazpolago zadosti finančnih sredstev. Dogaja se, da se sredstva, ki so razpo-ložljiva, neekonomsko trošijo. Primer: Na področju mesta Ljubljane je še precej cest v tnakadamski izvedbi, ki zaradi gostote in teže prometa propa-dajo. Te ceste bi se morale rekonslruirati in utrditi za sodoben promet, ne pa krpati in posipati s peskom, ker je to jalovo dejanje in tudi predstavlja neopiavičeno trošenje družbenih sredstev. Stanje cest po delno izvTŠenem spomladanskem krpanju ni zadovoljivo. Na področju občine Vič še kon-
čem tnfteca junija niso uspeli zakrpati asfaltnih cest, kjet potekajo avtobu-sne linije, še slabše pa je na stranskih cestah. Podobni primeri so tudi v diugih občinah, v občini Bežigiad so prenehali z vzdrževanjem makadam-skifa cest že v prvem trimesečju. Boleč primer je Gameljska cesta, ki je bila pred leti tekonstruitana le v okviru razpoložljivih siedstev in tako piojek-tanti niso upoštevali teže motornih vozil sodobnega prometa. Po tej cesti vozijo težki tovornjaki, ki vozijo material iz kamnoloma v Povodju. Cesta vse bolj propada in bo kmalu uničena, če ne bo temeljito sanirana.
Zimska služba je svoje delo opravila pomanjkljivo. Tako je prepozno reagirala na sneženje, poleg tega pa je ceste plužila preozko in je z goseni-cami in plugi poškodovala cestišča, robnike, zlasti betonske, pokrove ja-škov in podobno. Tu nastaja problem, kdo nosi stroške za povzročeno škodo. Nesporno je, da tnora nositi stroške za popravila komunalno po-djetje, ki je plužilo, in ne občine.
Problem preobremenjevanja občinskih cest po osnih pritiskih težkih - tovornjakov postaja vse večji. Občinske ceste se tako še dodatno uničuje-jo. Pristojni organi občin ne vršijo nobene kontrole preobremenitve cest, vozniki tovornjakov pa to izrabljajo. Nasprotno pa republiški sekretariat, pristojen za ceste, izvaja kontrolo cene obremenitve v okviru republiške skupnosti za ceste s tem, da tehta tovornjake z modernimi elektronskimi tehtoicami. Kršitelje, ki preobremenjujejo ceste, prijavljajo sodniku za piekrške, še posebej pa morajo plačati odškodnino in tovor piedložiti, tako so dvakrat kaznovani.
Na občinskih cestah je kršitev po obremenitvi še precej več kot na repu-bliških cestah in to v glavnem zato, ker, kot že omenjeno, ni nobene kon-tiole. Piistojni občinski otgani za ceste bi se moiali povezati z republiškim sekretatiatom oziroma z republiško skupnostjo za ceste, da bi ta ptevzela kontiolo osnih obremenitev tudi na občinskih cestah. Tako bi se preprečilo prekomerno uničevanje cestrz odškodninami pa bi dobil občinski organ dodatna sredstva za vzdrževanje cest.
Inipekdja za cestni promet
V gospodarskih organizacijah, katere opravljajo javni prevoz, je bilo ugotovljeno največ pomanjkljivosti pri opravljanju kontrole tehnične brezhibnosti motornih vozil.
Gospodarske organizacije, ki opravljajo prevoz za lastne potrebe, imajo probleme z vzdrževanjem vozil. Organizacije, ki nimajo lastne mehanične delavnice ali ustreznega kadra, dajo svoja vozila preventivno tehnično pregledati organizaciji, ki se s tem bavi in tako skrbijo za kontrolo tehnične brezhibnosti svojih vozil.
Kontrola dokumentacije o vozilih in tovoru pri zasebnikih je razkrila največ kršitev voženj brez obrtnega dovoljenja in knjige voženj, neprijav-ljanje sprememb pii zamenjavi vozila ali sedeža firme. Zanimiv je tudi pojav, da nekateri zasebni prevozniki v zimskem času odjavijo obrt — vo-zijo pa vseeno. Pristojni oigani občine bi morali v teh primerih zasebniku, ki odjavi obrt, odvzeti dovoljenje za prevozniško obrt in izdati novo od-ločbo o prenehanju obrti. Ker se to ne izvaja, ima inšpekcija pri kontrolah . težave, ker inšpektorju zasebnik pokaže staro odločbo, inšpektor pa ne ve, da je odjavil obtt.
Kontrola prevoznih listin o vozilu in tovoru je pokazala, da je bilo največ piekiškov na podiočju taxi službe. Pri pregledih zasebnih in družbenih taxijev je bilo ugotovljeno, da imajo družbeni (Viator) taksisti vozila opremljena kot to zahteva odlok o taksi službi, vsi pa nimajo obveznega potrdila o tehničnem pregledu vozila, ki si ga morajo oskrbeti po odloku vsakih 6 mesecev. Kontrola zasebnih taksistov pa je pokazala večje število prekrškov pri opremi vozil (firma, taksimeter, napis, cenik, registrska šte-vilka ipd.). Večina taksistov ne vodi knjige voženj in ne vozijo z mest, ki so zanje določena. Ugotovljeno je tudi, da imajo nekateri prijavljeno obrt v občini, kjer nimajo stalnega bivališča in tatn niso prijavljeni (primer: Jelen Ivan in Draksler Alojz). Nekaterim taksistom je bilo odvzeto obrtno dovo-ljenje, pa kljub temu še naprej opravljajo javni prevoz potnikov in tudi niso vrnili interne registrske številke UNZ. Zasebni taksisti so se tudi prito-žili na Ustavno sodišče SRS z obrazložitvijo, da odlok o ureditvi taksi službe ni zakonit. To pritožbo je omenjeno sodišče v decembru mesecu zavrnilo.
k6munalna inšpekcija
Nadzor kontunalnih inšpektorjev se nanaša predvsem na vzdrževanje zunanjosti objektov, naprav in okolice zgradb, vidnih z javnih prometnih površin, vzdrževanje javne snažnosti, odlaganje in odvažanje smeti in odpadkov, urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenih površin ter pokopališč, ravnanje splodno zemljo pri giadbenih delih, na napise, svetlobne reklame ter razsvetljavo izložb, plakatiianje in označevanje imen ulic, cest, trgov, naselij in zgradb. Nadzor komunalnih stražarjev pa se nanaša piedvsem na onesnaževanje javnih prometnih in zelenih površin; parkiranje vozil na javnih Dovršinah, nedovoljeno čtpanje kamen ja, mivke, peska in gramoza, izobešanje zastav, izvajanje zimske službe oa hodnikih in na nadzor nad čmimi odlagališči odpadkov in smeti.
Z doslednim ukrepan jem je komunalna inšpekcija skoraj povsem zatrla staro  močno zakoreninjeno razvado odlaganja odpadnega in dtugega
mateiiala na javnih piometnih in zelenih površinah tei okolicah zgiadb. Do sedaj je bilo s teh površin odstianjenega približno 18.000 kub. metrov odpadnega in d* ugega materiala. Te površine je potrebno pogosteje čistiti. Premalo je koškov za odpadke, pa tudi redneje bi se jih moralo vzdrževati. V program čiščenja se mora zajeti tudi javne površine ob pločnikih in zele-nicah, ker so te ponavadi najbolj nasmetene. Komunalna inšpekcija je v preteklih letih ugotovila 326 divjih odlagališč, od katerih je bilo odstranje-nih 310 v skupni količini približno 35.250 kubičnih metrov odpadnega materiala. Divja odlagališča niso več žgoč problem za naše mesto, zlasti zato, ker so na predlog komunalne inšpekcije uvedeni občasni, redni od-vozi kosovnega materiala. Na podlagi ukrepov je bilo letos odstranjenih 17 starih, razpadajočih, opuščenih avtomobilov, vseh do sedaj pa 150. Na ureditvenem območju mesta bi moralo biti več javnih bdlagališč ali zbira-lišč za odpadni material, s pripombo, da skoraj nobeno zunanje naselje nima urejenega odlaganja in odvažanja odpadkov. Ob pričetku delovanja komunalne inšpekcije je bilo divje nameščanje plakatov eden iztned naj-bolj žgočih problemov onesnaževanja in zanemarjenosti videza mesta. Z doslednim ukrepanjetn, tudi za vsak posamezni plakat, je bil v nekaj letih dosežen dokaj vzorni red. Z doslednimi, sprotnimi opozarjanji na pred leti zelo zanemarjene javne zelene površine, spomenike in na razpadajoče parkovne klopi, koške za odpadke, igrala, razsvetljavo in drugo, so se razmeie glede tekočega vzdrževanja vidno izboljšale. Na podlagi piejš-njega odloka o javnem redu in miru so bili do sedaj obnovljeni ometi na 329 zgiadbah, obnovljenih pa je bilo tudi 1275 ograj. Odstranjenih je bilo 263 dotrajanih ograj in 412 ruševin zgradb ter starih, dotrajanih drvainic, kurnic in lop. S 413 ograj so bile odstranjene bodeče žice v skupni dolžini 22.000 metrov. Do sedaj je bilo odstianjenih 259 dotrajanih napisnih in reklamnih tabel, 1521 obnovljenih, 72 pa zaradi dotrajanosti odstranjenih. Obnovljenih ja bilo tudi 390 tablic za hišne številke. Marsikatera ulična tabla kazi videz mesta zaradi nerednega vzdrževanja. V ožjem središču mesta, v katerem kontrolira komunalna inšpekcija izobešanje zastav, je bilo na začetku nadzora ugotovljeno, da je le na malokateri zgradbi za praznike visela zastava. Poprečno je tedaj visela v ulici zastava ie na eni zgtadbi. Žal se je le z doslednim ukrepanjem doseglo, da je stanje sedaj obratno, tako da poprečno v ulici ni izobešene zastave le na eni zgradbi. Približno isto nedisciplino kot pri izobešanju zastav se je ugotovilo pri izva-janju zimske službe na pločnikih, saj je še pred nekaj leti le malokdo od-stranjeval sneg s hodnikov, posipal proti poledici, zlasti pa se ni obnavljalo strešnih žlebov, odtočnih cevi in snegolovcev. Na zelo velikem številu zgiadb snegolovcev sploh ni bilo. Do sedaj je bilo obnovljenih 440 žlebov in odtočnih cevi. Po odloku o ravnanju s plodno zemljo pri izvajanju grad-benih del je bilo v tem letu pridobljene 74.400 kubičnih metrov plodne zemlje. Iz leta 1975 jo je ostalo 740 kubičnih mettov, letos pa je bilo porabljene za ureditev javnih zelenic 59.544 kubičnih metrov. Ob koncu leta pa je je ostalo na zalogi približno 15.600 kubičnih metiov. Od spre-jetja navedenega odloka, to je od leta 1968 do vključno 1976, je bilo ohra-njene približno 335.000 kubičnih metiov plodne zemlje.
Komunalna inšpekcija je pričela s kontrolo mirujočega prometa ob uve-Ijavitvi novega prometnega režima v Ljubljani, to je od 16. junija 1976 dalje. Posebno poročilo komunalne inšpekcije o tem je obravnaval izvršni svet SML na svoji seji dne 22. novembra 1976. Seznanjen je bil zobširnimi pripravami mirujočega prometa, o nameščanju opozorilnih letakov, o nadaljn jih ukrepih in tudi o problematiki vzvezi s tem nadzorom na terenu, ki se je predvsem nanašala na potnan jkljivosti prometne signalizacije glede na novi promelni režim. Na vozila je bilo nameščenih 33.995 opozorilnih Ustkov. Izrečenih je bilo 11.487 mandatnih kazni, sodniku za prekrške pa je bilo poslanih 1440 predlogov. Odstranjenih je bilo 1717 vozil, parkira-nih na nedovoljenih krajih. Na koncu leta je bilo ugotovljeno, da je parki-ralo na javnih pločnikih le še 5 % kršilcev, na posebnih površinah za pešce pa 6 %. Na parkiriščih je naptavilo piekišek 5 % voznikov, na ostalih povr-šinah pa 6 %. Z doslednim nadzorom in ukrepanji je bilo doseženo, da jih je od pivotnih 5000 kršilcev na dan le še približno 250 do 300. Tako je komunalna inšpekcija uspela doseči zelo visoko, približno 95-odstotno disciplino pri parkiranju vozil v ožjem središču mesta.
Z novim odlokom o prekrških zopet javni red in mir ni več predpisano vzdrževanje fasad, ograj in drugo. Za urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenih površin je potrebno izdati nov odlok, ker stari več ne velja in ne ustreza. Nujno je tudi izdati odlok o črpanju mivke, peska in gramoza, ki je potreben za ta nadzor.
URBANISTIČNA INŠPEKCIJA
Osnovna naldga urbanistične inšpekcije je kontrola nad izvajanjem uibanističnih predpisov in na njihovi osnovi sprejetih načrtov ter izdanih lokacijskih dovoljenj. V ta obseg dela spada predsvem kontrola nedovo-ljenih gradenj in zavarovanih površin, določenih za posebne natnene ter kontrola skladnosti gradnje objektov z izdanimi lokacijskimi dovoljenji, nadalje skladnost izdelave urbanističnih načrtov z urbanističnimi predpisi ler pravilnost postopka pri sprejemanju le-teh. Delo je obsežno iil raznoli-
ko, ali kratko lečeno — nadzor nad celotnim urbanizmom za območje petih ljubljanskih občin.
V desetletnem obdobju obstoja skupnih inšpekcijskih služb je uibani-stična inšpekcija posebnopozomost posvetila odkrivanju in pteprečevanju nedovoljenih gradenj, ki so za urbanistično ureditev ljubljanskega ob-močja poseben problem, saj število le-teh iz leta v leto narašča. To so predvsem gradnje individualnih objektov. Zaradi velike migracije prebi-valstva in odpiranj novih delovnih mest je v Ljubljani nastal pereč stano-vanjski problem, kateri zaradi objektivnih faktorjev ni v celoti rešljiv niti s pomočjo širše družbene skupnosti.
Pomanjkanje stanovanj in zazidljivih zemljišč je privedlo posameznike, da sami rešujejo stanovanjski problem z gradnjo individualnih hiš na komunalno neurejenih oziioma neurbanlziranih zemljiščih, ker je cena takih zemljišč neprimerno bolj dostopna za posameznika kot zemljišč na urbaniziranih območjih. To so predvsem zemljišča, ki so predvidena za komunalne in prometne objekte, zelene površine in celo gozdne povTŠine. Možnost pridobitve lokacijskih dovoljenj na takih zemljiščih je malo ver-jetna ali celo izključena. Posameznik je torej s tako odločitvijo postavljen pred dejstvo, da bo moral gradnjo nadaljevati le z lastnimi sredstvi brez možnosti pridobitve kreditov za giadnjo. Sam se angažira le v rešitev sta-novanjskega problema (druge možnosti nima), se fizično in psihično izčr-pava in se pri tem v zmanjšani meri angažira na delovnem mestu, po dogra-ditvi objekta pa postane morda celo nesposoben za nadaljnje delo. Zaradi tega so nedovoljene gradnje ne samo prostorski problem, pač pa tudi druž-beni. Dejstvo je, da se brez urejene eksistence za življenje posameznik ne more družbeno angažirati, osnova le-te pa je vsekakor stanovanje.
S čim naj bi preptečili razvoj nedovoljenih gradenj?
Vsekakor z večjo angažiranostjo širše družbene skupnosti na več nači-nov; omogočiti izgiadnjo še več solidamostnih stanovanj, piiskibeti uie-jena zemljišča po dostopni ceni za posameznika, izdelati manjkajoče zazi-dalne načrte oziroma točneje opredeliti površine, omogočiti najemanje večjih kreditov z daljšo dobo vračanja.
Smiselna urabnistična politika bi veliko pripomogla k rešitvi tega pro-blema. Dejstvo je, da so se nekateri elementi urbanističnih načrtov spre-minjali ali dopolnjevali celo po večkrat letno, v načrtih se pojavljajo va-riante posameznih zasnov, prepoved gradnje pa velja tudi tam, kjer je po našem mnenju brezpredmetna in družbeno nepomembna. Vsa ta dejstva so privedla posameznika, da se je odločil za nedovoljeno gradnjo, saj je upal, da bo mogoče ob taki nestabilni urbanistični politiki še tako proble-matičen objekt legalizirati.
Ista ugotovitev ovira delo urbanistične inšpekcije, saj tako ažurnemu spreminjanju uibanistične dokumentacije ne moiemo v celoti slediti.
Urbanistični načrti, ki so določeni z GUP in urbanističnim programom, še niso v celoti izdelani, dokumentacija, ki je izdelana in sprejeta, pa nam ni pravočasno dostavljena od strani občinskih organov oziroma LUZ, tako da arhiv dokumentacije ni popoln, kar je predpogoj za redno in efektno delo.
Poseben problem med nedovoljenimi gradnjami je največ na obraočju Polhograjskih Dolomitov, locirane pa so na zelo izpostavljenih turističnih točkah. Ti objekti se gradijo že od leta 1966. Urbanistični načrt krajin-skega parka Polhograjskih Dolomitov, ki je bil sprejet že leta 1974, pred-videva legalizacijo večine teh objektov, kar je v ponovno spodbudo novim investitorjem.
Po ugotovitvah utbanistične inšpekcije pa se je število nedovoljenih gradenj v zadnjih treh letih precej zmanjšalo. K temu je vsekakor pripo-mogla spiemenjena urbanistična dokumenlacija in zakonodaja, kai za-deva sankcij, pa tudi poostrena inšpekcijska kontrola na terenu.
Za območje petih ljubljanskih občin so vletu 1976 opravljali delo urba-nistične inšpekcije 4 inšpektorji, kar je očitno premalo glede na obsežnost terena in gostoto gradenj, zato je potrebno število inšpektorjev povečati (vsaj en inšpektor na občino).
Vletu 1976 je bilo v petih ljubljanskih občinah pregledanih 1776objek-tov, od tega 538 nedovoljenih graden j, kar je ca. 30 % od vseh pregledanih objektov. Izdanih je bilo 431 odločb in 217 prijav sodniku za prekrške.
Za uspešno delo urbanistične inšpekcije pričakujemo v bodoče večjo pomoč krajevnih skupnosti in drugih političnih organizacij pri odkrivanju in preprečpvanju urbanističnih nepravilnosti.
STAUŠČA IN  PREDLOGI UPRAVE ZA INŠPEK-CIJSKE SLUŽBE SKUPŠČINE MESTA UUBUANE
Pri sestavi proračuna Skupščine mesta Ljubljane naj se zagotove do-datna finančna sredstva za boljše vrednotenje nujnega števila (cca 10 oseb) vidnih strokovnjakov — inšpektorjev, ki bi nadzorovali najpomembnejša področja (dipl. ekonotniste, pravnike, gradbene in tehnične inženirje), obenem pa dopolnili pravilnik o nagrajevanju tako, da bo omogočeno nagrajevanje strokovnjakov po pomembnosti in kvaliteti njihovega dela. Upravi inšpekcijskih služb je omogočiti samostojno odločanje o uporabi in o razporejanju materialnih sredstev za tehnične in materialne namene.
Zgradbo na Vilhaijevi 33, kjet se nahaja Uprava za inšpekcijske službe je nujno ustrezno preurediti, obnoviti streho in fasade, preurediti notranje prostore in pridobiti dodatne piostore z dozidavo. V naspiotnem primeru pa je nujno celotno upravo premestiti v ustreznejše prostore.
Takoj naj se pristopi k celodnevnemu delovnemu času določenih inš-pekcij (sanitarne, tržne in koraunalne) in v ta namen sistemizira določeno dodatno število inšpektorjev. Sploh pa je nuj no takoj pristopiti k pogojem za zasedbo že sistemiziranih delovnifa mest in zasesti sistemizacijo do ena-kega procenta zasedenost^ kot je zasedenost v primeru drugih uprav v sklopu Skupščine mesta Ljubjana.
O navedenih perečih problemih (prostorski, kadrovski) se predlaga MK SZDL, da ta organizira posvet z merodajnimi subjekti mesta Ljublja-ne, izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana pa naj organizira posvet s pred-stavniki izvršnih svetov skupščin Ijubljanskih občin.
Zaradi problemov prostorskega urejanja, urbanizacije, gradbene opera-tive in komunalnega nadzoistva na j se organiziia stiokovni posvet vseh pri-stojnih subjektov v občinskih skupščinah in drugih institucijah, ki naj te probleme podrobneje opredelijo.
Stroškovna razprava na j se organizira tudi za razreševan je problemov na področju tržnih odnosov, storitev in uslug ter obrtniške politike, s čimer se bo mogoče dogovoriti o določenih rešitvah, ki bodo imele namen zaščite potrošnikov.
Predlogi, ki so navedeni, bodo v veliki meri uiesničili cilje, ki so postav-Ijeni pred inšpekcijsko službo in bo le tako ta služba zadostila družbeni vlogi. Pti razreševanju omenjenih problemov Uprave inšpekcijskih služb pričakujemo tudi politično pomoč družbenopolitičnih organizacij mesta Ljubljane.