Katollšk cerkven lis«.
Tečaj XII.	V Ljubljani 18. vel. serpana 1859.	List 17.
Spotil ti i se , tle bos soboto posrecevnl.
Šesf dni delaj, sedmi dan /ia je (dan porifka) Jehora. trojiga Hoya.
Kristjan se ves Božji teden od svita do mraka trudi ino poti, de bi sebe iuo svojo deržino pošteno preživil. To je prav in Bogu dopadljivo. Tode Bog si jc v tednu en dan sebi prideržal. nedeljo namreč, in si še nekoliko praznikov zvolil. ktere naj človek Njemu iuo svoji duši posveti. Ko se teden nague k koncu, nastopi sabota. soluce «e visoko na nebu plava in svoje vroče žarke poletinski dan na zemljo vpira, že se oglasi ura v zvoniku in vdari štiri, lepo vbrano zvonenje se zasliši iu razlega iz zvonika po prijetnih hribih in dolinah. Kaj to pomeni? Delapust zvoni, ino sv. nedelja, dan Gospodov, se oznanja, opominja kristjana, ko šest dni svojimi! životu služi, dc naj sedmi dan za svojo dušo poskerbi.
V starih časih so imeli kristjani lepo pobožno navado, ob sabotih ob delopustih precej svoje poljodelske opravila končati, po hišnih opravilih je bilo umivanje, potem večerja, po večerji se je iz svetih bukev bralo, roženkrane molil, in svete pesmi prepevale, ter so s hrepenečim sercam Go-spodoviga dneva pričakovali.
Nasproti pa sedanji čas. ko je gorečnost za čast Božjo zlo omcrznila. in se duh Božji mora zmirej bolj duhu časa umakovati, se malo več na to pobožno djanje gleda, mili glas vbraniga zvonenja tako prijetno ne omečuje več merzlih sere, le redko kdo se še zmeni za sv. sabotni večer.
Zlato soluce se zmirej bolj zatonu bliža, ino zadnjič še svoje rumene žarke po visokejših gorah razliva. kakor bi hotlo tudi sv. sabotni večer počastiti. Pa ljudje sc še ne zmenijo za delapust, do terde noči rijejo kot kertovi po zemlji, le temna noč jih žene na dom. Menijo natnreč vertoglavi. de ves blagor le od pridnosti njih rok izhaja. Zdaj se poda vsa narava k počitku. ali v pivnicah še ni počitka, tu še neki rogovileži pozno v noč razsajajo, ker tim (gerlarjcm) ni druziga mar kot smerdljivo žganje po gerlu zlivati, in svoje burke vganjati.
Ura bije tri v zvoniku. svitla danica izhaja. juterna zarja razganja ponočne tmine. iz visokiga zvonika se zopet milo vbrano zvonenje glasi. sv. nedeljo, dan Gospodov, napoveduje in budi kristjane, de naj povzdignejo serca k Bogu, svojima Stvarniku. Ze je svitlo jutro, povzdigne se škerjanjek (škerjanec) v višine, kot bi hotel s svojim milim petjem dan Gospodov počastiti. Zlato soluce izhaja in razliva svoje rumene žarke čez hribe in doline, kot svitli biseri miglja rosa po travi ino cvctlicah. Ze se vse giblje, in k službi Božji napravlja. Zdaj začne mogočno kladvo biti po posvečenim zvonu šesto uro v soseski P., ki je podružnica fare v K., kakor bi že težko čakalo, de berž oznani čas službe Božje; zvonovi ljubeznjivo zapojejo in vabijo kristjane v cerkev k službi Božji, de naj povzdignejo ovoje serca k Bogu, evojimu dobrotljivimu Očetu. in jih
razlijejo pred njim, svoje duše pa s kruliam besede Božje nahranijo, in hvalijo Boga za prejete dobrote preteccniga tedna, ter ga novih milost iu blagoslova za prihodnje pio-sijo. Služba Božja je končana, potem se opravi živina, nato je zajuterk. Zdaj sc jc treba napraviti za dopoldanjo službo Božjo, ki je ob desetih pri fari; tode le spodobno, ne pa nečimerno iu napuhnjeno, kakor jc posebno pri ženskim spolu gerda navada, de bi jih tudi zamogel vprašati, kakor je nekdaj sv. Ambrož, milanski škof, gizdavo oblečeno gospo vprašal: rkam pa greste?- „V cerkev.4, — mu odgovori prevzetna gospa. „Pa bi mislil človek- — ji leče nato sv. mož — „de greste na ples ali v komedijo: zakaj za kaj taciga ste oblečeni; — proč od tod!- Tudi »edanji cas bi bilo treba pred durmi naših cerkev kakiga Ambroža, de bi zavernil vse, ki le za to v cerkev hodijo, de bi ukazovali svoj lišp iu svojo ošabnost. Sv. Krizostom pravi: ^Deklica. ki se preštimano ali nespodobuo nosi in oblači, napravlja duši smertin strup ino brusi meč, ki nedolžno serce prehode: abotniiu želi dopasti, zapcljivcam pa svoje serce na prodaj nosi.u lu sv. Klemen Aleksandrijski pravi: ,,V cerkev se mora iti spodobno oblečenim, v pametni hoji. molče, s čistim truplam. z neomadežaiiiiii v molitev ober-iijenim sercam." Svoje dni so pošteni možje sv. roženkrane v rokah imeli, kadar so v cerkev k službi Božji šli. sedanji čas pa skorej vsak smerdljivo lulo v rokah ali tudi v ustih derži. jo še le pred vratmi še vročo v žep vtakne, in sc poda z ukajeuiini možgani v svetišč Gospodovo, lahkomiš-Ijeno. z merzlim sercam. Zato gre navadno beseda Božja pri eniui ušesi noter pii drugim že ven, ker ukajeue možgane je ne morejo v spominu ohraniti, iu lula jc \ žepu bolj gorka kot njih serca za besedo Božjo. V starih časih so mladim fantam molitev niki. rozenkranci iz žepa gledali, zdaj pa tobaški mehur iu pipina cevka, že vsak smerkolin. ki še žlice prav deržati in sv. križa morde narediti ne zna, smerdljivo lulo grede v cerkev ali iz cerkve v zobeh ima.
So tudi ljudje druge moke. ki se prebrisane štejejo; ti pa mislijo, če le zjutraj po verhuim sv. mašo vjamejo. de je že vse opravljeno, ni jim mar več za dan Gospodov. Ze se začnejo med dopoldanjo službo Božjo po pivnicah posa-jati. in če je oštir tako brezvesten, de mu ni mar ne za Božjo, ne za cesarsko postavo, jim že začne smerdljivo žganje točiti.
Ti oskrunovavci Gospodovih dni se ne zmenijo več za to. po čimur je že kraljevi prerok l>avid tako goreče v svojim 83. psalmu zdihoval: rO kako ljubcznjivc so tvoje prebivališa, Gospod vojska! Moja duša omaguje po Gospodovi veži. Moje serce in moj duh se razveseljujeta v živim Bogu. Vrabec si najde hišo. gerlica svoje gnjezdo, in jest Tvoje altar je. o Gospod vojska, moj Kralj in moj Bog! Kn dan v tvoji hiši je boljši kot tavžem druzih.u Tode altarji in veže Božje stare zaveze so bile le senca iu nekak pomen nove zaveze. In s kakim spoštovanjem iu natanknostjo so Izraelci saboto praznovali. ki si jo je bil
Bog v svoj počitek zvolil! Vsak je b«l s karanjem pobit, kdor je ta dan oskrunil (4. Moz. 13, 32.J O koliko veči spoštovanje bi mogli imeti še le mi kristjanje do naših nedelj. praznikov, cerkva in službe Božje! V nedeljo je bil Jezus Kristus od smerti vstal, v nedeljo je On sv. Duha nad aposteljne poslal. V stari zavezi so se Bogu le živali darovale, v naših cerkvah se pa sam Jezus Kristus pri sv. maši svojimu uebeškimu Očetu daruje, in v tabernakeljuu pod podobo kruha prebiva. Ba takim prebrisancam in bahavim sinovam ni druziga mar, kot za pivnico in kupico smerdljiviga žganja: nikjer jim ni krajši čas kot v pivnici, iuo nar veči veselje jim je, žganje po gerlu zlivati.
Služba Božja jc pri fari dokončana, kristjani sc raz-idejo na dom: potem je južina, po južini jc čas k keršan-nkimu nauku iti. kjer sc verske resnice bolj po versti razlagajo. Ba premalo moštva sc zmeni zato. Vidiš na trope možakov po vasi stati, posvetne in nečimerne pogovore imeti, zraven pa tobak iz smcrdljivih lul puhati. Ako jih vprašaš, po kaj tobak kade? ti ne vedo sploh druziga odgovora dati. kakor Pza kratek čas." Oj. vi nemarni hlapci! ki s tobakam dolg cas pasete. boljši bi bilo, de bi šli k popoldanji >lužbi Božji, svoje duše s kruham besede Božje past. Kako pa morejo taki s sv. Davidam reči: „Kn dan v tvoji hiši jc boljši kol tavžent druzih,u ko jim je še eno uro preveč v Bo/.)i hiši biti. ker s tem kažejo, de imajo bolne duše! Sv. Aiitonin pravi: rKakor je stud nad zemeljsko jedjo znamnje. de jc truplo bolno, ravno tako tudi merzenje do nebeške jedi kaže. dc jc duša bolna.u
Tudi kteri fantje, ali še tudi dekleta sc zaceujajo med popoldanjo 'uzho Božjo v družbe shajati, posvetne iccimcrne ali clo pregrešne pogovore imeti ti nehvaležni, ki ne pomislijo, de je cela nedelja Gospodov dan iu Njemu posvečen. Spodobi se, de vsi kristjani nehajo v nedeljo hlapčevske dela opravljati, in de časte iuo hvalijo Boga do večera, pravi sv. Duh v turonskini zboru. i'e se človek pregreši, ko take dela opravlja, ki so v delavnike dopu-šene. o koliko bolj sc še pregreši, če grešne djanja ob nedeljah doprinaša. koliko huje si jezo Božjo nase kliče! Bopoldauja služba B:;zja je končana; ne manjka pobožnih dus. ki jo prav /.veslo obiskujejo, in svoje duše s kruham besede llo/.je pasejo, de zamorejo s svetim Davidam reči: rTak>» le hočemo, dokler bomo živi. hvaliti, iu v tvojim imenu svoje roke povzdigovati. Nasituj nase duše kakor z muzgo iu z mastjo; in naše usta le bodo z veselimi žuablji hvalile. Iii poti senco tvojih perut sc hočemo silno vcM-liii; naše duše se lebe derže. ivoja desnica nas podpira." i l»2. ps. i
/dai -e moli v domači cerkvi pri posvečenih tablah s\. kii/.cv pol: pa le premalo je moštva tam vidili. lahko se na peisie -oštejejo. Preveč redki so kristjani, ki to po-bo/.nost opravljajo, iuo iz studenca nebeških zakladov za svoje duše nezmerni studenec zasluženja zajemajo.
t'e se pa iz cerkve naravnost ua kegljise podaš, kjer že krogla močno ropota, in tudi večkrat med keršanskim natikam. se vidi slaro iu mlado stati, zijati, de jim ni predolgo kmalo. V cerkvi jim jc ena ura predolgo, tukaj pa do tamne noti ne, ki ni druziga slišal kot ropot in pa toliko gerde kletv e iu rotenja. de je človeka groza, klet i ima kaj spoštovanja do Bo/.jiga imena.
Se ludi starši so tako brezvestni iu pušajo svoje otroke tam stali, de se gerde kletve učijo. O starši, gorje vam! Pivnice so zdaj napolnjene, iu se pije, razsaja, kolue, klafa, prepira, krega; ker jim je dan prekratek, se privzame še uoč. de se Bogu več nečasti stoli, iu nasproti bolj hudoba počasti!
Tako se tcdai konča dan Gospodov, ne v počešenjc, ampak le v veči žaljenje Božje; ne de bi si s pobožnim djanjem blagoslova Božjiga pridobili, si pa le Božjiga serda nase uakopavajo.
Ni se čuditi, de pri družinah in hišah tako rado vse
rakovo pot gre, ker ni blagoslova Božjiga; tozi se čez hude čase, pa teh gerdih pregrešnih razvad ljudje nočejo opustiti. O gorje nam, če bo to tako naprej šlo, Bog bo nain nekaj časa zanašal, pa bo nas hudo vdaril! (Ta spis je bil poslan že lansko leto. Vr.)
So še hiše ino družiue, ki z vsim spoštovanjem dni Gospodove prežive; tode le bolj redko iu malo jih je. pa tudi vidimo, de Božji blagoslov nad njimi prebiva.
Kakor se jc Kristus v nedeljo z zemlje dvignil, iu popustil poveže in platno, v ktere jc bilo zavito njegovo truplo, tako se mora kristjan v nedeljo v duhu dvigniti od zemlje, v ktero jc bil ves teden zamišljen, in popustiti posvetne skerbi, s kterimi je kakor s povezami njegovo serce povito bilo. —
Nedelja iu prazniki so Božji dnevi, ne mainonovi; »o dnevi za nebesa, ne za zemljo; so dnevi za večno, ne za časno; so dnevi za dušo. ne za truplo. Sv. I.eon papež pravi: „Čim veči je praznik, tim čistejši in lepši mora tudi duša ta dan biti. Vsak spozna, de jc spodobno, de se verni o praznikih lepši oblečejo, in de sc altar ozališa, in hiša Božja olepša. Ali se torej ne spodobi tudi, de je serce, notranji tempelj Božji, čistejši, lepši in ozališano, zato de se praznik ne samo po vnanjim, ampak tudi znotraj v sve-tišu serca spodobno obhaja." Ali ni neumno, kadar se kak Gospodov ali svetnikam v čast posvečen dan ali praznik bliža, si lepši obleko omisliti, celi život lišpati iu lepotičiti, zraven tega pa dušo v delavni nesnagi grehov pustiti? pravi sv. Krizosiom. O kolik težik in strašili odgovor take čaka. ki k poprejšnji nesnagi grehov se gersi grehe, odsvečvanje (oski unovanjej nedelj ino praznikov nakladajo, če so že takosiie dela. ki se v delavnik za potrebne spoznajo, v nedeljo pregreha, o koliko veči je zadolzenje tih. ki še pregrešite reči vganjajo. ino Gospodove dni skrunijo! O koliko strašnih zgledov jeze in šibe Božje bi se lahko naštelo. ki je zadevala takošne odsvečevavce dni Gospodovih.
Spisal kmetisk fant.
jfMari fantka flručtoa, bratorsiaa Jta-rijnili otrok. a ti kongregacion.
fDaljc.)
O pravniki le družbe. Slovesni <1. Klavdi Akva-viva. vikši Jezusove družbe, pravi prav lepo iu primerno, tle marijaiiska družba je dobro napravljena vojska, ki se poti Marijnim baiideram v veci Božjo časi in v povelicanje nebeške Kraljice prestavim bojuje za nedolžnost in čednost zoper moči teme. Torej so v ti vojski razne službe in časti, vse tako vravnane. dc se njen sveti namen ložej dosega. Družba ima predsednika ali visjiga vodja, prednika, vodja ali prefekta. dva pomočnika, eniga pisavca in ti ali 12 svetnikov ali svetovavcov, in zraven lili navadno še denarnica rja. sakristana. vratarja, nektere bravce in pevce.
Vodja si zbero tistiga, ki si ga mislijo posebno po-božniga. gorečiga ca-livca Marije Device, iu prav vnetiga za priti tega društva. Leta ima predsedstvo v zborih, skerbi de sc s predpisanimi molitvami začenjajo iu končajo, in sploh. de se vse duhovne oprav ila tega društva lepo zver-sujejo. Podveržen je predsedniku in se mora v vsih rečeh z njim posvetovati. Ako se kak družnik kaj spotakne, ga vodja posvari, ali pa predsedniku naznani. Ako kteri zboli, vodja poskerbi. dc ima potrebno postrežbo in tolažbo in de se zanj očitno moli. kakor tudi. tle se do časa previdi s sv. zakramenti. Ako umerje. naznani družbi, prej ko more, de sc za njegovo dušo poskerbi. Zavolj pokopa se pomeni s predseduikam. — Vsake tri mesce pregleda pi-savcove zapisnike itd., če je vse v redu; skerbi, de sc družuiki ob odločenih časih shajajo itd. Novi družniki in upniki se sprejemajo v zborih. Pri nastopu in odstopu podpiše zapisnik, v kterim so vse družbine reči popisane.
Pomočnika pomagala in svetovata vodju, kar je
društvu v blagor, in dajeta družnikam lep zgled, zlasti v prejemanji ss. zakramentov; ona imata nalogo, pripravljalne za družbo pripravljati, jih potrebnih šeg. opravil itd. učiti, pogreškov pa varovati. V zborih sedita zraven vodja, in ako ga ni. ga eden namestuje itd.
P isavec ima pisarije v svoji skerbi. v zborih in zunaj zborov. V troje bukve ima vestno in natanko zapisovati; v ene imena vsih družnikov. njih starost, stanovanje, stan. dan njih sprejetja; dalje imena častnih družnikov in posebnih dobrotnikov te družbe, iu tudi imena umerlih družnikov: pa tudi tistih, ki se iz družbe odpravijo, vender vzrok tega ni pristavljen. V druge bukve zapisuje imenit-niši svete in sklepe: v tretje pa zmiraj nadaljevano zgodovino društva, nove volitve, posebne slovesnosti in druge posebnosti. — Tudi on skerbi. de je v kapelici tablica z imeni vsih družnikov. spisuje sprejemne liste itd., hrani pečat in ključe za društvine reči itd.
Kaj de imajo svetovavci opraviti, že beseda na-znaiiuje. Verh tega tudi družnikc večkrat obiskujejo in jih v keršanskim duhu opominjajo, ako kaj svarljiviga nad njimi vidijo, in ako kaj zvedo, kar je društvu ali družnikam škodljivo. morajo predsedniku naznaniti.
Denarni čar z dovoljenjem predništva oskerbuje in nakupuje, česar društvo potrebuje. I*ri vsaki novi volitvi morajo biti vse števe poterjene iu podpisane.
Sakristan ima v skerbi cerkvene reči. in mora imeti zapisane vse reči. ki jih ima marijanska kapela v posesti.
Vratar je sploh pervi pri kapeli, kolikor se da. in vodju naznanuje. ako se kteri pogrešajo. K /.boram nc pusti ptujih, kteri od predsednika nimajo k temu privoljenja.
Bravci morajo zgodej pred začetkam zbirala pričujoči '»iti iu berž ko je k manjšimu osem marijaneov pričujočih. začnejo brati, kar je od predsednika zaznamujauo.
Slovesnosti, ki jih marijanstvo večkrat obhaja, iu ki so od apostoljskiga sedeža privoljcnc. posebno veliko pripomorejo k vedno živi gorečnosti marijaneov. Take so: Zbiralisa gospostva (magistrata") iu družnikov. volitve in sprejemanja. Te slovesnosti se tako le gode:
Magistrat ali predniki marijanstva se redno zbere po enkrat na mesec k raznimu posvetovanju. Združevanja se začenjajo in jenjujejo z molitvijo. V pervo jc „Vcni Saiicte Špiritu*" itd. Deus qui corda. Pater. A ve. Sklep: Suh tuum praesidium. V začetku se bere zapisnik. Večina glasov razloči, vender se brez predsednikoviga privoljenja nič ne določi.
Mariianci se zbirajo v kapeli iu eden bravenv jim po predsednikovim odkazu iz spodbudnih bukev bere. Častniki imajo posebne odločene sedeže, ko predsednik pride, se zapoje kaka Marijna pesem, potem vodi« moli naprej navadne molitve in drugi mu odgovaija|». Vodja: »Veni Creator Spiritus" itd. Vsi: „(jui diceiis Parat litusu itd. Kmitte. Deu- <jui corda itd. Autiphona Marianna. Nato ima predsednik majhiu primeren ogovor. iu dalje zopet nasled-vaio pesmi iii molitve. K sklepu utegnejo -e kake posebne pobožnosti imeti, zlasti za bolne mariiance kako molitev opraviti, n. pr. „Miserere.**
Pervo ali pa poslednjo nedeljo v mescu se zbiralu imena svetnikov tistiga mesca razdele. To se tako le godi. Po nauku se 2 ali 3 odstavke kake pesmi odpoje; v tem sakristan prižge 2 svet i, iu dene na krožniku podobe ali liste svetnikov tistiga mesca na altar. Predsednik v imenu vsiga marijanstva vzdigne kleče eniga svetnika tistiga mesca, bere njegovo ime. izrek in posebno čednost ter naznani zbirališu. dc jc za ta mesec pod njegovim varstvam. Berž potem moli: Prosi za nas sveti I. itd. Molimo. Bog. ki uant vsaki mesec koga zmed nebeških prebivavcov varha zaznamnjaš, dodeli milostivo. de hotno po prošnji sv. I., ki smo ga od Tvoje dobrote za ta mesec patrona prejeli, mi in vsi starši, prijatli in neprijatli naši. moč gnade pričujočo čutili, in prevideni z njegovo pomočjo tudi za-
mogli čednost skazovati. ki jo je s svojim zgledam učit Amen.
Potem stopi vsaki marijanec zverstama k altarju in slehern prejme kleče iz predsednikove roke še zase poseb-niga pomočnika za tisti mesec, čigar posebno čednost mu je posnemati. Sklene se z lavrctanskirri litanijami in z Marijno pesmijo.	( D. nasl.)
Vraze.
Kdor rečem nekako skrivno čudno moč pripisuje, ki je nimajo in ne morejo imeti, nc po natori. ne po llo/jim razodenji, taki vraže pase. Ako tedaj verjameš, dc se zamore z golimi besedami puša zadelati, hudo vreme napraviti ali vstaviti, apncnica z žebljem pogasiti, ki ga vanjo veržeš. z narohej zvito terto kaj opraviti, in sto iu sto enacih reči: ako to verjameš, si vražoverec in šeme te ližejo. ako pa sam kaj taciga počenjaš, si vrazuik ali vražar. Vraže so toliko veči greh. koli! or so škodljivši in nevarniši. Od vraž ti rečem to: Varaj se jih v vsih okolišinah in vselej, če se ti še toliko prikupljivc ali verjetne zde. Povedal in razložil ti bom zdaj. zakaj de.
V r a ž n e p o m o č k e rabiti j e z I o p r e gre- ii o, torej se mora slehern pošten kristjan tega varovati. — Jezus je zapovedal. le v Boga verovati i ii Njemu sani i mu služiti, v Njega samiga upati: ne pa v prazne reči in pomočke, ali celo v pomoč hudobnih duhov, ki so naši nar veči sovražniki, in sc nam bi bilo bati spreeti. ko bi nam tudi kaj ponujali ali dajali. Ze Rimljani never-uiki so se bali darov od nekih sovražnikov iu so iiucli pic-govor: Bojim se D a n a j c o v. č c iii i tudi dar <» v u c s <». Tako bi si mogel tudi kristjan misliti: Bojim -c hudiča, škrateljna. hudobe, ce bi mi tudi kaj ponujal. Ponuja sj. cer že. kakor Jezusu ves svet iu njegove mesta in lepote; dati pa lic more nič. ker je sam usiv berač iu zapleten goljuf in lažnik od začetka. Ze otroci se boji lujiga iu iicznaniga človeka in ne vzelo bi od njega. ko bi mu nc vem kaj ponujal, kristjan je pa včasi dosti lakomcn. de bi ga ne bilo groza denarjev vzeti, ko bi mu jih tudi sam hudoba dal. ter tudi večkrat mnoge v raze v ta namen počenja. dc. postavim, v ris ali na deveto lato bodi. in vec enaciga. kar so zgoli prazne lazi iu gerde vraže.
Kristjan, ti si sc pri sv. kerstu odpovedal hudiču iu vsimu iijegoviinu djanju: kaj imaš tedaj zdaj z njim početi, ko vraže poslušaš iu verjameš! kak mož - beseda si ti. ko se k njemu nazaj pomikaš, potem ko si bil očitno izrekel, de se mu od poveš! kadar pri hudobi, ali pa pri praznih rečeh pomoči išeš. takrat se ti tako vede-, kakor bi ti Bog ne hotel ali pa ne mogel pomagati. Mislili, dc Bog nc more pomagati, bi bilo prekliuovanje. \ko ti pa Bog iioce pomagati, ima pri tem na) svetejši namen, in gorje tebi. ako bi li bilo pomagaim. kadar Bog spozna, dc pomor ni zate.
Zraven tega je pomisliti, de Bog družbo se s hudobnimi ljudmi prepoveduje, koliko bolj tedaj družbo s peklenskimi močmi Kdor pa od hudobnih duhov kaj pričakuje, taki zeli z njimi opraviti imeli, tedaj se z njimi družiti Po nauku sv. Pavla (4 Rim. I. 3. | pa ravno vrazui ljudje s hudobnim duham nar boli tesno druženje ali občenj« imajo. Torej ravno ta apostelj opominja Korinčanc. rizdelati družbe s hudičem.' (1. Kor. tO. 20.)
Vraže so pa tudi že za časno življenje silo nevarne in škodljive. Kteri zmiraj kukajo, kje bi zaklad gorel, radi potrebne dela zamujajo, in kteri zaklade kopljejo, veci del nič nimajo; kleti pa druge s tem sleparijo, imajo le listo, za kar nevedne iu zaguljcnc ljudi ogulijo in osleparijo. velikrat pa jih prav naravnost oropajo iu okradejo. Kdor sc začne z v ražami pečali, mu gre blagor lložji od hise. in nesreče prihajajo čez nesreče. Kako bi ue. ker nespametni ljudje ne išejo pomoči pri Bogu in v njegovim žegnu. ampak v pregrešnih vražah! Taki človek se nekako sani Božjitnu
varstvu odpove, in ga zapusti, ko v vražah varstva išc;
*
iorcj je lahko zapopasti, de tudi res hudoba veči moč dobi čez njega. Ta sovražnik pa še nikoli ni mislii ljudem pomagali, temuč on neprenehaiua gre v svitke, kako bi jim škodoval. On potem šc dobrim in poštenim pomočkam moč vzame, ko ima čez človeka oblast, de mu več tako ne teknejo, in tako človeka nespauietnika vedno v hujši nesreče pogrezuje. Ako si človek sem ter tje misli, de si z vražami pomaga, je ta pomoč le samo slepilo; on dela, kakor je storil pri Adaiuu in fcvi: on da jabelko in sveti raj poropa. Zraven tega pa satan človeka še v druge pregrehe pogrezva, ker to je njegov namen, de bi ga časno in večuo nesrečniga storil.
\aj pojasncjo nekteri zgledi, kako nevarne iu škodljive de s<> mnogotere vraže. Stara vdova je bila nevarno bolna. Njena keršauska hči ju večkrat opominja, de naj se da za smert previditi. bolna pa se vedno izgovarja, de šc ni sile. Hči nagovori soseda, naj ji pomaga, de bolno pregovorila: vdova pa se uasmeja iu reče: „Nič naj vas ne skerbi. ne bom šc uinerla. Sej mi je kukovica prerokovala. de bom še 12 let živela.u — ker je bil njen stan le hujši, gre hei po duhovna; ko pa leta pride, je bila bolna že skorej brez zavednosti in je vedno vpila: rkukovica. kukovica.'" Tako je uinerla vražnica brez sv. zakramentov.
kolike grozovitne, smertne sovraštva večkrat vstanejo med nar boljšimi sosedi, znanci in prijatli. ko kak slepar tega ali tega očerni, dc je komur si bodi pri živini, pri apncnici. na polji itd. kaj pogodil! In kolikrat nesrečni jeziki nar bolj nedolžnimu človeku dobro ime poropajo. ko ga kaj laciga uafolže. Kdor se kolikaj pri ljudeh ogleda, in so mu le malo njih neštevilue in vmes zlo škodljive in pregrešne \raze /liane, bo spoznal, de hudoba tukaj posebno dobro pašo ima.	(K. nasl.)
Otipa Ml i nam naie dolge,
kakor tudi mi od|»u<šamo svojim dolžnikaui.
(Ihmlarenil ttogoljub.)
l'rcd eno zmed velikih pariških cerkev je med službo Božjo posedal že skozi pet in dvajset let berač, ter milov-šine prosil. IVileiiu duhoven, ki jc v.-ak dan v to ccrkev hodil, ie lega berača posebno ljubil, - iu vselej mu kaj podari. Nekiga dne pa ga ni bilo na navadnim mestu, iu ga gre duhoven v njegovo stanovanje iskat. Najde ga bolniga na -i:ouiaški postelji. \ad posteljo je visela lepa zlata ura. na umazanih stenah dve lepi podobi. ki ste bile prikrite, ua *iurioi stolu pa so ležale s srebram okovane molitev ne bukve. Duhoven se začudi, ko vidi te reči. pa le molči ter -t«»pi k bolniku, rekoč: rPrišel sim pogledati, če česa potrebujete .- Jih/ reče bolnik, .ničesar ne potrebujem, krr -meri je /.e blizo. le lo si želim, de bi jo mogel z miruo vestjo piieakati. .Nar večji hudodclnik sim zmed vsili na /.•-iiilji. iu zame ni več odpušenja."
Duhoven ga poduči, de še nar večji grešnik odpuše-njc zadubi. če >e spokori. iu ga spodbudujc, naj bi sc svojih grehov skesano spovedal, de odvezo zadohi. Predeli se pa začne spovedovati. še to le pred spozna:
.ko je bil pred veliko leti punl na Francoskim, sim slu/il pri neki gospodi. Ti so bezali s štirimi hčerami in z enim upiiiiii desetletnim sinčkam v Pariz, de bi Usli gro-zovito-ii sovražnikovi. Jez /.anikernež jih izdam sovražui-kam za nekaj denarja, in kmalo .-o bili vjeli in k smerti obsojeni. Samo sinčku -o sovražniki prizanesli. K tej hu-dohii -ini se hujši pridjal; pomagal sim svojo gospodo moriti." ko duhoven to sliši, se prestraši; ker je pa vidil bolnika tako skcsauiga iu že blizo smerti. mu vender misli odvezo dati.
^Postojte!" pravi bolnik, rpreden odvezo zadobim, hočem Vam vse nazaj dati. kar sim svoji gospodi vzel, de med revne razdelite. To zlato uro, ta sioiiokostcui križ, te molitevne bukve in te podobi sim ukradel svoji gospodi."
Zdaj odgerne podobi in pravi: Poglejte! to je tista gospoda, pri kteri sim služil.
Ko duhoven te podobi zagleda, z močnim glasam zavpije: „Moj oče! moja mati!" ter se zgrudi na stol; ker on je bil tisti sin, kteriinu so bili sovražniki prizanesli. Berač je v tem stanu duhovnovim skorej obupal. Stari duhoven vender vse svoje moči zbere, vstane, vzame križ v roke in reče umirajočimu: „Pri križanim Jezusu, ki je umirajoč odpustil svojim morivcam, odpustim tudi jez tebi iz vsiga svojiga serca.a Potem mu sv. odvezo da v imenu Jezusa križaniga, in mu poda roko v znamnje sprijaznjenja. Ali že so bili odbili zadnji trenutki njegoviga življenja, in ni mogel več roke prijeti.
Hako&na ne zanieeeaecam rere po Ameriki godi?
Previdnost Božja ima to posebno, kadar kje sveto katoliško vero v novo razširja, ali kadar so druge posebne potrebe, de tudi bolj posebne, prečudne pomočke v ta namen obrača. Novojorški cerkveni list ravno pripoveduje, kaj se je v Ameriki pripetilo mnogim, ki so Jezusovo vero preklinjali in njeni razširi hotli zadrege in jeze staviti. Ta list našteva precej dolgo rajdo tacih rogoviležev in zaniče-vavcov sv. Cerkve. Pripoveduje med drugim od nekiga juda, C. l.evin-a. iz Filadellije, ki je bil v tem mestu krog I. 1940 napravil cerkveno požganje in čisto nič za to kaznovan ni bil; /.daj pa ga jc Bog kaznoval. ker ostudnež je pamet popolnama zgubil. — Leta 1830 je bil v Ameriko prišel nesrečni odpadenec in duhoven Giustiniani, in je po vsi deželi ljudi podpihoval k vojski zoper katoliško Cerkev ter je vse oskrunoval s svojim skrunljivim jezikam. Ta nesrečni človek je umeri pred nekimi leti v bolnišnici, — pri živini telesu jc gnjil. — Tudi neki Leahv je po vsih deržavah hodil, gerdo obrekoval in skrunil nauke, šege, škofe in duhovne svete Cerkve. Protestanška propaganda ga je nekaj časa na rokah pestovala. poslednjič pa tudi spustila. Lcahy sc je čezdalje globokejši pogrezoval, in poslednjič je bil
v	Viskousiu-u v ječo vtakujen, ker jc nekoga hotel umoriti. Kaj se je z njim nar poslednjič zgodilo? Pravijo, de se je bil v ječi skesal ter se s sv. Cerkev jo spravil; radi pa taki bogokletne/.! ume rjo. kakor so živeli, pristavi uni list. — Neki dr. Brovvulee, veliki dolgojezični hogokletnež in prezbiterianski pridigar, ki jc ob svojim času delal toliko pohujšljiviga zgledovanja po Ameriki, ta nečedne/, je bil od mertuda zadet in je počasi hiral, poslednjič pa prav revno umeri. — Tacih zgledov najdemo po vsih deželah; jabelko dotlej gujije, de cepue; Bog se nc da dolgo zaničevati!
Serenonl #p. Frančiška Mtegi#-a.
Ta sveti iiio/. je bil med druzimi neštevilninii dobrimi deli neko ubogo siroto strašniga brezna zapeljanja, rešil, in pa z neko sercnostjo, od kakoršne je le preinalokrat slišati. Bila je sirota čedne postave in neki gerdun vikšiga stanu jo je bil z lesičjim obetanjem napeljal, de naj na neki odločen kraj pride. Berž ko Frančišk to zve. gre na tisto mesto. Pričujočnost svetuikova gerduna v zadrego pripravi, vender si hoče kmalo pomagati in reče svetimu možu: rKaj išite tukaj, oče? Vi se v vse reči preveč mešate, ki vam nič mar niso." „„lšem tukaj nedolžno jaguje, kteriga
vi	hočete Bogii poropati, kakor zgrabljiv volk,*4" mu odgovori Frančišk. ^Pojdite proč, oče; če ne, vas bo vaša uespamet drago stala!** reče nečedne/.. Frančišk mu s svelo velikoserčnostjo odgovori, de ne gre od ondod, dokler ne bo poštenja mlade sirote v varnost spravil. „„Kar pa vaše žugatije tiče,"" pristavi svetnik, „„vedite, de niste v stanu, me ostrašiti, in de si v čast štejem, ako padem kakor daritev vaše slepe togote.u(4 Brezbožne/, se ne more več krotiti; izdere meč, in se pripravlja, de bi svojiga nasprot-
nika prebodel. „„0 pač rad,c*a kliče svetnik, »wprav rad kri prelijem za čast Jezusa Kristusa potem mu persi odgerne in reče: »„Zabodite me; rad umerjeni, de bi le Bog ne bil razžaljen."" Neprestrašljiva stanovitnost služabnika Božjiga, s čigar obličja je nebeška čednost sijala, je premagala togoto divjiga zapeljivca, ter je osramoten odšel. Oče Regis pa je peljal mlado siroto pri ti priči v neki kraj, kjer je prav nedolžno živela. Do smerti je hvalila neprecenljivo gnado. ktero ji je bila junaška gorečnost svetiga mašnika ohranila, in vse dni svojiga življenja ga je potem častila nedolžna duša kakor svojiga zvestiga angela varha, ki ji ga je Bog poslal, de je bil varh njeniga deviškiga poštenja.
Provikar Kirchner.
Kakor je znano, se je bil gospod provikar Kirchner zavolj vojskinih okolišiu mogel podali po daljni poti na Do-novi skoz Carji grad v Egipt. Donovska brodarska družba je bila zastonj na pervo mesto sprejela njega in njegoviga tovarša. O. frančiškana Reinthalerja iz Gradca, pa tudi obilno število zabojev iu drugo robo. Od Galaca dalje se je plačala polovična cena od osebe, kakor druge krati na Lojdovih barkah od Tersta v Aleksandrijo. V Pešti jih je bil dotekel č. g. Blaž Veri. g. Olivierjev pomočnik, ki je nekoliko poznejši tudi skoz Ljubljano šel za gosp. Kirch-nerjeni po ravno listi poti v Aleksandrijo po nekoliko zamurskih otrok, ki ga že tamkaj čakajo. Yr Carji m gradu so bili prav gostoljubno sprejeti od čč. 00. frančiškanov na Peri. Ker pred začetkam vel. serpana ui bilo Lojdovih parnikov upati v Carji grad, torej so s francoskim paro-brodan 22. mal. serpana odrinili iz glavniga turškiga mesta proti Egiptu. Francoske barke so misijonarje zastonj sprejele, vender pa je nekoliko nadležno, de pot 13 dni terpi, ker se barka ob veliko brežinah in več otocih pornuduje. Vender je bila to naj urniši in varniši pot. poprej v Egipt in v llartuui dospeti.
Napoleon I, in IfMeternih
oil papeževe svetne oblasti.
Glasoviti katoliški pisavcc in vrcdnik francoskiga lista »Univers-a ,a L u d o v i k V c u i 11 o t, je imel I. 1841) pogovor z ranjkim ministrant Mcterniham, ki je bil leta ua begu. in zmenila sta se od posvetne oblasti sv. Očeta, rimskiga papeža. Knez Meternih je nar poprej razložil, dc bi papež ne bil prost ali svobodiu. ako bi bil podložili kake deržave, velikoveč bi bil v nevarnost, služiti za razširjanje posvetne moči tiste deržave do druzih vlad. Nato. pripoveduje Veuillot. jc Meternih tako le dalje govoril:
„To sim bil nekdaj tudi Napoleonu rekel. ko je bil papež v Savoni na Francoskim vjet. Napoleon mi je nekako dober bil. in je vedil. de me je papež s svojim zaupanjem počastil. Nekiga dne tedaj me pokliče in mi reče: ^Pomagajte mi v eni reči: naveličal sim se žc papeževiga vjet-ništva. Iz tega stanu ne more nič dobriga biti, ležeče je na tem, de se ue pusti delj tako. Želim, de bi Vi v Sa-vono šli. Papež je do Vas dobrovoljin, od moje strani bote z njim kakor obeh prijatel govorili, in ga nagnili, de sprejme misel, ktero sim nasnoval, de se nadležna reč lepo zravna.uu Ugovarjal sim mu, de mi je k temu potreba privoljenja mojiga cesarja. »„Mi tedaj odrečete to postrežbo?-" on odgovori. „„Zdi se mi, de bi se kratko nič ue zamerili, ako bi za mir sveta kaj storili.au Ravno nad tem dvomim, sim mu odgovoril, če je to mir, kar Vase veličanstvo papežu svetuje. Mi hočete svojo osnovo razodeti? „„Tu je,"tt odgovori Napoleon ves miren, „»v prihodnje Cerkev ne bo več imela svojiga sedeža v Rimu, ampak v Parizu. . .uu
»Nisim se mogel zderžati začudeniga gibljeja in ne-verniga posmehljeja."
„nZares,ua je strašni mož govoril dalje, »„rekel bom
papežu v Pariz priti in tamkaj bom Cerkvi sedež postavil. Hočem pa. de papež nikomur ne bo podveržen. Napravil mu bom pri glavnim mestu primerno naselbo; dal mu bom grajšino, in de bo na svoji lastni zemlji stanoval, bom nekoliko ur obširno zemljo storil nobenostransko okrajino. Tam bo imel svoje kardinalstvo, deržavstvo ( diplomatištvo). zbore, svoj dvor; in de ničesar ne bo pogrešal, mu bom še vsako leto šest milijonov dodal. Mislite, de mi bo odrekel
»Terditn de, in cela Evropa ga bo podperata, ustav-Ijajočiga se. Papež bo po vsi pravici našel, de bi tudi pri Vaših 6 milijonih bil ravno tako jetnik, kakor v Savoni."
»Napoleon je po svoji šegi zrasel, ter našteval vzrokov za svoje osnove brez konca in kraja. Poslednjič mu rečem: Vaše Veličanstvo skrivnost iz mene izsiluje. Tudi avstri-janski cesar je imel ravno tisto misel, kakor Vi. On vidi, de Vi papeža nočete v Rim izpustiti, ou noče, de bi papež v sužnosti ostal, in tudi misli, ga oskerbeti. Vaše veličanstvo pozna grad Sonbrun (Schonbrunn): cesar ga hoče papežu darovati iti z njim 10 do 15 ur zemlje na okrog, in ta okrajna bo čisto prosta; pridjal bo še 12 milijonov letnih dohodkov. Ako se papež na to osnovo poda, ali bote privolili tudi Vi?-'
»Popolnama je razumel, kar sim s tem terdil; ali bil je močnejši, in hotel jc zvediti, kaj de papež Pij o njegovi osnovi misli. Papež je odgovoril, kar sim tako lahko pre-vidil: dc se mu Savona tako dobra ječa zdi, kakor Pariz; de se čuti v sredini sv. Cerkve, kakor kje drugej, tlc mu je vest njegova prosta zemlja, de mu 0 milijonov prihodkov za njegove potrebe treba ni. iu de skeza (izhaja) z 20 soldi na dan, ki bi jih rad prejel kakor vernih milov-šino.a
Kakor je govoril Pij VIL, tako bi govoril tudi Pij IX., ko bi na to prišlo.	(Kath. BI.)
IPgleil po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. 18. t. m. Ker je stoljna cerkev v popravljanji, so prečastitljivi gosp. veliki namestnik imeli današnji dan veliko in slovesno sv. mašo zastran castitlji-viga rojstniga godii Njih veličanstva, svitliga cesarja Frančiška Jožefa, v nunski eerkvi vpričo vikšiga duhovskiga, deželskiga in vojaškiga gospostva in druziga verniga ljudstva. Bog nam ohrani svitliga in pobožniga cesarja Frančiška Jožefa!
Novomeško giimiazialno naznanilo letašnjiga leta ima ua čelu učeni spis: »\Var Oestcrreich nacli dem Tode des letzten Babenbergcrs cin Erbgut seiner Vcruand-ten. oder ein crledigtes Reichslchen ?** od profesorja O. Rafaela Klcmenčiča. Lčeneov je bilo ob koncu šolskiga leta 103. tedaj 42 več metli lanskiga leta. in so vsi katoličani; 180 je Slovencov, 7 llervalov. 5 Nemcov. I Furlan. Druziga pol leta jc bilo 128 učeneov učilniuc oprostenih, t>ti jo je plačalo; štipendistov jc bilo II. -- Zapisovanje za prihodnje leto bo 20. iu 30. kim. iu I. vinotoka dopoldne od 8. do 12. Novinci morajo imeli seboj kerstni list. poslednje šolsko spričevanje. in pa 2 gld. 10 kr. n. d. vpisnine za giinnazialne učilne potrebe. Spremljani morajo biti od staršev ali pa njih namestnikov.
V ljubljanski c. k. i zgled ni glavni šoli je bilo leta* h koncu šolskiga leta 1108 učeneov. Ccterti razred jc imel 3 razdelke, tretji in drugi po dva. pervi eniga.
Z Dolenskiga smo zopet prejeli 59 novih udov za bratovšino ss. Cirila in Metoda. To je lepo znamnje. dc se molitve za spreobernjenje grckov zmiraj množijo; Bog daj. de bi se tudi serca terdih ločencov jele hitrejši mečiti!
Z Berda pri Podpeči. Posebna čast iu veliko veselje je 27. mal. serpana t. I. tukajšnjo faro doletelo. Obiskali so namreč Bcrdo, spremljevaui od visokočastitiga seme-niškiga vodja gospoda korarja Novaka, presvilli knez in nadškof goriški, prečastiti gospod Andrej Golmajer. Tukaj
je bila Njih perva duhovska služba in delavnost: bili so namreč tukaj cd leta 1823 skozi 2 leti in 3 mesce kaplan ali duhovni pomočnik. Prav prijazno in dobrovoljno so se v farovžu s pričujočimi gospodi pomenkovali in obiskali tudi kaplansko sobo. kjer so pred 3t'»mi leti stanovali. Prav dobro so se še kraja, ljudi in okolišin spominjevali. kakor so tudi Oni še vedno farmanam v posebno dragim spominu.
Ogledali so cerkev in se potem tudi v Berdsko graj-šino podali in sc tudi tam dalj časa pomudili. Le škoda, de tukaj nihče od Njih prihoda ni poprej vedil. dc bi bilo moč visociga gospoda šc bolj vredno sprejeti. Gotovo bi bilo tudi mnogo furmanov skupej privrelo, svojiga nekda-njiga duhovniga pastirja in zdaj na tako visoko stopnjo povzdignjeniga gospoda vidil in se Njih blagoslova vdeležit. Čudili so se sicer in mnogo vganovali, ko so slišali ob nenavadnim času veselo petje in priterkovanje zvonov: pa prepozno sc je vesela novica po fari razglasiia. dc bi bilo večini mogoče priti do farne cerkve, ki od drugih hiš in vasi oddaljena stoji. Ic ob veliki cesti sc jrti je mnogo zbralo, ki so blaziga Gospoda pričakovali in kleče Njih blagoslov prejeli. Podali so se z Berda. sprcmljeni tudi od tukajš-njiga gospoda fajmoštra. v l)oli, de bi tudi tam svojiga sošolca, bolehitiga gospoda fajmoštra Gašperja Svab-a. s svojim dohodam in obiskanjetn razveselili.
Bog živi blaziga Gospoda iu Jih dolgo let ohrani v prid Njim izročenih ovčic!	M.—
Iz Kamnika. Serafinski samostan čč. 00. frančiškanov je zgubil svojiga ljubljeniga v. č. O. Ce les t i na Novaka Tako le imajo pobožni redovi navado, naznanjati smert svojih bratov, izvirno v latinskim jeziku:
Mir živim, pokoj iiiertvim!
Kralju, kterimu vse živi. jc dopadlo. iz tega umer-Ijiviga v neumerljivo življenje poklicati preljubiga našiga sobrata prečastitiga Očeta Cclcstina Novaka, praviga samostaiiskiga vikarija. bivšiga definitorja. gvardijana iu glavnih šol učenika in vodnika, z vsimi zakramenti za umirajoče prevideniga. Živel je na tem svetu t»7 let. 7 mes-cov. Bogu je v sera finskim redu služil 48 let. 7 meseov. 21 dni. Zmed umerljivih jc odstopil 1. vel. serpana: ta dan mu jc počasna merzlica življenje utergala in ga našim očetam. kakor upamo, z zveličavno večnostjo pridružila. Ker <e pa vender duše namiga sobrata še utegnejo deržati kaki madeži, v posebnim ognji očiševavni. de se ona iz jeec resi in sprejme v nebeško kraljestvo, kamor nič neči-stiga nc more; torej brez pomude opravimo dolžnosti, ki so po dobroti naše matere okrajine (provincije) v pomoč amerlih zapovedane, ter darujmo za njo dari ljubezni, ako po naših prošnjah boljši delež doseže, de tudi nas pomni, ko v ravno tako potrebo pridemo.
Dano v našim samostanu Kamniku 4. vel. serp. lfe."»9.
Preponi/ni sluga Hr. Urnrroz. Marini. začasni samostanski predsednik.
Iz prijatclskiga lista šc to le pridenemo: 4. t. m. jc mnogo spoštovani in visoko češeni O. Celeslin Novak umeri in ji- zares prav častitljivo pokopan bil. Cez 20 duhovnov z visokočastitljivim gospod velikim iiainestnikam ..iu Poutificalibus" je bilo pri pogrebu. V. č. gospoda veliki namestnik in vodja Novak sta imela v samostanu pred večerjo kratke nagovore; Icuni so hvalili lepi red in zaupljivo nasprotno obnašanje v kamniškim samostanu, leta pa so zahvalili visokočastito duhovstvo za ljubezen in prijaznost, ki so jo ranjkimu bratu skazovali. — 20. u. m. so bili šc viksi skof Prečastitljivi gospod Andrej Gol maje r sami. spremljani od v. č. gospoda korarja Novaka, ranjciga na sinertni postelji obiskali. I.jubeznjivo, ponižno obnašanje Njin nadškofovske milosti Jim je serca vsih Kainnicanov pridobilo.
Iz Šent-Andreja. Mil škof prebivajo v gradu
Turn-u, dobro uro od St.-Andreja, odkar so se iz Rogatca povernili, ker v škofijskim stanovanji je veliko delav-cov, kteri poslopje za 00. jezuite pripravljajo. Njih milost ostanejo oudi do začetka prihodnjiga mesca. V St.-Andreji sta dozdaj 2 jezuiška očeta iu 3 bratje: v kimovcu bi jih utegnilo sčasama več dohajati, in bodo vstavili uovo za-sadnico za bogaboječnost in učenost. — Tudi dosedanji pre-fekt v Alojzjevišu. in klerik č. gosp. Km. Rehn se bo v nekih tednih k jezuitam v St.-Andrej podal.
Iz Tersta. Visoka nadvojvodinja Kar o lin a je blagovolila založiti z letnim pridajkam 20.000 gold. bolnišnico za ranjene vojaške častnike in podčastnike, pa tudi za pro-stake. ki so se ua vojski skazali. Skerb bolnikov se bo zročila usmiljenim sestram.
V	(jirailcu je letaš 18 bogoslovcov prejelo sv. maš-nikovo posvečevanje.
Iz Caorice se piše ,.SIov. prijatlu*' to le: Čudna je moč gnadc Božje, posebno v spreobernjenji grešnikov. To vidimo tudi pri mladim gluhonemim judu. od kteriga že cela Gorica govori, zato menimo, de moramo to stvar tudi brav-cam Prijatlovim naznaniti. Ko se je bil namreč v Gorici osnoval zavod ali inštitut za gluhoneme, jc tudi nek gorišk jud svojiga gluhonemiga sinka vanj dal. Mladi jud je bil v zavodu kaj vesel, v tovaršii toliko enako nesrečnih otrok, ter sc jc v kratkim vedil z njimi razumevati, in tako seje dogodilo, dc jc od njih sc tudi navadil znamnje sv. križa delali, in več druziga enaciga. kar je vidil pri svojih to-varših. Posebno rad je imel podobe svetnikov, ter jih je tudi svojim staršem doma kazal. Ali ko so ga starši zav olj tega kregali, jih je potem vender le skrivaje hranil. Kadar so se drugi otroci v svetim kristjanskim nauku podučevali. je hotel biti tudi on vselej pričujoč, desiravno so mu bili njegovi starši to ostro prepovedali. Ni ga bilo otroka bolj zvestiga pri nauku svete Jezusove vere. kakor jc bil naš mladi jud. Tu se jc navadil svetih resnic naše vere, in je hotel koj kristjan biti. Ko so njegovi starši to zvedili. so hodi obupati. Vzeli so ga iz naprave, ter ga strahov ali. mu pretili, ga tepli, iu ker vse to ni nic zdalo, so ga v Terst poslali k svojim prijatlam in znancam. de bi tudi oni skušali ga zopet na druge misli spraviti. Zaceli so z njim lepo ravnati. mu zdaj zlate verižice. zdaj kaj druziga enaciga darovali, dc bi ga premotili, ali — vse zastonj. Nas mladi jud (ima ravno sedemnajst let) je stanoviten, in ne da sc omamiti. Kaj stori? gre sam v škofijo, iu ker ni pervikrat kaj opravil, pride vdrugic sam višjiga pastirja prosit. naj bi ga kerslili. Izroče ga tedaj vodju v zavodu gluhoiiemov . naj ondi čaka. dokler -e stvar bolj jasno ne reši. in mladeneč sc bolj v veri poduči. Med tem. kakor sim slišal, sc jc visokimu namestništvu v tej zadevi pisalo, kar sc je zdelo tim bolj potrebno, ker tukajšnji judje. posebno pa njegovi starši, kakor si vsak lahko sam misli, vse strune uapenja;o. de bi se mladeneč ne kerstil. Kar sim do zdaj /.vedil. je to. Drugo pot morebiti kaj več.
Hf}2f/if*ft po keršnnaH itn *retn.
Dunaj. K rojstnim godu N|ih ccsarskiga veličanstva. pravi „Volksfrd. ,tt se bo prihodnji četertik ( t. j. danes | dopoldne ob 11. v veliki stoljni cerkvi pri sv Štefanu obhajala slovesna s\. maša po »villim kardinalu knezu in viksim škofu, ravno tako ho tudi ;•<• vsih farnih iu samostanskih cerkva li na Dunaji in po v-.nn cesarstvu slovesna Bo/.ja služba.
Zagrebški semenišniki ali bogoslovci -o darovali za vojniško bukvarnico v Vcroni 100 ilirskih bukev. (Zares dobra misel! Tudi v l.jubljaui poprašujejo bolni vojaki. Her-vati. Cehi itd. p<> bukvah v njih jeziku, de bi si v svoj dušni prid čas kratili; ali kaj. ko sc jim le malokrat zamore vstreči. Vr.)
V	Zagrebu je bilo 31. mal. serp. deset bogoslovcov v mašnike posvečenih. — Kardinal vikši škof so se podali.
9. t. in. skoz Dunaj v Karlove toplice in ue menijo v ki-movcu v Zagreb poveruiti. — G. Anton Kržau, hervaški gojenec v nemško - ogerskim sobivališu v Rimu, je v dan določeniga premirja dosegel doktorsko lovoriko v modroslovji.
Djakovski škof. v. č. gospod Juri St ros maje r so 20 ranjenih vojakov v svojo skerb prevzeli. (Kat. I.)
Iz Rima. ..Lnivers4* piše, de so sv. Oče na pismo cesarja Napoleona zastran laških iu zlasti rimskih zadev nekako to le odgovorili: Ponudbo častniga predsedništva pri laških zveznih deržavah spoznajo sv. Oče kakor nasledek sinovske vdanosti cesarjeve. Sv. Oče žele natanko zvediti. kakošne dolžnosti bi v tem stanu imeli. iu v ka-košuih razmerah bi bili z raznimi laškimi poglavarji. Kadar jim bodo tu reci naznanili, bodo zamogli preiskati, če jim prid katoličanstva pripusti. sprejeti predsedui.štvo. V tem primerljeji. se ve de. se bo moglo pred napravo zaveze Italijansko vmiriti. in Njih puntarske okraj i nc podvreči sc.
— Kako -/.ua oce hudoba spoštovane stanove očerno-vati. se tudi iz tega vidi. kar se je v kratkim v Rimu zgodilo. Rimska policija je bila namreč zaperla več kapu-ciuarjev zavoljo žaljeuiga veličanstva. Ti možje pa niso bili očetje kapucini. ampak od Mazzini-ta v Rim poslani preoblečeni podpihovavci. ktere je francoska policija rimski naznanila in leta jih je polovila.
Iz Rima. Sv. Oče so 15. u. m. pisanje nasledujiga obsega dali iz Vatikana:
Ves svet ve. de naše misli v sedanji vojski na l.aškim niso na druziga merile, kakor le ua to, de bi se mir do-begel. S tem uameuaui smo bili vsim škofam pisali. za očitne molitve, de bi od Boga dosegli dar miru. Ker je ta dar zdaj dosežen. Vam naložimo, gospod kardinal, povabite verne poglavitniga mesta vsiga keršanstva, dc naj bodo pričujoči pri zahvali. ki jo bomo Gospodu opravljali, ker jc naj strašnejši šibo vsih šib, vojsko, milostno od nas odvernil. Kakoršni koli že bodo nasledki lega mirii. s pokojem jih pričakujemo, in zmiraj bomo zaupali na hrambo, ki jo bo Gospod milostno delil svojimu namestniku in svoji Cerkvi in za ohranitev pravic obeh zdaj in vsaki čas. Moli naj se po sv. maši, kakor dosihmal, namesto molitve „za mir" naj se ima ,,za zalivalo** vmes jemlje. Za mir. ki sta ga katoliška vladarja med seboj se vojskujoča poglavarja sklenila, sc Bogu hvaliti, je naša dolžnost; zares potreba pa je tudi še dalje moliti, ker so še nektere okrajine papeške deržavc rop prekucovavcov. In \ samih tih okrajinah je razglašala prederzna tuja moč: ..češ. dc jc Bog človeka vstvaril pro-stiga. de bi smel delati po svojih lastnih mislili v derzav-skih in verskih rečeh.** in tako zaverže oblasti, ki jih je Bog na zemlji postavil, in jim jc slehern dolžan pokoršino iu spoštovanje, in ravno tako taji neumerjočnost duše. ktera bo mogla enkrat ob prehodu iz časniga v večno življenje ojster odgovor dati vsigamogočuimu. ueodjcnljivimu Sodniku od svoje vere. Takrat, kaj pa dc prepozno, bo spregledala, de je en Bog. ena vera. iu kdor koli se loči iz barke edinosti. bo poginoval v potopu večne kazni. Torej je očitno, kako potrebno je. nadalje moliti, naj bi Gospod v svojim neskončnim usmiljenji v vsih tistih, ki so se dali od poti resnice odvernili. zopet ravnost duha iu serca stvari! in jim milost dodelil, de bi se ne jokali čez umišljevano in lažnjivo neusmiljenost v Perugii. ampak čez svoje lastno zadolženje iu zaslepljenost. Ta slepota je poslednje dni trop nespreinišljenih. veči del judov, spodbodla. de so neko samostansko društvo s silo pregnali iz njih svetiga samo-stiša. Ta slepota je še veliko druzih zlegov napravila, ki serce žalijo in tergajo. Molitev pa je vender močnejši kakor pekel, in kar koli bodo tisti, ki se v Gospodovim imenu zbirajo, Njega prosili, bodo zanesljivo dosegli. Cesa pa bomo prosili? De bi se vsi sovražniki Jezusa Kristusa, Njegove Cerkve in tega sv. apostoljskiga stola spreobernili in živeli. Covertantur et vivant. — Veliki namestnik sv. Očeta, kardinal Patrizzi. je potem na povelje sv. Očeta za-
povcdal tridnevno zahvalo za mir po vsih cerkvah v Rimu. iu je oznanil za enkratno pričujočnost triletiu. za vsetri-kratno pa popolnama odpustek.
I.aško. V Ziirich-u so med streljavsko slovesnostjo tudi demokrati iz l.aškiga in Nemčije imeli svoje mišje shode. Sklepi tacih prekucuhov so očitni, če jih tudi ne povedo, namreč: vladarjem krone iu Cerkvi premoženje ropati ter punl po vsim Laškim razširiti. —
Kar rimsko vlado tiče, nekteri, zlasti Angleži vedno vpijejo, de so poprave v množili rečeh potrebne, desiravno imajo Angleži pred svojimi lastnimi vrati vse kaj več pometati. V papeževi deržavi sc za Neapelnam nar manjši davki plačujejo, občina je nar prostejši, število ubožiiili nar manjši med vsimi deržavami ua Laškim. Ljudstvo je sploh zadovoljno in bi bilo še vse bolj. ko bi ga puntarji in pre-kucuhi ne šuntali. Nobedin pametin ue bo verjel, de bi rimska vlada sama potrebnih poprav nc dopustila: ako sc pa po mislih uovarjev in rovarjev kaj vsili, bo le tem poslednjim pomagalo, ljudstvu pa malo. Punt pa ie kakor brezno brez dna. če sc mu več da iu privoli, več požre.
Razdjanje v spuiitanih rimskih okrajinah je veliko: rovarji so se polastili mestnih denarnic, iu začenjajo mnogoterim denar žuliti iz ljudi; morajo, kaj pa de. sami za sebe plačilo imeti. Pieniontezc in radovoljce plačati.
Sliši se, de sc piemoiitcški kralj želi spravili sv. materjo katoliško Cerkevjo in je že do kardinala \utonuc-ci-a prošnjo položil, de bi mu jel k temu posredovati pri apostoljskim sedežu. Ne ve se še. kakosne pogodbe bo Rim postavil, upa sc pa. dc bodo obravnave peljale k pogodbi ali koukordatu med Sardinijo in apostoljskim stolam.
— Ljudstvo okrog Bolonjc. ki je ostalo zvesto svoji veri in svojimu dezeliiimu vladarju, sc stanovitno brani drugo vlado spoznati kakor papeževo; sliši sc. de se ustavljajo puntarskim vsilnikaui davke plačevati.
Sliši sc, dc je 10,000 fraucozov prišlo v Parmo iu Modcno, ki bodo krotili ostudne puntarje.
Koliko se krivoverci trudijo, Ijuliko sejati. se tudi iz tega vidi. dc se je neki po miru v Villafranki cele trope barantačev s protestanškimi bibliami iu zapeljivimi pisuri-iiumi napravilo v gornjo in srednjo Italijo, posebno tudi v Romaiijo. ondi ljudi s svojim skažeiiim in popačenim hla-gam onesrecevat. Ze večkrat so katoliški pisavei dokazovali, de to pertenje pelje le k čisti neveri, ravno tako kakor sardinski in vsaki njemu sorodin vstav t koiisiitueionalizcin) na laški zemlji pot dela k hrczvladju iu k rudeči sociali-stiški republiki, kakor se ravno iz Parme sli*i. To ze tudi protestantje sami spoznavajo. rKrcuzztg.u pravi med drugim: rLe naj si nikar kdo nc domišljujc. dc angleška verska propagauda na Laškim zamore ka| druziga napraviti, razuii blata. Kdor hoče Italijo protcslanciti in konšlilucio-ualizirati (vladarjem samooblast vzeti I. je njen nar veči sovražnik, tudi naj hujši sovražnik kersauskih elementov v ti deželi. Pervo ( protestančenjc } tislimu vero vzame, kteri jo še imajo;— drugo da večino ljudstva po razmeri prav mali manjšini na vervco. . .
V Benedkah je Iti. u. in. zopet zapel veliki zvon v cci »i sv. Marka, kteri jc med vojsko molčal, in ko se jc njegov glas jel razlegati, so si ljudje po vsih ulicah klicali: „Mir je!u
Parsko. Grof Arko-Valle>. dedni kraljestvini svetnik parske krone, jc svojo lepo grajšino Arnlsmuiister v Innthal-u odločil ranjenim vojakam za bolnišnico. 24 jih na svoje lastne stroške preskerbuje in jim jc poslal zdravnike in usmiljene sestre za strežbo iz Niederbronna.
Po dopisu iz Mezike je puntarski general Juarcc cerkveno premoženje razglasil čisto kakor narod o v no posest. — Dandanašnji Cerkev zlasti s tem preganjanje terpi, de se njeno premoženje grabi in ropa, in kakor punt sploh pravice z nogami tapta, tako je tudi v tem nar hujši sovražnik in pregaujavec sv. Cerkve.
V Berlinu se je bolnišnica usmiljenih sester takole pričela. Leta 1642 je 7 ali 8 usmiljenih sester popotvalo skoz Berlin, in neki katolišk čevljarsk druže vpraša kaplana Ru'and-a. zakaj de usmiljeuic v Berlinu ne obderže in bol-nišuice nc napravijo? Duhoven to opombo več premožnim katoličanam naznani, kterim pa se je nemogoče zdelo, v sredi mesta „tolicih umov" žive iu telesne nune naseliti. Pride pa nekiga jutra k Rulaud-u mizarsk družuik in mu prinese 17 tolarjev, rekoč: «,To je prihranjeno premoženje od mojiga polletniga dela. to dam k vstanovitvi samostana za usmiljene sestre." Ruland to pripoveduje dobrim katoličanam, kteri so bili te misli, de toiiki radovoljni dar. ko sc polletni pot Bogu k nogam položi, ne more biti brez blagoslova Božjiga. Vsi sc strinejo. hišo najmejo. pokličejo 1 sestre i z Nancv . naprava se vekša, I. 1848 je imela že t'»M bolniških postelj, iu zdaj imajo usmiljcnice ondi že lepo prostorno bolnišnico v gotiskim zlogu. Tudi razne prote-stauške rokodelstva so z njimi pogodbo sklenile iu jim svoje bolnike zrocujejo. V tistih kervavih dnevih 48. leta so jim bili dali častno stražo, in cehi so iiiem grede svoje ban-dero vklaujali.
Angleži v svojih parlamentih ali zborih si dajejo rad. dosti opraviti z Kimam in češ z njegovimi skazami in potrebnim popravljanjem. Nedavno pa sta bila dva poslanca, o tej reči mem druzih boljši podučena. drugo zagodla. Poslanec Maguires jim je iz djanj dokazal, de jc laž, kar mnogi učeni Angleži zastran Kima trosijo. Tcrdilo sc je. pravi on, de so papeške ječe s politiškiini jetniki napolnjene; to je bila laž. 185* sta bila le dva zgoli poli tiska jetnika v celi papeževi deržavi. Vlada papeška ni ne enkrat sme rt lic kazni rabila zoper politiškc prestopnike. Pred končam vojske je bilo brodarstvo. kupčija iu obertuijstvo v cvetu. Glede na dohodke ni le dolg punta plačan (175 milijonov razveljavniga popirja). tcmuc izdajki in prihodki so bili I. 185* v cnakomeri. Glede od reje je bilo v samim Kimu 23.«»m> gojeneov, ki so prost uk prejemali. 3.(100 je bilo večernih šolarjev. Nič ne more preseči papeževe gorečnosti za odrejo itd. Stroški za papeža, kardinale, papeški dvor in poslance v družili deželah ne presežejo 3 milijonov na leto. Ako imajo kardinali posebne izdajke. jih imajo le za dela usmiljenja ali h kaciiiiu delu v prid dežele. Veliko se jc vpilo zoper duhovsko vladanje (vradovanje duhovnov); ko so bili pa iicduhovni poslani okrajine vladat, se je večkrat dogodilo, de je ljudstvo v skupnih prošnjah prosilo, dc bi bilo od njih rešeno itd. Spoštljivi gg., ki me poslušajo naj bi vse te djanja premislili in dobro prevdarili. prejden papeški vladi roke zvežejo icr zaderžujejo nadaljevanje v popravah itd.
Amerika. Strašno i u p r e s t r a š n o. V Mar-schall-u jc bil neki zamurec svojiga gospodarja umoril in berič ga jc v ječo peljal. Razdražen trop ljudstva pa mu ga izterga, potem dere še v ječe po 2 druga černuha. kterih eden jc bil nekiga inestnjana smertno napadel, drugi jc bil v nečis im djatiji zapopaden. Tropa jih tedaj iz mesta vleče, priveze morivca h kolu, nakopiči suhiga lesa na okrog in ga zažge. Zainurec je bil kakor sama « ''upanost. ali nobciiiga milovanja ni bilo tisti trenutek za njega, ki je bil bos in na gornjim životu nag. Kar začno plemeni krog njega švigati. Zastonj se nesrečni prizadeva z nogami se gibati. Ko se mu je jel oginj krog života ovijati, je začel neusmiljeno vpiti za usmiljenje, za smert. za vodo Zgrabil je ketine; bile so vroče in so mu roke žgale. Popusti jih in zopet jih popada. Ponavlja svoje vpitje; pa zastonj. V nekterih trenutkih kosti in meso ni bilo druziga kakor pepel. Druga dva sta bila obešena.
Iz noviga J o r k a. Na Oregouskim in Wašington-skim je ze več let vojska med divjaki in Amerikanci in poslednjim že do 5 milijonov dolarjev stane. Zdaj pa jim
je prav posebin mož mir napravil, namreč: O. Smet, jezuit iz Flanderskiga, ki že veliko let med divjaki misijonari in ga uni visoko spoštujejo. V dogovoru z amerikanskim ge-neralam se je bil podal lansko jesen v kotline in gorske pečine nar hujših divjakov, je vso zimo pri njih ostal in jim mir oznanoval. V veliko začudenje generalovo pride mesca majnika O. de Smet z ducatam nar bolj divjih poglavarjev in velikih bojakov v grad Vaucouver ob ustji reke Kolumbije. Ti bojni ljudje, ki so jim beli toliko krivice storili. gredo za jezuitam kakor jagnjeta in hočejo tedaj mir imeti.
Cerkveno *tor*tro.
Marsikdo bi rad vedil, kako mašniki vsaki dan sv. mašo berejo, ki ne zna latinsko, pa zna saj nemško. Taki si zamore napraviti mašne bukve, ki se imenujejo: Das Messbuch der romiseh - katholisehen Kirc-he; aus dem La-teinisehen iibersetzt, und mit einem Auhange von kirchl. Morgen-. Nachmittags-. Abend-. Beicht- und Conununion-andachten, sovvie von Gebeten fiir versehiedene Lebensver-haltnisse. und den Kirchengesangcn auf die versehied Tagszeiten. die Sountage uud Feste des llerrn. und der Heiligen versehen; von Marcus A. Nickcl. Frankfurt am Main. — To v več ozirih izverstno delo je toliko koristniši tudi za našo škofijo, ker so v njegovo rabo v. č. gospod fajmošter pri sv. Jakopu v Ljubljani Franc II rov a t iz latinskiga poncmčili tudi sv. maše. ktere so za ljubljansko škofijo posebej dovoljene in pristavili še posebno potrebni nauk. kako se mašne bukve rabijo. Pristavek se dobiva pri Milicu, „Messbuch" pa pri Lercherji. S temi bukvami zamore bravec sv. katoliško Cerkev skoz leto v vsih njenih opravilih spremljati, kar je zlasti dobro na pr. tudi o Božiču. veliki teden itd.
Opomnimo še ličnih molit vinih novih bukvic rSvete nebesa" (pri lladiču 1859), ki obsegajo navadne molitve in pobožne opravila z uekterimi nauki vmes, zlasti pa tudi več navadnih Marijnih pesem. — „Seree Marije prečiste Device." bratam in sestram Marijniga presv. Serca itd. jc vdrugič natisnjeno. ki ga je založila bratovšina Marijniga Serca pri sv. Petru. — Ker enacih bukvic in bukev res veliko na dan prihaja, za potrebno spoznamo pristaviti samo to vošilo. de naj bi se saj svete maše. molitve za spovedi iu obhajilo. križev pot in kar se bolj pogosto potrebuje, rajši jemalo pri enacih delih iz cerkvenih molitev in iz bukev svetih mož. v kterih je pravo in dobrodelno dušno mazilo, kakor pa. de bi se enake reči ali kovale, ali pa iz kakoršnih si bodi nemških bukev prestavljale, ki so večkrat skorej zgoli merzlo stavljene besede, ki serca ne ginejo, ne omečijo in ne poboljšajo. V »tarih bukvah je navadno veliko več taciga „dušniga mazila." torej slišimo včasi tožiti, de se komu nobene bukve ne prilezejo, ko jc svoje navadne zgubil. Ne masa. so stari, za občinstvo spisovaje. bolj molili, kakor mi pri tem tehtnim delu.
Kupovavcam pa bodi rečeno, prejden kake bukve kupijo. de naj jih ne ogledajo samo odzunaj. ampak naj tudi nekoliko iz njih bero, de vidijo, če se branje njih serca ka; prime ali ne. ker čutila so mnogotere.
ituhor&ke zadere.
V ljubljanski škofii. V Kamnik pride za duh pomočnika gosp. Janez Dolinar. iz kerške škofije. Gosp. Jan. Fajdiga po ininuvši vojski in potrebi pri ranjenih vojakih nazaj pride za duh. pom. v Senožeče, in gosp. Miha Kotnik nastopi zopet službo zgodnjikovo v Senožečah.
lTmerli so: 4. t. m. V. č. O. Celestin Novak, vikari pri čč. 00. frančiškanih v Kamniku (Ondotni v. č. samostanski prednik, O. Gothard S p e n d e. so umerli že 24 rožn.); 10. t. m. v. č. gosp. Andrej Kopač, fajmošter v Begnjah. Begnje so torej z 12. t. m. razpisane.
Odgovorni vreduik: Loka JeraD- — Založnik: Jožef BlaZSii