Naša proizvodnja v januarju 148.0001 \lehn\slu LETO VI. — ŠTEVILKA 2 IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE VELENJE, 15. FEBRUARJU 1957 UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. R. ŠOŠTANJ. TISK CET JSKE TISKARNE V CELJU Prodaja lignita v letu 1956 Izpremembe proizvodne tonaže lignita so se tudi v preteklem letu nujno odražale pri prodaji, ki ni potekala enakomerno, temveč skladno z možnostmi produkcije. Proizvodnja se je ponovno povečala in dosegli smo za sedaj predvideno kapaciteto 500 vagonov lignita dnevno, s čimer smo se že v teku lanskega leta uvrstili na drugo mesto med vsemi premogovniki v državi. V naslednjih odstavkih bomo podrobneje razčlenili odločilne vplive na gibanje prodaje v 1. 1956. V primerjavi s preteklimi leti je bila višina oddaje posameznim skupinam odjemalcev — izražena v odstotkih — naslednja: 1954 1955 1956 % % % 1. Industrija 49,7 56,1 61,1 2. Železnica 9,— 8,— 5,2 3. Široka potrošnja 36,9 30,2 29,7 4. Ostali odjemalci 4,4 5,7 4,— Dobave Industrijskim podjetjem kažejo v zadnjih letih znaten porast, ki pa se nanaša lani edinole na Termoelektrarno Šoštanj, ki je pričela s poskusnim obratovanjem in je postala že v tem razdobju naš največji odjemalec. S tem je ozko povezana sprememba v tehnološkem procesu proizvodnje: na eni strani koncentracija izvoza in kla-siranje lignita na novi separaciji ob uveljavitvi širokočelne odkopne metode ter drobljenje lignita — kosovca v jami na drugi strani. Na ta način smo dosegli zadostno proizvodnjo zdroba za kritje potreb šoštanjske termoelektrarne, istočasno pa smo seznanili tržišče z izpremenjeno vrsto kock, ki so za uporabo v gospodinjstvu pač primernejše od kosovca. Količina dobav železnici se je v lanskem letu zaradi predispozicije Direkcije za sirovine znižala v korist široke potrošnje, ki je bila v jesenskih mesecih zelo kritična. Prodaja v gospodinjite svciie-eotom trgovinskih podjetij v LRS je bila, v primerjavi z letom 1951, lani za 100% večja in je znašala že 304.500 ton, kar nazorno kaže, da te potrebe stalno naraščajo. V terti raz- dobju je naš rudnik lahko nudil trgovski mreži večje količine premoga, s čimer je uspel v glavnem zadostiti potrebam drobnih odjemalcev — potrošnikov — po lignitu. Poleg že omenjene predispozicije v breme železnice je dodelil Matrez (Direkcija za surovine pri zveznem sekretariatu za blagovni promet) samo v zadnjih dveh mesecih 20.700 ton lignita debelih vrst v gospodinjske namene, in sicer iz nadplanske proizvodnje, katero mu je stavil na razpolago rudnik skladno z odlokom o premiranju nadplanske proizvodnje. Na ta način se je uresničila upravičena želja potrošnikov, da bi jih rudarji oskrbeli s kurjavo za zimo s povečanjem proizvodnje, za kar je skupnost nagradila rudarje s premijami. Ostali odjemalci so povečali svoje prijave zaradi potrebe zvišanja normalnih zalog, vendar jih rudnik ni mogel v celoti zadovoljiti. Glavne značilnosti prodaje lignita v letu 1956 so bile: 1. ustalitev naraščanja potreb odjemalcev z omejenim vključevanjem novih strank zaradi nujnih potreb novega veleodjemalca (TE Šoštanj); 2. ureditev vprašanja prodajnih cen premoga s popravkom cen lignita — zdroba in poenotenjem cen ostalih vrst za vse odjemalce; 3. določitev pogojev pod katerimi lahko rudniki sklepajo pogodbe; 4. rešitev problematike prevoza lignita po železnici; 5. izboljšanje kvalitete lignita zaradi nove separacije. Potrebe odjemalcev so se v glavnem ustalile in je bilo naraščanje prijav industrijskih podjetij (dosedanjih kuo-cev) zmerno ter v skladu z razvojem njihove proizvodnje. Zaključili • smo s poizkusi in analizami možnosti uporabo lignita v kovinski, kemični, usnjarski in živilski industriji. Trgovska podjetja so postavljala — delno še pod vplivom časopisne kampanje proti premogovnikom v letu 1955 — za široko potrošnjo nerealne zahteve in zviševala v medsebojni borbi za dosego večjih količin dobav, tonažo prijav nad stvarne po- Strokovni tečaji za kopače in učne kopače Nenehna rast zmoglijvosti jame, visoka stopnja mehanizacije poedinih rudarskih del in nenehno izboljšanje metod dela v rudniku Velenje postavljajo tudi vedno večje zahteve glede strokovnosti delavcev. Potreba po kvalificiranih delavcih rudarske stroke —-kopačih in učnih kopačih je velika. Samo na odkopih potrebuje rudnik za pravilno odvijanje proizvodnje v letu 1957 še skoraj 100 kopačev in čez 50 novih učnih kopačev, brez učnih kopačev, ki bodo prekvalificirani v kopače. Ker Velenje še nima nižje industrijske rudarske šole, se rešuje ta problem izključno le s tečaji. Ti so se vršili po potrebi vsako leto. Glavna težava pri tečajih je bila vedno sestava učnega načrta. Že od leta 1954 dalje smo uporabljali učni načrt rudnika Trbovlje, ki smo ga prilagodili velenjskim prilikam. To je bil do sedaj tudi edini učni načrt tečajev za kopače in učne kopače, ki je bil potrjen od oblasti. Stanje na ostalih rudnikh v Sloveniji je bilo isto. Povsod so si pomagali, kakor so vedeli in znali. V preteklem letu si je republiški odbor DRMIT LRS zadal nalogo sestaviti enoten načrt tečajev za kopače in učne kopače. Ustanovljena je bila komisija za strokovno šolstvo, katere član je bil predstavnik našega DRMIT. Delo komisije je bilo plodno in ji je uspelo že ob koncu decembra preteklega leta predložiti podružnicam v pretres okvirni osnutek programa za pridobitev naziva kvalificiranega in polkvalifici ranega delavca rudarske stroke. Ta načrt je bil pred kratkim predložen tudi pristojnim republiškim organom v odobritev. Načrt za kopače obsega učno snov, ki naj bi jo tečajniki predelali v 158 urah in vsebuje samo strokovne predmete, ker se smatra, da bi vsak kandidat že moral imeti splošno izobrazbo. Največjo važnost daje načrt temeljitemu poznavanju higienskotehničnih zaščitnih predpisov (42 ur) in znanju iz rudarstva (90 ur). Poleg tega predvideva še praktično računstvo (20 ur) poznavanja temeljev gospodarskega sistema, državni ureditvi ter osnovno znanje o glavnih mineralijah. Odbor podružnice DRMIT Velenje je smatral kot potrebno ta okvirni osnutek dopolniti še s predavanji iz prve pomoči pri nezgodah ter ciklusom predavanj »kako poučevati-« in »analiza pro- blemov v praksi«, iz snovi tečajev praktične izobrazbe vodilnih kadrov. Svoj sklep je odbor utemeljil s tem, da je kopač dejansko tudi učitelj mlajših sodelavcev ter mu bodo vsi napotki v praksi vsekakor potrebni. Načrt predavanj za tečaj učnih kopačev vsebuje iste predmete le v zelo skrčeni obliki. Tudi pri njih se smatra, da so znanje iz splošnih predmetov pridobili že pri dosedanjem izboraževanju. Za sprejem v tečaj za kopače se je javilo nekaj čez 100 učnih kopačev, toda potrebna dokazila o opravljenem, učno-kopaškem izpitu jih je predložilo le 64. Med njimi je bilo izbranih 40 tovarišev, ki so zadostili sklepu delavskega sveta rudnika Velenje, da mora imeti vsak delavec, ki se hoče vpisati v strokovni tečaj, izpričevalo splošno-izobraževalnega tečaja »Svobode«, ali primerno šolsko predizobrazbo. Od navedenih 40 učnih kopačev, jih je 19 z uspehom končalo tak tečaj, pet pa jih je končalo industrijske šole drugih strok. Vsi ostali so pa položili z odličnim uspehom izpit iz splošnih predmetov v tečaju za učne kopače. Tudi vozačev s 3-letnim stažem se je prijavilo več kakor 100. 51 prijavljen-cev se je izkazalo z izpričevalom splo-šno-izobraževalnega tečaja, vsi ostali so pa polagali sprejemni izpit iz računstva in slovenščine. Izpite so opravili pred komisijo, predlagano od vodstva splošno-izobraževalnega tečaja. Od štiridesetih, ki so delali sprejemni izpit, jih je samo 12 zadovoljilo in so bili prepuščeni k strokovnemu tečaju. Ta izpit je pokazal nujno potrebo po splo-šno-izobraževalnem tečaju oz. šoli za odrasle. Vsekakor bo to dober nauk vsem, da je treba šolo za odrasle jemati resno. ■ Zaradi številnih prijav, se bo tečaj za učne kopače vršil v dveh skupinah, vsak po dva meseca. Drugi tečaj za kopače pa bi se vršil le, če bi se prijavilo dovolj tovarišev, ki bi lahko s spričevali dokazali potrebno predizobrazbo. S temi tečaji se bo moglo le delno zadostiti potrebi po kvalificiranih kadrih v rudniku Velenje. Končno rešitev bo lahko prinesla samo nižja industrijska rudarska šola, ki naj bi postala stalen vir strokovnih kadrov, ki jih rudnik tako nujno potrebuje. trebe v svojem okolišu. Dokaz resničnosti te trditve je pojav začasne zasi-čenosti tržišča, pred vsem pa potreb grosistov, v zimski sezoni ob koncu leta. Kljub načelni prodajni politiki rudnika v pogledu dobav trgovskim podjetjem, tudi po ponovnih sestankih s predstavniki teh, njihovi odnosi do rudnika še vedno niso docela pristni. Solidnost rudnika v poslovanju z vsemi odjemalci pa je porok, da se pri sedanjih cenah vseh vrst premoga in drvi, ne bo izvršila bistvena preusmeritev v pogledu višine odjema lignita v prihodnjih letih. V teku leta 1956 so uspeli premogovniki ponovno urediti vprašanje prodajnih cen premoga, ki so bile maksimirane že leto dni poprej. Vzporedno s ponravkom cen za najdrobnejše vrste lignita — prah, grah ;n zdrob, ki ga je odobril Zvezni urad za cene, je izvršil ta urad tudi poenotenje prodajnih cen vseh ostalih vrst lignita za vse skupine odjemalcev (prej so veljale nižje cene za široko potrošnjo, ki imajo razen tega še regres na maloprodajne cene). Ta ustanova je izvršila poenotenje cen brez dogovora z rudnikom, ne da bi upoštevala naš predlog za znižanje prodajne cene lignita — oreha za široko potrošnjo in je postavila orehu višjo prodajno ceno kot kockam. Z ozirom na to ni bila nova odločba v skladu z obstoječo komercialno prakso, niti ni odgovarjala stvarni kvaliteti tega sor-timenta. Zato je upravni odbor rudnika izenačil prodajno ceno kock in oreha za široko potrošnjo, razen tega pa je popravil tudi prodajno ceno ksilita. Tudi v preteklem letu je urejevala odnose v poslovanju s premogom Direkcija za surovine, posebno z dodeljevanjem tonaže svoje operativne rezerve na rudniku ter z razdeljevanjem nadplanske proizvodnje. Ti medsebojni odnosi so potekali v redu. — Znatno se je izboljšalo tudi stanju v poslovanju z železnico, ki nam je lani točno dostavljala potrebno število vagonov za nakladanje lignita — do 250 voz dnevno s 7 pari vlakov — razen ob koncu maja, v času splošnega pomanjkanja voznega parka. Vso uvidevnost in sodelovanje je pokazala železnica pri prehodu in koncentraciji nakladanja na novem jašku v času poizkusnega obratovanja novih naprav. To nam je pripomoglo, da v lanskem letu pravzaprav nismo imeli zaloge lignita na deponiji, razen v maju, ko smo v dogovoru z ZTP tudi lignit- prah iz starega jaška odpremili že v teku meseca junija 1956. Nove naprave so se dobro uveljavile pri klasiranju ter odločilno vplivale na kvaliteto vseh sortimentov lignita v pogledu podzrna, ki je sedaj v okviru določil jugoslovanskega standarda za premog. Ne razpolagamo pa še s podatki o zmanjšani količini stvarne porabe lignita v industriji zaradi boljšega kla-siranja. Težave v pogledu kvalitete smo imeli edino-le pri dobavah v času vdora vode v jami, in sicer v mesecu septembru. Kljub doseženemu izboljšanju kvalitete bomo morali posvečati prav temu vprašanju tudi v bodoče vso pozornost. V poslovanju smo utrdili medsebojne odnose z odjemalci in s povečanimi dobavami še v večji meri zadovoljili stranke. Poleg nadaljnjega povečanja proizvodnje postavljamo kot važno nalogo proučitev izboljšanja granulacije oreha, ki bi se potem lažje uveljavil tudi za široko potrošnjo. Stanje na tržišču nam nudi, kot je razvidno iz tega sestavka, ugodne perspektive glede možnosti prodaje lignita tudi v tekočem letu. V. D. Ali le šteti premijo v osnovo za nadomestilo plafe? Brez potrdila o zavarovanju, ki ga izpolni in izda podjetje, Zavod za socialno zavarovanje ne more izplačati zavarovancu nadomestila plače za čas njegovega bolovanja. Posebno važno je, da so v tem potrdilu vpisani podatki o prejeti plači s stalnimi dodatki za delo v rednem delovnem času v zadnjih treh mesecih, pred tistim mesecem, v katerem je zavarovanec zbolel. Ta vpis je važen zaradi tega, ker je osnova za nadomestilo in zavisi od nje višina nadomestila, ki ga izračuna Zavod za socialno zavarovanje na podlagi tega vpisa v potrdilo o zavarovanju. Zavod za socialno zavarovanje je izdal svoječasno pismeno navodilo podjetjem, katere zavarovančeve prejemke naj vpisujejo podjetja v to potrdilo. Po tem navodilu se vpišejo v to potrdilo plača za redni delovni čas in tisti stalni dodatki, ki so sestavni del plače in jih je zavarovanec prejel za redni delovni čas. Navodilo teh stalnih dodatkov ne imenuje, temveč jih označi kot take le s tem, da pravi, da so to tisti stalni dodatki, od katerih podjetje plačuje prispevek za socialno zavarovanje. Nasprotno pa imenuje in našteje tiste prejemke, ki jih podjetje ne sme vpisati v to potrdilo. To so: dnevnice za službena potovanja, nadomestilo za ločeno življenje, terenski dodatki, del plačilnega sklada, ki ga podjetje razdeli naknadno, in vsi drugi dodatki, ki niso sestavni del plače in od katerih podjetje ne plača prispevka za socialno zavarovanje. Kaj je torej po tem navodilu osnovni kriterij za presojo, katere zavezan-čeve prejemke iz rednega delovnega časa naj podjetja poleg redne osnovne plače vpišejo v potrdilo o zavarovanju? Osnovni kriterij je: obveznost plačila prispevkov za socialno zavarovanje! To pomeni, da mora podjetje vpisati v to potrdilo seštevek vseh tistih prejemkov zavezanca iz rednega delovnega časa, ki jih je prejel zavezanec v zadnjih treh mesecih pred mesecem, v katerem je nastopila nezmožnost za delo oz. zadržanost, to se pravi, da spadajo v ta seštevek: osnovna ali akordna plača, funkcijski ali položajni dodatek in premije, ker so to prejemki, ki izvirajo iz rednega delovnega časa, ne pa tudi nadurni zaslužki, občasne nagrade, vojaške dnine, gasilske vaje. reševalne vaje, plače iz dobička itd., od katerih sicer plačuje podjetje prispevek za socialno zavarovanje, vendar so ti prejemki takšnega značaja, da niso stalni in ne izvirajo iz rednega delovnega časa ali pa jih zakoniti predpisi sami izrecno izključujejo iz osnove za nadomestilo, kakor na primer: plače iz dobička po 23. čl. odst. 3 zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev. Zanimivo je, da se je poslužil Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani ravno tega določila, in izdal vsem okrajnim zavodom za socialno zavarovanje navodilo, da se nobene premije ne štejejo v osnovo za nadomestilo plače. Mnenja smo, da določilo 23. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju ne daje prav nobene opore za takšen zaključek in da je navodilo v njegovi zdravstveni okrožnici št. 1 z dne 15. I. 1957 neutemeljeno. Republiški zavod za socialno zavarovanje gradi svoj zaključek takole: po uredbi o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij določa, da Delavski svet je razpravljal o higiensko tehnični zaščiti Higiensko tehnična služba v podjetju je ogromnega pomena tako za slehernega posameznika kakor tudi za vso skupnost. Zato se podjetja zanimajo v vedno večji meri za vse organizacijske spremembe in ukrepe, zlasti pa skušajo na podlagi lastnih izkušenj in skrbno izdelanih vzročnih analiz posameznih nezgod z internimi merami, nasveti in podukom pomagati in svetovati novincem, ki stopajo v delovno razmerje, da jih obvarujejo pred nezgodami pri delu. Menimo, da je prav in pozitivno, da je posvetil naš delavski svet na svojem zasedanju v petek, dne 8. t. m. prav tej problematiki pretežni del svojega dnevnega reda. Izčrpno poročilo o higiensko-tehnični zaščitni službi na rudniku za leto 1956 je podal varnostni tehnik Holešek Alojz. Zanimive podatke in ugotovitve v poročilu je nazorno prikazal še s tremi statističnimi tabelami slikovitimi diagrami in grafikoni. Poročevalec je obširno obravnaval v svojem poročilu zlasti analizo nezgod, pokazal na vzroke in predlagal ustrezne ukrepe za odpravo ali ublažitev teh vzrokov. Vseh nezgod pri delu je bilo v preteklem letu 840, izgubljenih delovnih dni pa 12.931. Med poškodovanimi deli telesa je najčešče zastopana noga, sledi ji trup in roka. Največ nezgod nastane zaradi padca premoga v podkopu. Se bo treba povečati previdnost in kontrolo nadzornikov, da bomo zalagali strope in delovišča obtrkovali. Zanimivi so podatki o izvoru nezgod in po delovnem času. Največ jih je v sredini šihta. Na podlagi analize nezgod je komisija izdelala interni HTZ pravilnik, plan potrebe zaščitn;h sredstev in dopolnitev pravilnika o obveznem nošenju zaščitnih sredstev. Živahna diskusija je pokazala, da je delavski svet živo zainteresiran na čim-boljši in smotrnejši organizaciji HTZ se izplačujejo premije iz dela dobička oziroma iz dela sredstev plačilnega sklada, ki ostane po izplačilu plač po tarifnih postavka (čl. 44). Ista uredba tudi določa, da napravi podjetje končni račun premij po preteku leta na podlagi zaključnega računa (čl. 59). Ti dve zakoniti določili zadostujeta zavodu za zaključek, češ, da gre pri premijah za naknadno razdelitev dela plačnega sklada. Temu prvemu zaključku doda zavod še drugega, češ, da premije ni šteti v osnovo za nadomestilo plače, ker zakon o zdravstvenem zavarovanju v čl. 23 odst. 3 izrecno pravi, da se del plačilnega sklada, ki ga podjetje naknadno deli — in to so vendar tudi premije — ne vzame v osnovo za nadomestilo plače. Oba zaključka, vzeta v medsebojni povezanosti, sta napačna. Napačna sta zaradi tega, ker puščata v nemar značaj premije, to se pravi njen pomen in namen v našem gospodarskem sistemu nagrajevanja. Menimo, da je ravno točna opredelitev pojma premije edino odločilen činitelj za presojo, da li je premija takšen zavarovančev prejemek, ki izvira iz rednega delovnega časa in ga je šteti v osnovo za nadomestitev plače. Premija ima značaj plače za doolče-ni ekonomski učinek, ki ga doseže pre-mijski upravičenec. Njen osnovni namen je in mora biti, da povzroči in utrdi v delavcu ali uslužbencu čim močnejšo in trajnejšo stimulacijo za doseganje posebnih uspehov pri delu. Ravno zato, da ohranimo ta njen osnovni namen, določajo veljavni predpisi, naj se premije izpalčujejo v časovno čim krajših razdobjih t. j. vsej vsak mesec, da ne bi njihova učinkovitost padla. Ta namen zasleduje tudi predpis, da morajo premijski pravilniki obvezno določevati, da se najmanj 2 % ustvarjenih sredstev za premije izloči pri izplačilu kot rezervo do kraja leta. Obračun višine premije v teku leta je dokončen, se ne menja, je difinitiven. Začasen je le znesek premije, ki se izplača, ker je odvisen od višine razpoložljivih sredstev v fondu za premije. Gre torej za take vrste prejemka, ki je rezultat določenega ekonomskega učinka. Čim je ta dosežen, so že tudi dani pogoji za izplačilo. To pomeni, da ima premija značaj rednega ali stalnega prejemka, potrebno je le, da je tudi ekonomski učinek, za katerega se daje premija, reden ali stalen. To je edini pogoj. Ravno zaradi tega specifičnega in edinega pogoja se pravica na premijo ne more po veljavnih predpisih enačiti s pravico udeležbe v razdelitvi dobička za plače, za katero določa zakon čisto posebne pogoje in kriterije. Ravno te pogoje upošteva določilo 23. čl. zakona o zdravstvenem zavarovanju in zato določa, da se naknadna razdelitev dela plačilnega sklada ne jemlje v osnovo za nadomestilo plače. Pri delitvi tega dela plačilnega sklada podjetje upošteva dneve, ko je bil zavarovanec bolan, ne pa tudi pri premiji. Premija ima vsekakor svoj časovni izvor v rednem delovnem času. V tem pogledu je enaka izvoru redne osnovne režijske ali akordne palče. Zato jo je šteti med prejemke izrednega delovnega časa. Če povzamemo te naše ugotovitve, bi opredelili pojm premije takole: Premija je redno ponavljajoče se plačilo na doseženi ekonomski učinek v rednem delovnem času, ki se naplačuje v naprej določeni višini iz sredstev premij-skega fonda, ustvarjenih zaradi tega ekonomskega učinka. Tako pojmovana premija spada prav gotovo v vrsto tistih prejemkov zavarovanca, ki jih je šteti v osnovo za nadomestilo za plače. službe na rudniku. Čim bo rudniški DRMIT po strokovni plati pregledal in dopolnil predlagani interni HTZ pravilnik, ga bo delavski svet ponovno obravnaval, dal na vpogled zaradi soglasnosti Inšpekciji dela, nato pa objavil v »Velenjskem rudarju«. Ob tej priložnosti bomo priobčili tudi primen komentar. Uprava rudnika ima tudi namen, da natisne ta HTZ pravilnik v posebni brošuri in v njej kot dodatek tudi izvleček iz Pravil podjetja o pravicah in dolžnostih članov kolektiva. Ta brošura bo namenjena predvsem rudarjem, ki bodo v njih našli najosnovnejša napotila, kako se naj pri delu ravnajo in čuvajo svojo največjo in najdragocenejšo dobrino — zdravje. Sindikalni podružnici Rudnika lignita Velenje se za podporo ob bolezni prisrčno zahvaljujeta Pirš Ivan in Koren Jože II. Inž. Ahčan Rudi POIZKUS ŠIROKOČELNEGA ODKOPAVANJA NA FRONTI PROSTIH STOJK Poizkus širokočelnega odkopavanja po padu sloja na fronti prostih stojk ob uporabi jeklenih stojk in jeklenih stropnih plošč se je vršil na 61. etaži v poiz-kusnem revirju na koti 4- 186,5 m in je trajal od 3. 1. 1957 do 25. 1. 1957. Rezultati poizkusa so bili naslednji: Opis delovišča Poizkusno široko čelo po padu sloja je bilo situirano v krovninskem predelu 61. etaže med že odkopanim predelom 50. etaže in čela po padu sloja na 60. etaži. Tako se je odkopavalo preostali pas širine 56 m med dvema že odko-panima predeloma. Padec čela je znašal 5°, naklon čela napram odvozni poti pa 70". Dolžina čela je znašala 50 m. Istočasno se je nadkopno odkopavalo tudi področje odvozne in zračne proge. Tako je znašala dolžina nadkopnega dela čela 56,0 m. Višina plošče v odkopavanju se je precej spreminjala in to od 4,0 m do 9,0 m. Povprečna višina odkopa v toku celega poizkusa je znašala 5,70 m. Celo je napredovalo v 21,3 delovnih dneh skupno 36,3 m. Povprečni dnevni napredek je znašal 1,70/dan. Temu napredku odgovarjajoča izkoristitev od-kopne fronte ie znašala pri 15 % od-kopnih izgub 9,90 t/m' čela in dan. V pričetku odkopavanja po tej metodi je bilo precej težkoč (načinu dela nevajeno moštvo, večji zastoji v odvozu in slično), tako da se je v prvih 10 dneh napredovalo le 4 cikluse ali 12,0 m. BrzJna napredovanja v tem času je znašala le 1.20 m/dan. Po premaganju začetnih težkoč pa je preostalih 24,3 m napredovalo v 11,3 dneh. Brzina napredovanja čela v tem delu poizkusa pa je znašala 2.11 m/dan (izkoristitev odkop-ne fronte 12.3 t/m' čela in dan). Opis delovnih prilik Celo leži v krovninskem predelu etaže pod nenačeto krovnino. Vzdolž pod-kopnega dela čela je bil mestoma vložen »velenit« (spricplata) deloma pa je nastopal tudi močvirski premog z močnejšimi vložki ksilita. V teku napredovanja čela ie bilo opaziti močnejši odkopni pritisk, kateri je b;l nosledica uporabe jeklenih stroonih plošč, ki so napram dosedaj uporabljenemu lesu znatno manj popustljivo opor i e. Zaradi tega je bila poraba razstreliva v podkopnem delu zelo nizka. V sredniem delu poizkusa pri odkopni višini 6.0—6,5 m. je bila jakost odkop-nega pritiska tako vel;ka, da se je pri napredovanju v podkounem delu porabilo le min;malno količino eksploziva (0,03 kg t). S povečanjem odkopne višine kakor tudi z zmanjšanjem le-te izpod navedenih mej ie bilo zaznati manj ši odkopni pritisk in s tem v zvezi večjo porabo eksploziva. Pri napredovanju poizkusnega čela ni bilo več opaziti doslej običajnih razpok v stropu podkopnega dela pri samem čelu. Zaradi male popustljivosti oporja in sorazmerno velike brzine napredovanja se nadkopni del čela iznad samega oporja ni več oddelil od celotnega premogovnega bloka. Zaradi tega je bilo v čelu podkopa zaznati že omenjeni močni odkopni pritisk. Nadalje je bilo mogoče iz istega vzroka odstreljevati nadkopni del v poševnih pasovih. Previsi v nadkopnem delu so ostali v takem naklonu, kot se je le-tega določilo z odstreljevanjem (45—60"). Premogovni blok v stropu je bil zelo trd in obstojen, zaradi česar je poraba razstreliva pri pridobivanju premoga iz nadkopnega dela čela napram dosedanjim izkustvom narasla za ca. 80 %. Neposredno krovnino je tvorila pesko-vita laporasta glina, ki se je po zaru-šenju drobila v drobne komade. Pri zarušenju prvega nadkopa je nastopil močnejši vdor plinov metana in ogljikove kisline, zaradi česar je bilo treba delo na čelu ustaviti za 1,5 ure. Po razrušitvi neposrednih krovnih plasti v odkopani prostor, katere je spremljal vdor plina, je po preteku 1 ure nastopil izredno močan steberni udor, katerega je bilo zaznati tudi na površini in na vsem področju jame, ki je v odkopavanju. Ta stebrni udor je nastopil verjetno zaradi načetja preostalega še neodkopanega premoga v stebru širine ca. 50 m, med 60. in 50. etažo in zaradi elastičnih lastnosti peskovite laporaste gline, ki nastopa v tem področju. S pričetkom odkopavanja tega stebra, so se oprostile na tem področju akumulirane napetosti, katerih rezultat je bil močan steberni udar. Ciklus dela Delo na čelu se je v pričetku odvijalo v skladu z dosedanjim načinom (ciklusom I). Ta ciklus dela pa ni mogel zadovoljiti zahtevam odkopavanja z uporabo jeklenih stropnih plošč, ker je delo po le-tem potekalo prepočasi. Zaradi tega se je le-tega zamenjalo z novim ciklusom VI, pri katerem se odpira nadkopni del po vsej dolžini čela in sicer od obeh strani. Delo na odkopavanju nadkopnega dela čela traja 2—3 izmene. Istočasno z odkopavanjem nadkopnega dela se vrši napredovanje v novem podkopnem delu, ob katerega čelu ie postavljen drugi enoverižni transporter. Po izkopu premoga za novo vrsto jeklenih stojk se transporter odrine do samega čela podkopa, nakar se pristopi postavljanju jeklenega oporja v novo vrsto. Stropne plošče je treba založiti napram premogu z 2—4 kraj-niki. Ciklus dela traja normalno 4 iz- Prepoved nošenja a!bholn!h mjač na delo, vetja za vse člane kolektiva RVL Število nesreč, katerih začetnik je alkohol, je znatno v našem gospodarstvu. Alkohol zaužit že v najmanjši količini, otoni živčevje človeka in tako zmanjša njegovo razsodnost. Vsak problem se zdi človeku potem lažji, nevarnost manjša. Ravno s tem je pa že dana osnova za vsakovrstne nezgode. Delo v jami je takšne narave, da zahteva popolnega človeka, zbranega in previdnega. Možnosti za nezgode so številne, rudar je vedno obkrožen z nevarnostmi. Samo trenutek prepočasi dajeta odluščenje kosa premoea in nesreča ie tu. In ta trenutek ie lahko le-om, za katerega je bila rudarju zmanjšana razsodnost zaradi zaužite najmaniše-ko-lič;ne alkohola. To>je samo primer, sicer eden naibolj pogostih v naši jami. Lahko bi se jih pa naštelo še dolgo vrsto: pravočasni unrk zavihtenemu orodju v temnem prostoru, pravočasni umik prev;snemu komadu na transnortnem sredstvu in nazadnie pravočasen in smotrn umik pred vdorom plinov. Rudar z zmanjšano razsodnostjo pa ne ponesreči lahko le sebe. nevaren je tudi svoii okoVei. NeoravUno in nrot>o-časno reagiranje na s'f»nale pri vitlaniu, pri transnorinih trakovih in drugod, lahko povzroči nesrečo drug:h rudarjev. Vse te momente je upoštevala komisija za higiensko-tehnično zašč't.o. ko je predlagala delavskemu svetu RLV, naj se naistrože prepove nošenje vsake alkoholne p:iače v jamo. kakor tudi k zunanjim delom. Delavski svet RLV je na. svniom VTT. rednem zasedanju, dne S. 2. 1957. soglasno snreiel sklep o prepovedi nošenja alkoholnih piiač na delo, vštevši tudi sadjevec, vsem delavcem in uslužbencem, zaposlenim v jami in zu-r>ai. 7a krš'W tega sklepa je bil določen discinVnski postonek. Na podlagi tega sklepa, sta obvatovod-stvo jame m komis;ja za higiensko-teh-n'*no zaš'";to ivv^cili kontrolo dne iS. 2. 1957 pri iamsk;h delavcih na drugi in tretji tretjmi. Ce upoštevamo, da je bila ta prepoved razglašena že drugič in vsem delavcem znana, .ie b!l rezultat naravnost porazen. Pri delavcih druge 'roti'ne se je našlo kar 29 takšn;h, ki preoovedi n;,-o upoštevali; dočim je • ilo na tretji tretjini le-teh 15. Naslednji tovariši se bodo morali zagovarjati pred disciplinskim sodiščem RLV, zaradi nošenja alkoholnih pijač na delo: Sevšek Alojz, Kolenc Jože, Dren Alojz, Janežič Ivan, Novmšek Ivan, Ačko Stanko, Fere Ivan, Saloven Franc. Mo-horko Štefan, Gruber Ignac. Rančnik Franc, Hudournik Martin, Grobelnik Jože, Glušič Ivan, Stajner Vinko, Bo-rovnik Vlado. Rehtberger Dominik, Sevšek Franc, Crep Vinko, Viher Anton, Golob Ivan, Skornšek Ludvik, Skruba Gregor. Kavdih Jože, Kidrič Ferdo. Fa-le Franc. Šmidhofer Anton, Pustmek Avgust, Goršek Valent;n, Stagoj Metod. Postat;čn;k Aloiz. Peče*n;k V;nko, Fehner Alojz. Petelinšek Ivan (2), Slap-n;k Jože, Kodrun Jože, Polovšek Ivan, Hriberšek Egidij, Lipuš Anton. Kla-kočar Anton. Meserko Aloiz, Salekar Vladimir. Bukove Peter in Pirečnik Jože. Neznanec na tretji tretjini je skril celo steklenico z žganjem pri šahtu in se tako izognil posledicam. Enako ie to storil tudi tov. Pirečnik Jože s steklenico sadjevca, toda bil je zasačen. Omeniti je treba tudi tov. Škoberneta Viktorja. ki ni hotel pokazati svojo steklenice in je pri tem še dejal: »Ce hočemo s tem napraviti v jami pobuno!« Z ostal;mi discipliniranimi člani našega delovnega kolektiva se vprašujemo. koliko časa mislijo še navedeni to-var:ši ogrožati svoie in naše zdravje s takšnimi prestonki? Tov. Škoberneta pa vprašujemo, zakaj je 95% rudarjev spoznalo uoravičenost te preoovedi, le on in ostali navedeni pa ne? Na vročih mestih ni priporočljivo piti mrde vode. Zato naj se nosi v jamo slabo oslaien, mlačen čni ali kava. Uprava rudmka bo v kratkem nabavila vse potrebno, da bodo vsi rudarji do-bili mlačno kavo pred uvozom v enot-nth in higienskih posodah. Podobno so rešili problem pijače za delo tudi mnogi drugi rudniki, doma in v tujini. Borba proti zauž1 vanju alkoholnih pijač pred in med delovnim časom, je sestavni del borbe za zmanjšanje nezgod, zmanjšanje zamujenih dnin v gospodarstvu, za zmanjšanje števila delovnih invalidov. Odločni ukrepi proti kršiteljem jamčijo vsem nam večjo varnost pri delu. HTZ komisija RLV mene, izvedlo se ga je tudi v treh tretjinah. Nadalje se je pri odkopavanju stropa uvedlo odstreljevanje z milisekund-nimi žarniki, kar je dalo dobre rezultate. Tako je bil premog, pridobljen iz nadkopnega dela, srednje granulacije, kar je olajšalo nakladanje v odkopni transporter, poleg tega je bilo tudi dejstvo eksploziva boljše. Širina posameznih polj, t. j. oddaljenost stojk v podkopu je znašala v prečni smeri 95 cm v smerni pa 80 cm. Začetna odprta površina podkopa je znašala pri širini podkopa 2,60 m in dolžini čela 50 m skupno 130 m2. Gostota jeklenih stojk je bila tedaj pri treh postavljenih vrstah 3 X 83 kom : 130 m-' = 1,45 kom/m2. Na čelu je bilo med delom porabljeno povprečno 59,6 dnin na dan odnosno 1,2 dnine na m' čela in dan. Podpiranje čela Pojave pritiskov na oporje čela so bile znatne. Tekom poizkusa so bile izvršene meritve popuščanja stojk in nižanja višine podkopa na 6 merilnih postajah, ki so bile enakomerno razdeljene vzdolž čela. Dnevno vgrezanje gornjega dela stojke v spodnji del (prva številka) in znižanje višine stropa (druga številka) je bilo naslednje: Največja 21. I. Najmanjša 15. I. 1. postaja 65—410 25—230 2. postaja 130—360 25—295 3. postaja 140—340 50—305 4. postaja 290—430 15—160 5. postaja 100—170 10—120 6. postaja 90—100 5—170 Pripomniti je potrebno, da so bila tla sorazmerno mehka in da so. se stojke v večji meri vgrezale, zaradi česar moremo te vrednosti smatrati kot male. Tako so bile ustvarjene ugodne delovne prilike, ker je višina stropa v podkopu dovoljevala svobodno kretanje. Pretrgov prečnih vrvi je bilo 40 in to samo med 1. in 2. vrsto. Med drugo in tretjo vrsto se vrvi ni postavljalo. Poizkusi kažejo, da bo v bodoče verjetno možno to zvezo opustiti. Kakor že omenjeno, je gostota stojk v podkopnem delu znašala 1,45 kom./m2. Za časa izdelave novega polja do po-maknitve podkopnega transporterja se je gostota stojk zmanjšala pri odprti površini 178 m2 na 1,06 kom./m2. Po vgraditvi nove vrste stojk se je ponovno povečala na 1,42 kom./m2. V teku trajanja poizkusa sta bili 102 deformaciji jeklenih stojk, in sicer: Volivci na terenu so spregovorili Na seji Občinskega ljudskega odbora Šoštanj, dne 23. 1. 1957, so poleg ostalih problemov, nanizanih v dnevnem redu, obravnavali tudi predloge in sklepe zborov volivcev, ki so bili v zadnjem mesecu v poedinih volivnih enotah. Volivci so na zborih razpravljali o krajevnih potrebah in problemih ter sprejeli ustrezne sklepe, ki so obvezni za občane njihovega področja, prav tako pa nakazali občinskemu ljudskemu odboru pereče krajevne potrebe s področja komunale, šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva in gospodarstva. Na zborih volivcev v Šentilju, Smart-nem ob Paki in Šoštanju so sprejeli sklep za uvedbo krajevnega samoprispevka, tako, da bo vsak zdrav občan, star od 18 do 60 let, dolžan izvršiti 8 prostovoljnih ur dela, lastniki vprežne živine pa 8 ur dela s prevozi za izboljšanje krajevnih cest. V poedinih volilnih enotah so razpravljali kakor sledi: Šentilj Šalek Vprašanju kmetijstva na tem področju je potrebno posvetiti večjo pozornost z ozirom na nagel razvoj industrije v Šaleški dolini. Poostriti je potrebno kontrole nad obrtnimi podjetji v Velenju ter jim pomagati iz težav. Paške-mu Kozjaku, Paki, Cirkovcam je treba pomagati pri elektrifikaciji z družbenimi sredstvi, ker so ti kraji gospodarsko najbolj zaostali. Kmetijski gospodarski šoli v Velenju je treba omogočiti, da bo lahko koristila za svojo potrebo kuhinjo v Zadružnem domu. Obravnavali so tudi problem obdavčenja apnenic, ki jih delajo kmetje na Kozjaku in gradnjo gasilskega doma ter obnovitev brvi preko Pake v Gornjem Saleku. Dohodninski davek se naj bi predpisal v začetku leta, obdavčitev pa naj bi se poenostavila. Predlagali so. naj se uvede revizija vrednostnih razredov za gozdni sklad. j- o cc C i a " o < ^ m O m ukrivljeno jedro 5 32 85 ukrivljena nožnica 3 — 3 odtrgana naglavna plošča 11 •— 11 odtrgani rogljički glave 7 18 zvite vodilnice — 2 2 Skupaj 74 35 109 V vsakem ciklusu je bilo povprečno 9,9 kom. deformiranih stojk. Skupno je bilo vgrajenih 2104 kom. stojk, od tega 1320 kom. Scwarzovih in 684 kom. Alpine. Procent deformiranih Schwar-zovih stojk je znašal 5,6 %, forma Ost. Alpine Montangesellschaft 5,1%, skupni odstotek deformiranih stojk pa 5,3 %. Pripomniti je treba, da je bilo pri ste-bernem udaru deformiranih 29 kom. jeklenih stojk ali ena četrtina. Nadalje so se deformacije z zmanjšanjem odkopne višine povečale. Deformacij jeklenih stropnih plošč razen malih ni bilo opaziti. Te so bile pa v naslednjem ciklusu po obrnitvi odpravljene. Tehnični rezultati poizkusa V času poizkusa je bilo pridobljeno 11.530 ton premoga. Odkopne izgube so znašale ca. 15 %. Povprečna dnevna proizvodnja' je znašala 540 ton, maksimalna 960 ton, najmanjša pa 360 ton. Učinki so zaradi ocenjevanja proizvodnje približni, računano je bilo z minimalnimi odkopnimi višinami. Podatki so naslednji: skupna proizvodnja .... 11,530 t proizvodnja iz podkopa . . 5.060 1 proizvodnja iz nadkopa . . 6.4601 skupno porabljene dnine . 1.270 t dnine v podkopu..... 8801 dnine v nadkopu..... 3901 skupni odkopni učinek . . 9,10 t/d. učinek v podkopu .... 5,75 t/d. učinek v nadkopu.....16,60 t/d. K gornjim rezultatom je treba pripomniti, da se je moštvo šele uvajalo v novi ciklus dela in poleg tega je bilo za časa poizkusa 2629 min. zastojev na transportni mehanizaciji, kar znaša 10,9 odstotkov skupnega efektivnega delovnega časa. Poraba materiala se je ugotavljala za za eksploziv, električne žarnike in jamski les in je bila naslednja: eksploziv skupno .... 0.203 kg/t eksploziv v podkopu . . . 0,083 kg/t eksploziv v nadkopu . . . 0,293 kg/t el. žarniki skupno .... 0,32 kom./t el. žarn:ki v podkopu . . 0,18 kom./t el. žarniki v nadkopu . . 0,42 kom./t jamski les ...... 0,065 m'/t jamski les.......0,0014 m:l/t krajniki........ 0,235 m'/t Iz gornje tabele vidimo, da je poraba osnovnega materiala napram sedanjemu nač:nu odkopavanja sorazmerno zelo nizka, razen pri eksplozivu, kjer se ni izpremenila zaradi porasta porabe v nadkopnem delu. Največji uspeh je vsekakor zmanjšanje porabe jamskega lesa za ca. 90 %. Zavodnja pravljeni prispevati. V šoli naj bi bil tudi prostor za kulturno-prosvetno dejavnost. Popravile naj bi se ceste in mostovi. Topolščica Obravnavali so zgraditev drvarnice, ker bi se v sedanjih kletnih prostorih šole naj uredila dvorana za telovadbo, razne prireditve in mladinske sestanke, za kar so pripravljeni sami prispevati. Obravnavali so težko socialno stanje ogroženih družin v Topolšici, za kar naj bi se podvzeli potrebni ukrepi, predvsem tam, kjer nevestni starši za-pijejo zaslužek, otroci pa trpijo lakoto in pomanjkanje. Plešivec Nujno potrebno je popravilo vodovoda in zgraditev novega zbiralnika za potrebe šole. Za melioracijo zemljišč v Šentilju naj bi se ustanovil pripravljalni odbor in pri Obč LO zasiguralo finančna sredstva za potrebne načrte. Volivci so predlagali, da bi se nadaljevalo z elektrifikacijo v drugem delu Plešivca, da bi se ustanovila v Ple-šivcu manjša špecerijska trgovina ter da bi se ukinil prometni davek na les za domačo uporabo, prav tako pa tudi gozdna taksa in takse za kmetijske stroje in orodje. Lokovica Obravnavali so občinske in krajevne ceste, katere je treba bolje vzdrževati, posebno v zimskem času, ko te zale-denijo zaradi izhlapevanja pare iz hladilnika Termoelektrarne Šoštanj. Zahtevali so postavitev brvi preko Pake, da bi se skrajšala pot v Šoštanj, da naj se ukinejo takse na mlatilnice, mline in vozove, kakor tudi prometni davek na les za domačo uporabo. V Šoštanju naj bi se zgradilo javno stranišče. Tovarniške sirene pa naj bi zopet tulile zjutraj in ob 14. uri, da bi se vedelo za točni čas. Predlagali so, da se ukine taksa za trte izabele, kater» smatrajo, da je žlahtna in da je krep-čilna pijača. Gorenje Volivci so izrazili nezadovoljstvo glede odkupnih cen mleka, katerega isedaj KZ ne odkupuje. Volivci so bili proti temu, da bi se prostori, ki jih sedaj uporablja »Potrošnik« Šoštanj, dodelili KZ Šoštanj. Sprejeli so predlog za uvedbo krajevnega samoprispevka s prostovoljnim delom pri komunalnih delih. Kritizirali so visoke cene mesa z ozirom, da je odkupna cena živine tako nizka. Predlagali so, da bi se prihodnjega zbora volivcev udeležil tudi republiški poslanec. Ravne Predlagali so, da bi se podaljšal rok za sečnjo lesa, ki ga je Uprava za gozdarstvo določila do konca marca 1957, ker v zimskem času ni mogoče izkoristiti smrekovega lubja, ki je važna industrijska surovina. Predlagali so, da se za hribovite predele opusti obdavčenje kmetijskih strojev, posebno mlatil-nic, mlinov in vozov. Bele vode Volivci so zahtevali, da naj se takoj pristopi k izdelavi načrtov za novo šolo in k sami gradnji, za katero so pri- Volivci so predlagali, da se tudi za Gorenje določi zazidalni okoliš za gradnjo stanovanjskih hiš ter da se prične z reguliranjem struge Pake. da bi se izognilo poplavam. Sprejeli so sklep, da je potrebno očistiti obrežja Pake in jarke, ki ob velikem vodostaju povzročajo poplave. Pogovorili so se glede popravila krajevnih cest. za kar bi prispevali prostovoljno delo in gramoz. Šmartno ob Paki V Rečici ob Paki naj bi zgradili rezervoar /.a požarno varnostno »oile, prav tako pa tudi v Slatinah in Velikem vrhu. Tudi perišče v Rečici ob Paki je potrebno zgraditi in urediti javno cestno razsvetljavo, za kar bodo dali prispevke. Obstoječi šolski prostori so neprimerni in bo potrebno čimprej zgraditi novo šolo, niso se pa še odločili za načrt šole. Tudi k regulaciji Pake bo treba pristopiti, da ne bo več poplavljala. Za olepšavo kraja nameravajo ustanoviti olepševalno in turistično društvo. Sprejeli so sklep za uvedbo krajevnega samoprispevka, s katerim bodo vzdrževali krajevne ceste in druge komunalne naprave. v Šoštanj Zaključek 12 ugotovljenih rezultatov poizkusa širokočelnega odkopavanja po padu sloja moremo ugotoviti naslednje: a) Poizkus odkopavanja s fronto prosto stojk v skladu s ciklusom VI. je popolnoma uspel in je treba s poizkusi nadaljevati, da se čimprej ugotove še vsi nedostatki in da se potem ta način odkopavanja uvede v vso jamo. b) Uporaba dodatnega Itransporterja ob čelu je pokazala, da se more s tem načinom dela še znatno povečati odkopni učinek in to na ca. 12 ton/dnino, kar je bilo doseženo že v drugi polovici poizkusa. c) Sam poizkus je dokazal, da dolžina čela 56 m ni predstavljala nikakih težkoč in je možno to dolžino čela uvesti v jamo, seveda ob nabavi primerne in odgovarjajoče nove transportne mehanizacije (oklopni dvoverižni transporterji). d) Podpiranje z jeklenimi stropnimi ploščami je uspelo in bo ta način možno vpeljati še na druga čela v težjih odkopn;h prilikah, ko bodo znani rezultati dela z le-temi v talninskem predelu jame. Vsekakor pa je v tem poizkusu uporabljeni način podpiranja z jeklenimi stropnimi ploščami pripomogel, da je uspel poizkus širokočelnega odkopavanja s fronto prosto stojk. Nastopajoče deformacije jeklenih stojk bo mn'no zmanjšati na dopustno mejo s povečanjem brzine napredovanja čela, kar pa ne bo predstavljalo večjih težav. Volivci predlagajo, da se v Šoštanj« poleg klavnice KZ ustanovi še konkurenčna klavnica in mesnica, da se zgradi primerno perišče, da se elektri-ficirajo preostali deli mesta s fluorescenčno razsvetljavo, da naj bi se dogradilo stadion in izgradilo javno kopališče, da bi se ustanovila močna obrtno šivilska delavnica, kjer bi se zaposlila predvsem ženska delovna sila. Sprejeli so sklep za uvedbo krajevnega samoprispevka, s katerim bi se vzdrževalo krajevne ceste, urejalo park, spomenike in druge komunalne naprave, predvsem pa uredilo nov tržni prostor. Predlagali so tudi, da naj bi se poskrbelo za dokončno ureditev zgradbe nižje gimnazije, popravilo osnovne šole in nabavo nujnega inventarja za vse šole na področju občine. Kritizirali so postrežbo, tehtanje in merjenje blaga v trgovini, predvsem pa preskrbo potrošnikov z zelenjavo, mlekom in drugimi kmetijskimi pridelki. Vodovod naj se poveča, ker občutno primanjkuje vode, posebno še zaradi tega, ker niso nameščeni povsod števci za vodo. Želijo, da se čim prej pristopi k izgradnji kino dvorane, katera sedaj ne ustreza. Regulacijo Pake je nujno nadaljevati. Pokopališko službo je bolje urediti in skrbeti, da bo pogrebni zavod izvršil in upravičil svojo nalogo. Volivci so tudi zahtevali, da se na vsakem zborovanju prečita zapisnik prejšnjega zbora in poroča • izvršitvi sklepov. Pesje Volivci so predvsem razpravljali stanovanjskih zadevah in izrazili željo, da bi se stanovalcem v barakah, ki s« rudarji, dodelilo stanovanje na rudniku. Obravnavali so ustanovitev olepševalnega društva, ki bi imelo nalogo skr-beti za olepšavo kraja z raznimi nasadi in gredicami. Vprašanju vodovoda in krajevnih cest so posvetili precei razprave, za kar bodo morali sami prispevati. Nadaljevanje na 3. spesni) Kaj moro zavarovanec vedeti pri uveljavljanju posameznih pravic iz socialnega zavarovanja ZARADI IZREDNE VAŽNOSTI ZA VSAKEGA ČLANA KOLEKTIVA, PRIOBCUJEMO SESTAVEK NA POBUDO SINDIKALNE PODRUŽNICE. VSAKDO SI NAJ NAVODILA SHRANI, KER MU BODO NEDVOMNO POGOSTO KORISTILA. il I. ZDRAVSTVENA ZAŠČITA Vprašanje zdravstvene zaščite zavarovancev in njihovih družinskih članov je bilo urejeno že z zakonom o socialnem zavarovanju iz leta 1950, popolnoma ločeno in precizno izdelana pa je zdravstvena zaščita v zakonu o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev z dne 26. 11. 1954, ki se uporablja od 1. 1. 1955 dalje. Osnovne pravice s področja zdravstvene zaščite so po tem zakonu naslednje: 1. pravica do zdravstvenega varstva: 2. pravica do nadomestila plače med začasno nezmožnostjo za delo zaradi bolezni, izolacije, nege obolelega družinskega člana; 3. pravica do nadomestila plače med porodniškim dopustom; , 4. pravica do podpore za opremo otroka; 5. pravica do povračila potnih stroškov v zvezi z zdravstvenim varstvom; 6. pravica do pogrebnine in posmrt-nine v primeru smrti zavarovanca ali družinskega člana. Zdravstveno varstvo in uveljavljanje istega 1. Zdravniški pregled in zdravljenje v zdravstvenih zavodih in na bolnikovem domu. 2. Zdravila in druga zdravilna sredstva ter sanitarni material, ki je potreben za zdravljenje. 3. Zdravniško in drugo pomoč in strokovno nego pred porodom, ob porodu in po porodu v zdravstvenih zavodih in na domu porodnice. 4. Nego zob (izdiranje. zdravljenje in plombiranje). 5. Zdravljenje s popolno oskrbo v kopaliških in klimatskih zdraviliščih, če so za to dane medic5nske indikacije. Do te vrste zdravstvene zaščite imajo pravico vsi zavarovanci in njih svojci, ki so i'm b;le izdane zdravstvene izkaznice. Zavarovanci, ki so dopolnili najmanj 6 mesecev nepretrgane delovne dobe ali imaio 12 mescev delovne dobe v zadnjih dveh letih in pa družinski člani, ki imajo zdravstvene izkaznice, pa so njih hranilci, t. j. zavarovanci dopolnili predpisani staž. imaio še naslednje pravice iz zdravstvenega varstva: 1. Zobotehnično pomoč in protetična -dela.__^ 2. Proteze in druge ortopedske pripomočke in samtarne naprave. 3. Zdravlienie v naravnih zdravilišči brez oskrbe, kadar ie to zdravljenje koristno, ni pa nujpo. Vse naštete pravice uveliavliajo zavarovanci s pravilno izoolnieno in overovljeno zdravstveno izkaznico pri katerem koli zdravstvenem zavodu ali ambulanti na področju zavoda za socialno zavarovanje. Ne glede na staž pa imaio zavarovanci pravico do zdravstvenega varstva v celoti, če i;m ie to varstvo potrebno v zvezi s poškodbo pri delu. Nadomestilo plač« in uveljavljanje istega Kadar so začasno nezmožni za delo zaradi bolezni ali nesreče pri delu ali zaradi bolezni poslani v drug kraj, zaradi spremembe kraja, kadar so po zdravn;ku odrejeni, da negujejo obolelega družinskega člana, kadar so odrejeni za spremljevalca bolnikov, kadar so izolirani kot bacilonosci in kadar ne morejo delati, ker so poklicani na zdravniški pregled, imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače. Nadomestilo plače se določi praviloma na podlagi povprečja plač in vseh dodatkov za delo v rednem delovnem času, ki so bila izplačana v zadnjih treh mesecih pred primerom, ki daje pravico do nadomestila, t. j. pred obolenjem, izolacijo itd. Tako izračunano povprečje plače imenujemo osnova za nadomestilo plače. Nadomestilo plače znaša 1. 80 % od osnove za prvih sedem dni in 90 % od osnove po sedmih dneh, če je zavarovanec zaposlen najmanj 6 mesecev brez presledka ali 12 mesecev v zadniih dveh letih. 2. 60 % od osnove za nadomestilo za prv;h 7 dni in 70 % od osnove po 7 dneh — če zavarovanec nima 6 mesecev nepretrgane zaposlitve oz. 12 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih. 3. Zavarovanci oboleli na TBC katere koli obrke in pa zavarovanci, ki bolu-jejo za boleznijo, ki je posledica nesreče pri delu. prejmejo nadomestilo plače v v'š:ni 100 % od osnove, če so zaposleni najmanj 6 mesecev nepretrgoma oz. 12 mesecev v zadnjih dveh letih, če pa teh pogojev ne izpolnjujejo, pa v višini 75 % od osnove. 4. Zavarovanec, ki se zdravi, ali je na med:cinski preiskavi v bolnišnici ali v zdravstvenem zavodu, v katerem ima popolno oskrbo, je upravičen le do delnega nadomestila plače; njegova viš na je odvisna od števila druž:nskih članov, ki jih zavarovanec preživlja. Delno nadomestilo se določi v odstotku od nadomestila, ki bi pripadalo zavarovancu, če bi se zdravil doma in inaša: 50 % za zavarovance brez družine; 75 % za zavarovance z enim družinskim članom; 90 % za zavarovance z dvema druž. članoma; 100 % za zavarovance s tremi ali več družinskimi člani. Zaposleni družinski člani in družinski člani, ki imajo pokojnino, se ne štejejo pri računanju delnega nadomestila plače. Nadomestilo plače uveljavi zavarovanec pri pristojnem okrajnem zavodu za socialno zavarovanje oz. podružnici. Vsak zavarovanec, ki je sprejet v sta-lež bolnikov in bo predvidoma boloval več kot 7 dni, mora to prijaviti podjetju, kjer bo dobil potrdilo o zaslužku — EVIDENČNI LIST —, oz. bo podjetje takoj poslalo zanj evidenčni list pristojnemu organu socialnega zavarovanja, ki bo lahko nadomestilo plače v najkrajšem času nakazal. Brez evidenčnega lista, t. j. brez poročila o zaslužku, nadomestila plače zavarovanec ne more prejeti. Nadomestilo plače za čas porodniškega dopusta Zavarovanke, ki majo 6 mesecev nepretrgane zaposlitve, oz. 12. mesecev v zadnjih dveh letih, imajo pravico do nadomestila plače v primeru porodniškega dopust v višini 100% od osnove, če pa pogojev delovne dobe ne izpolnjujejo, pa v višini 80% od osnove. Tudi za čas štiriurne zaposlitve, do katere ima zavarovanka pravico zaradi dojenja, imajo zavarovanke pravico do nadomestila plače za tisti čas ko ne delajo. To nadomestilo uveljavlja zavarovanka na isti način kot ostali zavarovanci, za nadomestilo za čas štiriurne zaposlitve pa mora hranarinskemu nakazilu priložiti še potrdilo, da otroka doji, ki ga izda pristojna zdravstvena postaja oz. posvetovalnica za matere in pa potrdilo podjetja, da štiri ure na dan dejansko dela. Podpora za opremo novorojenca Vse zavarovanke, ki maio pravico do zdravstvenega varstva, imajo tudi pravico do podpore za opremo novorojenca. Pravico do opreme za novorojenca imajo tudi zavarovanci (moški) ob porodu ženskega člana njihove družine, ki ima pravico do zdravstvenega varstva, če so zavarovani brez presledka 6 mesecev ali s presledkom 12 mesecev v zadnjih dveh letih. Podpora za opremo novorojenca znaša din 8.000.—, lahko pa se na predlog patronažne službe izplača tudi v naravi, uveljavi pa se pri pristojnem zavodu oz. podružnici na podlagi potrdila zdravnika, da je zavarovanka ali ženski druž;nski član zavarovanca v 9 mesecu nosečnosti, in pravilno izpolnjene in overovljene zdravstvene-knjižice, po porodu pa na podlagi zdravstvene izkaznice in poročila o rojstvu otroka. Potni stroški Pravico do povračila potnih stroškov imajo zavarovanci in družinski člani zavarovancev: 1. kadar jih zdravstveni zavod, zdravstvena komisija ali zdravnik javne zdravstvene službe pošlje v drug kraj na specialni pregled ali specialno zdravljenje ali na zdravljenje v bolnico; 2. kadar jih zavod za socialno zavarovanje pokliče ali pošlje na komisijski aH kak drug strokovni pregled, da se ugotovi njih zdravstveno stanje in delovna sposobnost ali da uveljavijo pravico do zdravstvenega varstva; 3. kadar jih zavod ali socialno zavarovanje pošlje v naravno zdravilišče. To pravico uveljavi zavarovanec na podlagi posebnega potrdila o uporabi prevoznega sredstva, ki mu ga izda organ, ki ga je poslal na pregled ali zdravljenje. To potrdilo mora biti potrjeno tudi od organa, kamor je bil zavarovanec poslan. Ortopedske pripomočke, proteze in dri>