52 Notulae ad floram Sloveniae Literature Bačič, t., 2007: Violaceae. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 415 –422. b alogh , l ., i . Danc Za & g . k irály , 2004: Actual list of neophytes in Hungary and their classification according to their success. In: B. Mihály & Z. Botta-Dukát (eds.): Biological invasions in Hungary – Invasive plants. T ermészetbúvár Alapítvány Kiadó, Budapest. pp. 61 –92. Dakskobler , i . & a . t rnkoc Zy , 2010: Viola sororia Willd. = V. cucullata auct., non Aiton = Viola obliqua Hill. Nova nahajališča adventivne vrste v alpskem, predalpskem, dinarskem in submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije. Hladnikia 25: 53 –55. Fischer , M. a . & g . k arrer , 2005: Familie Veilchengewächse/Violaceae. In: M. A. Fischer, K. Oswald & W. Adler (eds.): Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein und Südtirol. Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz. pp. 428 –434. h ar Ms , V. l ., D. F. h oo Per & l . b aker , 1985: Four violets new to the Saskatchewan flora and other rare violets of East-Central Saskatchewan. The Canadian Field-Naturalist 99 (1): 498 –502. Mc k inney , l . e . & n . h . r ussell , 2002: Violaceae o f t h e S o u t h e a s t e r n U n i t e d S t a t e s . Castanea 67 (4): 369 –379. mereďa, P. jun., P. mártonFi, i. hoDálová, h. šíPošová & j. DanihelKa, 2008: Violaceae. In: Š. Goliášová & H. Šípošová (eds.): Flóra Slovenska VI/1. Veda, Bratislava. pp. 80 –190. Michal h roneš & l ucie k obrlo Vá Heliotropium europaeum L. Najdba submediteranske vrste v osrednji Sloveniji Finding of a submediterranean species in central Slovenia 9953/1 Slovenija: Ljubljana, Bežigrad, Železna cesta, v razpokah tlakovcev na ploščadi med Vurnikovo in Avčinovo ulico, nasproti Severnega parka Navje (46º 3' 43,11'' N 14º 30' 49,81''E), leg. T. Bačič, 1. 8. 2012, det. N. Jogan & S. Strgulc Krajšek. Navadna posočnica (Heliotropium europaeum) je ena od okoli 350 vrst rodu ( Mabberley 2008), ki ga uvrščamo med srhkolistnice ( Boraginaceae). Je do 40 cm visoka enoletnica, steblo ima razvejeno, z mehko dlakavimi, jajčastosuličastimi, pecljatimi, spiralasto nameščenimi listi. V razločno podaljšana, nekoliko razrasla monohazijalna socvetja so gosto enostransko združeni drobni cvetovi (2-4 mm v premeru), venec je bel ali modrikast, v goltu rumen. Pri nas uspeva po ruderalnih rastiščih (njive, vinogradi in ob poteh) v submediteranskem fitogeografskem območju ter cveti pozno poleti in jeseni (martinčič 2007). Njena domovina je Sredozemlje (Fischer & al. 2008), uspeva pa precej širše: v južni, srednji in zahodni Evropi, severno do severa Francije, Češke, Sloveške in srednje Ukrajine (b ru MMitt 1972). Drugotno je bila razširjena po vsem 53 svetu. V Avstraliji in Severni Ameriki je obravnavana kot nadležen plevel ( Kovačić & al. 2008). Poleg Hrvaške, kjer je v primorskem delu precej pogosta (ibid.), je vrsta raztreseno razširjena tudi v sosednji Furlaniji Julijski Krajini (Pol Dini 2002), kjer naj bi bilo pojavljanje arheofitsko. Fischer & al. (2008) navajajo, da ni jasno, ali je v Avstriji vrsta neofit ali arheofit. Tudi v delu Neobiota in Österreich (e ssl & r abitsch , 2002) je označena kot “vprašljivi neofit”, obravnavajo pa jo kot ustaljeno vrsto, ki doslej nima znanih vplivov na naravo. Pri nas v Primorju je vrsta domnevno avtohtona in raztreseno razširjena v slovenski Istri ter z nekaj podatki o uspevanju iz Vipavske doline in Krasa ( Jogan & al. 200 1 ), res pa njeno dosledno uspevanje na ruderalnih rastiščih meče senco dvoma na avtohtonost. Njeno uspevanje v Ljubljani na ruderalnem rastlišču je zagotovo drugotno in prehodno. V bližini novoodkritega nahajališča, kjer je uspevalo več deset cvetočih primerkov, je glavna železniška postaja, od koder se širijo tujerodne vrste z drugih območij, in morda se je širila na ta način. Druga možnost je, da so bila semena v prsti betonskih cvetličnih korit, ki krasijo omenjeno ploščad, ali pa v prsti cvetličnih loncev, kjer so bile pred nekaj leti zasajene palme, in so jih verjetno prinesli iz ene od primorskih vrtnarij. K uspešni rasti toploljubnih vrst v mestih pa seveda močno pripomore toplejša mestna klima. Podoben primer pojavljanja primorskih vrst v Ljubljani je populacija razrasle krišine (Parietaria judaica), ki že dolgo vrsto let uspešno raste in se počasi širi nedaleč od nahajališča posočnice (na Hacquetovi ul.; Bačič, neobjavljeno) in v letu 2012 odkrito uspevanje vrste Polycarpon tetraphyllum na vsaj dveh neodvisnih mestih v Ljubljani (Poljane, Stožice). V prihodnjih letih bomo pozorni, ali se bo posočnica v Ljubljani ustalila. Viri: b ru MMitt , r . k ., 1972: Heliotropium L. In: T utin ( ed. ): Flora Europaea, V ol 3. Cambridge University Press, Cambridge. pp. 84 - 86. e ssl , F. & W. r abitsch , 2002: Neobiota in Österreich. Umweltbundesamt, Wien. p. 104 Fischer , M. a ., k . o s Wal D & W. a Dler , 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein und Südtirol. 3. Auflage. Biologiezentrum der Oberösterreichischen Landesmuseen. Linz. 1392 pp. jogan, n., t. Bačič, B. Frajman, i. leSKovar, D. naglič, a. PoDoBniK, B. rozman, S. Strgulc KrajšeK & B. trčaK, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. p. 140. Kovačić, S., t. niKolić, m. ruščić, m. milović, v. StamenKović, D. mihelj, n. jaSPrica, S. BogDanović & j. toPić, 2008: Flora jadranske obale i otoka, 250 najčešćih vrsta. Školska knjiga, Zagreb. 558 pp. Mabberley , D. J., 2008: The Plant-Book. Cambridge University Press, Cambridge. martinčič, a., 2007: Boraginaceae. In: A. martinčič, t. WraBer, n. jogan, a. PoDoBniK, B. t urK, B. vreš, v. ravniK, B. Frajman, S. Strgulc KrajšeK, B. trčaK, t. Bačič, m. a . Fischer , k . e ler & b . s urina : Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. – Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Pol Dini , l ., 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda parchi e foreste regionali. – Universitá degli studi di Trieste, Dipartimento di biologia, Udine. tinKa Bačič & nejc jogan Hladnikia 31: 51-59 (2013)