75° Andrej Fekonja : Celje in okolica. vrt, sadovnjak in senožet), prostor okoli cerkve in okolo cerkvenih poslopij s pravico paše za dve kravi proti tema, da do tedaj navadna cerkvena opravila pri sv. Jožefa kaj ne trpe in da bodeta na cerkev in beneficij sv. Jožefa ustanovljena uživalca, kakor tretji mestni kapelan in mestni organist, v svojih napovednih dohodkih odškodovana; 2. vse k sv. Jožefu spadajoče masne ustanove zajedno z obligacijami razven Žirovtnik-Bartholottijevih obligacij, zatem inventariji in cerkveni računi; 3. zastran onih 26 ustanovnih maš, katere ima služiti tretji mestni kapelan kot beneficijat pri svetem Jožefu, pogodilo se je tako, da opravi kapelan 26 maš na namen misijonarjev, misijonarji pa 26 ustanovnih maš beneficija pri sv. Jožefa, pri tem pa obdržuje tretji kapelan obresti 50 gld. od glavnice 1000 gld., katere je vložil knezoškof A. M. Slomšek t. grndna leta 1854. za tretjega kapelana kot nadomestilo za beneflcijske pro-storije in posestva, ki so bile prepuščene laza-ristom v uporabo; Žirovtnik-Bartholottijeve štiri obligacije se hranijo za tretjega kapelana pri mestnožupnem urada; 4. z mežnarijo dohajajo Rimski nagrobni spominik v Celju. kongregaciji tudi mežnarski dohodki, kakor: prostovoljna bernja in polovicazvonenja; 5. ako bi kongregacija to mesto zapustila, tedaj ostanejo cerkvi vse nove zgradbe na cerkvenem zemljišču, kakor novo omišljenje masne obleke in cerkvene priprave kot njena last; pač pa more kongregacija, ako bi za svojega poslovanja nabavila kake dragocenosti ali iz svojega si oprave nakupila, vzeti jih kot svojo last. O gospodarjenju s cerkvenimi dohodki ima se podati vsako leto knezoškofjemu ordinarijatu račun. L. 1867. so podedovali misijonarji mal vinograd v Zvodnem po 25. pros. i. 1. umrlem lavantskem stolnem prostu Mihaelu. Piklu, za kar morajo služiti na leto jedno sv. mašo. — Leta 1868. pa je kongregacija postavila novo hišo za romarje, staro mežnarijo od 1. 1797., in hlev podrla ter pristavila novo hišo poleg starega stana beneficijatovega. Tudi je bil napravljen na vrhu griča poleg misijonišča lep vrt.>) Sestre milosrčnice. Usmiljene sestre ali hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega so bile v Celje pozvane, kakor je že bilo omenjeno, za strežbo bolnikom v novi Gizelini bolnici ter so se tam nastanile dne 28. grudna 1. 1875. Prve semkaj došle milosrčnice so bile: Klotilda Osel, predstojnica, Hedviga Arcin, Katarina Baldin in Beata Holl.5') A kakor se je vse bolj množilo število bolnikov, tako je bilo treba tudi vse tem več strežnic, tako, da je sedaj v tem ljudomilem zavodu devet sester na službo. Šolske sestre. Že leta 1875. so se bili zastopniki občine Celjske okolice oglasili, da bi se tukaj osnovala zasebna dekliška šola pod vodstvom šolskih sester iz tretjega reda sv. Frančiška, in je njihovo dotično prošnjo odobril tudi kn.-šk. ordi-narijat in zavod šolskih sester v Mariboru. Toda tej nameri so nasprotovale državne šolske oblasti, tako, da je šele 24. prosinca leta 1878. deželni šolski svet dovolil to šolo ustanoviti. Dne 14. ki-movca leta 1878. so torej šle iz mariborskega ustava šolskih sester v Celje tri sestre učiteljice: Nepomucena Ziggal, predstojnica, Antonija Be-ranič in Bonaventura Suhač, katera poslednja je pa bila skoro poklicana nazaj ter je namesto nje prišla Angelina Križanič.3) Sedaj je v celjskem tem ustavu vseh skupaj sedem sester. — K šoli spada vrtič, prek ulice 5 metrov širok, in na severni strani vrt, okoli 600 Q" mereč. J) Ig. Orožen: Dek. Cilli 193 si. 2) Ig. Orožen: Dek. Cilli 198. 3) Ig. Orožen: Dek. Cilli 199.