AÑO (LETO) XXIX (23) No. (štev.) 36
ESLOVKN1A, LIBRE
BUENOS AIRES 10. septembra 1970
Zakaj poraz?
V	zadnjem tednu je za nekaj dni svetovno časopisje postavilo na prve strani predsedniške volitve v Čilu in so začasno stopili v ozadje dogodki v Urugvaju, premirje med judovsko državo in Arabci, Vietnam in ostali dogodki v svetu. Prevladovalo je mnenje, da izid čilskih volitev ne bo brez vpliva na ostalo Latinsko Ameriko.
Ves svet namreč ve, da se za Južno Ameriko po drugi svetovni vojni borita EDA in Sovjetska zveza. Tudi rdeča Kitajska se zanima za to zemljo. ZDA hočejo s posojili, investicijami, podpo-»ami in z drugimi materialnimi sredstvi obdržati Južno Ameriko v svojem interesnem področju. Sovjetska zveza pa s podtalno propagando ščuva proti ZIDA, — če le mogoče, s pomočjo nekomunistov — povzroča nemire, razkraja obstoječe ustanove ter pripravlja pot k anarhiji in zmedi. V ozračju anarhije in zmede se namreč komunistične stranke najbolj znajdejo pri zasledovanju cilja: uvedba komunistične diktature. Castrova aktivnost pa gre v račun Sovjetom in Kitajcem.
V	teh okolnostih je kazalo, da bodo krščansko demokratske stranke, ki so nastajale v posameznih državah Južne Amerike, imele široko delovno polje in veliko upanje na uspeh. Saj so njihove programske osnove, ki temeljijo na krščanstvu, edine sposobne dati širokim množicam vzgojo, kar je eden prvih problemov Južne Amerike. Na krščanskih osnovah vzgojene množice bi šle po vami poti k reševanju socialnih vprašanj in odstranjevanju krivične' razdelitve dobrin.
Pod vplivom in pritiskom takih množic bi se morala tudi manjšina katoličanov, ki drži v svojih rokah gospodarsko moč in oblast, odreči svojim privilegijem in ne več pripravljati pot komunizmu tako, kot je ugotovil francoski komunist, ko je zapisal: rešilno moč ima v sebi krščanstvo ne pa komunizem. Zmagujemo pa komunisti, ker kristjani sami ne izpolnjujejo krščanskega nauka.
Najbolj je razgibala množice čilska krščanska demokracija, ki je dosegla tak uspeh, da je bil pred šestimi leti za predsednika države izvoljen krščan-
USODA ČILA NA KOCKI
VOJSKA MOLČI
V petek, 4. t. m. je Čile na svobod- i tudi odpraviti poslansko in senatno nih volitvah odločal o svoji nadaljnji j zbornico in uvesti „enotno ljudsko skup-usodi, kakor še nikdar prej v svoji ščino“ po vzorcu evropskih komunis-
zgodovini.
tičnih držav. Vsesplošno podržavljenje
Tri stranke, tri načini narodnega ima tudi na programu, domačega in
življenja, so se borili med seboj. Konservativci z Alessandrijem na čelu, demokristjani s predstavnikom svojega
tujega kapitala. Do zadnjih odtenkov namerava izvesti agrarno reformo in „osvoboditi državo vsega tujega kapi-
levega krila Tomičem na krmilu in so- j tala“. Vzpostaviti namerava diplomat -cialisti v zvezi s komunisti in levičar- ske odnose s Kubo — Castro je njegov skimi radikali z marksistom Allende- osebni prijatelj in mu je telefonsko že jem v ospredju.	čestital k zmagi — in z vsemi ostali-
Volitve so potekle v popolnem mi- ; mi komunističnimi državami. V Med-ru in redu. Na demokratski način, za j ameriški organizaciji bo čile ostal, ker vzgled ostalim latinsko-ameriškim in „nam bo ta organizacija koristila, mnogim drugim narodom. Toda čilski Ko nam ne bo koristila, bomo izstopi-narod je bil brezupno deljen na tri li“, je izjavil Allende. Tudi sodstvo bo skoro enake dele, tako enake, da bi prilagodil „novi stvarnosti“ ter bo čla-tistih pol milijona volilcev, ki se iz ne vrhovnega sodišča imenovala „ljud-malomamosoti ali brezbrižnosti, ni u- j ska skupščina“.
deležilo volitev, lahko popolnoma spre- j Z eno besedo: čile namerava spremenilo položaj in nadaljnjo usodo čila. meniti v komunistično državo, v novo
Prav tako bi to usodo lahko spremenila večja politična zrelost konservativcev in demokristjanov, zlasti teh zadnjih. Toda sedaj je prepozno.
Volilo je vsega 2,962'.743 državljanov, od teh: 1,075.616 Allendeja, 1,036.278 Alessandrija, 824.849 Tomiča, belih glasovnic je bilo 7.861, neveljavnih pa 18.139. Ni se udeležilo volitev 577.004 čilskih državljanov. Med Allen-dejem in Alessandrijem je 39.338 glasov razlike v prid prvemu. Za Allendeja se je izreklo 36,3% volilcev, za Alessandrija 34,9% za Tomiča 27,8%. Volilo ni 16,3%, ostali glasovi pa so bili ali beli ali pa neveljavni.
Ker noben kandidat ni dobil abso-
Kubo na ameriškem kontinentu. Ostaja pa največja neznanka čilska vojska.
Če bo razvoj v Čilu tak, kakor ga ima v načrtu Allende, se je zgodilo, da so Čilenci glasovali za to, da ne bodo nikoli več glasovali. VW.VW^ÄVUVWANV'SiW.VWVV
Tito v Zahodno Nemčijo
Minuli ponedeljek se je vrnil v Bonn z obiska pri Titu predsednik zahodno-nemškega socialdemokratskega parlamentarnega bloka Herbert Wehner.
Wehner je obiskal Jugoslavijo kot i predstavnik zahodnonemške socialde-lutne večine, se pravi polovico in en mokratske stranke, ki ji načeljuje se-glas, bo moral čilski kongres 24. ok- j dan ji zahodnonemški predsednik Willy tobia odločiti, kateri obeh prvih kan- ! Brandt. Izjavil je, da bo v kratkem obi-didatov bo za naslednjih šest let čil- • skala Zahodno Nemčijo delegacija Tiski predsednik. Doslej je kongres ved- tove komunistične partije, da bodo no izbral kandidata z največjim števi- 1 „nadaljevali z izmenjavo idej med obe-lom glasov.	j ma strankama“. Poudaril je, da bodo
Tomič je osebno čestital Allendeju „stiki med jugoslovansko komunistič-za zmago in mu izjavil, da bodo nje- no partijo in zahodnonemško socialde-govi pristaši v kongresu glasovali 24. mokratsko stranko prav gotovo insti-oktobra zanj. Alessandri ni dal nobe- | tucionalizirani“. Napovedal je tudi, da ne izjave, le njegova volilna pisarna . bo v bližnji bodočnosti prišel na obisk
v Bonn tudi jugoslovanski komunistični diktator Tito.
V razgovorih, ki jih je Wehner imel v Beogradu, so razpravljali o odnosih med Zahodno Nemčijo in Titovo Jugo-
je objavila, da za konservativce „volilni proces še hi končan“ in da „bodo ski demokrat. Ker je bilo to prvič v .čilski državljani uporabili ustavno pra-Južni Ameriki, nista izostala pozornost- j vico, ki jim zagotavlja svobodo.“ Allen-in zanimanje sveta; vzbudilo se je tudi j de je to izjavo smatral za grožnjo in upanje, da je krščanska demokracija ; je niegova volilna pisarna takoj rea- slavijo, pa tudi, kakor poročajo agen-tista sila, ki bo preprečila vdor komu- ¡girala, da si predsedništva ne bo dal cije, o „delovanju organizacij jugoslo-nizma v Južno Ameriko, katero bo j vzeti. Napovedal je tudi ukinitev do- vanskih beguncev in o položaju jugo-
preobrazila, kakor so evropske krščan- ! sedanje ustave in uvedbe, „s plebisci-
ske demokracije največ doprinesle k obnovi Evrope po drugi svetovni vojni.
Pred tednom dni pa so volitve predsednika države v Čilu prinesle začudenje in razočaranje. Krščanska demokracija je občutno nazadovala, njen
tom, revolucionarne ustave.“ Namerava
slovanskih delavcev v Zahodni Nemčiji“.
ropski delegati presenečeni gledali na razliko med evropskimi in južnoameriškimi krščanskimi demokracijami predvsem v odnosu do marksizma, komunizma in komunističnih režimov, čilski krščanski demokrati so npr. med drugim predlagali resolucijo: „Krščanski
lišče trdno branil v krščansko demokratski stranki, bi bil rezultat verjetno drugačen.
Poleg te začetne nejasnosti je bil kandidat je propadel, večino pa je dobil naravnost nesreča za čilsko krščansko socialist-marksist-ateist. Volili so ga demokracijo nien sedanji kandidat Ra-soeialisti, anarhisti, del radikalov iz domir Tomič, osebni prijatelj Tita in golega „antiklerikalizma“, skrajna le- občudovalec jugoslovanskega komuniz- : demokrati ob pravilni interpretaciji devica krščanske demokracije in najbolje ma g svojimi pogledi na komunizem mokracije sprejemajo obstoj komuniz-organizirana skupina, to je čilska ko- Jje v krščansko demokracijo prinesel ma v državah, kjer je na oblasti. Zah-munistična partija, ki je s skoro 50.000 pravo zmedo. čilska krščanska demo- tevaio pa, da komunistični režimi v dobro organiziranimi člani za italijan- kracija je imela veliko mladih krščan- teh državah dajo iste pravice krščanskim sko in francosko tretja najmočnejša sko-demokratskih borcev v svojih vr- demokracijam in jim pustijo svobodno komunistična partija v zapadnem svetu, j Ktah. Mnogo uspehov, ki jih je stranka udejstvovanje.“ — Pri tolikšni naiv-Pri tem rezultatu volitev se poraja dosegla, je bilo pripisati prav tej bor- nosti na gledanje tedaj obstoječih ko-vprašanje, kako je bilo to mogoče. Saj	beni mladini. Tomič, ki ima	izreden	munističnih režimov so	se	že videli
je vendar predsednik Frei izvajal tako	talent govora,	je z demagoškim	načinom	obrisi poraza, ki ga ie	Tomič sedaj
temeljite socialne reforme v teh šestih dokazovanja pravilnosti svojih idej osvo- doživel. Slovenska delegata sta tedaj v letih, da je bil celo deležen očitkov	^ j ji znatni del	te krščansko demokratske	politični komisiji, v kameri	je prod~e-
skrajne desnice, da je komunist, odno-	mladine in jo	zavedel v zmoto.	Ta mla-	doval dr. Krek. član pa je	bil	pisec član-
sno, da dela po komunističnih recep- dina ni več videla jasne meje med ko- ka. ime1 n trdo horbo, da sta usrela tih. Kljub temu da je krščanska demo- munizmom in krščansko demokracijo; nekaterim resolucijam dati tako obliko,
za evrop-
,,Agradecimiento“ comunista
México es el único país latinoamericano que no había cortado sus relaciones con el gobierno de Fidel Castro. En cierta manera le servía de enlace con el mundo exterior. En México se alojaban los elementos subversivos que se dirigían a Cuba. A México iban los liberados tras los secuestros de diplomáticos y de allí continuaban su viaje hacia la isla del Caribe. Los dos Viajes de ida y vuelta que la compañía de aviación cubana realiza semanalmente entre La Habana y México, son el único servicio regular con Cuba existente en América.
Sin embargo el gobierno cubano mostró su “agradecimiento” hace pocos días, cuando negó la extradición de dos piratas aereos, que habían fugado a Cuba en un avión mexicano. El presidente Díaz Ordaz calificó este hecho de “grave y criminal”. “El hecho de cometer delito grave y poner en peligro muchas vidas, cuando existe el camino de buscar asilo en una embajada, no tiene explicación racional, ni puede ser justificado por ningún motivo”.
Ciertamente la reacción del presidente mejicano no es de extrañar. Muchos años usó Castro sus relaciones con México, pero siempre en provecho propio. Llegado el momento, la política cubana, como toda la política comunista es la traición a los que hasta entonces eran sus amigos. Una lección que tardíamente aprendió Díaz Ordaz.
Komunistična „hvaležnost“
Mehiko je edina latinskoameriška država, ki ni prekinila stikov z vlado Fidel Castra. V neki meri mu je služila kot zveza z zunanjim svetom. V Mehiki so se zbirali prevratni elementi, namenjeni na Kubo. V Mehiko so šli vsi, ki so bili osvobojeni po ugrabitvah diplomatov, in od tam so nadaljevali pot do karibskega otoka. Dvakrat tedenski poleti kubanske letalske družbe med Havano in Mehiko so edini redni stik med Kubo in Ameriko.
Kljub temu je pred kratkim kubanska vlada pokazala svojo „hvaležnost" s tem, da je odklonila izročitev dveh zračnih piratov, ki sta ušla na Kubo v mehiškem letalu. Predsednik Díaz Orgaz je to dejanje obsodil kot „težko it» kriminalno“. „To, da se izvrši težak zločin in se izpostavi nevarnosti Številna življenja, ko se lahko poišče pot azila na poslaništvih, je dejanje, ki nima razumske razlage in ga ne more opravičiti noben vzrok.“
Reakcija mehiškega predsednika nas ne preseneča. Dolga leta je Castro uporabljal zveze z Mehiko, a vedno le v lastno korist. Ko pa je prišel trenutek, je bila kubanska politika, kot vsaka komunistična, politika izdaje tistih, ki s n dotlej bili njegovi prijatelji. Dejstvo, ki ga je pozno spoznal Díaz Ordaz.
Le življenja in dogajanja v Argentini
RAZGOVOR PREDSEDNIKOV
V torek 8. t. m. se je v vladni palači nabralo vse polno časnikarjev, zlasti političnih opazovalcev. A bili so kmalu razočarani. General Farrel, ki bi se moral ta dan sestati s predsednikom gen. Levingstonom, zaradi bolezni ni mogel priti. Razgovor je preložen za poznejši čas.
Zakaj tako pričakovanje? Vse kaže, da se je pričel politični čas, katerega je bivši predsednik Ongania toliko napovedoval, a ga postavljal na konec revolucionarnega obdobja. Sedanji predsednik, večji diplomat, ne napoveduje veliko. Pač pa je sklenil voditi razgovore z raznimi „najpredstavnejšimi osebami“ različnih političnih skupin in gibanj. Tako je najprej objavil, da se bo razgovarjal z vsemi bivšimi predsedniki države, „ki se nahajajo v Argentini“. Torej pri teh razgovorih ne pride v poštev pobegli gen. Perón, ki se že vrsto let nahaja v Španiji, odkoder vodi sebi zveste množice po težki politični poti do „ponovne uveljavitve ljudstva“.
Razgovori s predsedniki bi bili po kronološkem redu, to je, po redu kot so vladali državo. Najprej bi prišel (pretekli torek) na vrsto general Farrel (star je že 83 let), ki je predsednikoval med leti 1944-46 do volitev, iz katerih je izšla peronistična vlada. Za
njim bo v razgovor z gen. Levingstonom stopil dr. Arturo Frondizi (1958-
62)	, nato dr. José Maria Guido (1962-
63)	, ki je začasno vodil državo po padcu Frondizija. Temu bo sledil 70-letni Arturo Illia (1963-66), za njim pa bo prišel na vrsto še gen. Ongania, ki je bil prvi predsednik režima Argentinske revolucije.
Različna so mnenja, kaj hoče, kaj želi in kakšne namene ima predsednik Levingston s temi razgovori. Sam je objavil, da je namen boljše poznanje teženj ljudstva po izkušnji tistih, ki so ga vodili. Je pa tudi res, da je s tem pričet pravi „politični dialog", ki n« bo izvzel, marveč bo postavil na važno mesto tudi peroniste. Dokaz temu je obisk, ki so ga pred kratkim pri predsedniku imele štiri bivše peronistične poslanke. Po daljšem razpravljanju o raznih temah so izjavile, da je bil razgovor „konstruktiven“.
Medtem je pa tudi na sindikalnem polju mir. Kljub napovedovanju bližnjih stavk s strani upornih sindikatov, ti zaenkrat še niso mogli priti do enotnega kriterija glede nastopanja in ciljev. Njih število ni veliko, zlasti ne v Buenos Airesu, pač pa večji v notranjosti, zlasti v Cordobi. A se bo gotovo zmanjšalo takoj, ko bo (če bo) socialna politika vlade dala delavcem bolj znosen položaj.
I Z
TEDNA
kracija izvajala „revolucijo v miru“, jugoslovanski komunizem pa je postal da so bile spreiemliive tudi
so volilci dali večino tistim, ki zagovarjajo nasilno revolucijo.
Ne pretiravamo, če trdimo, da je
vzor za reševanje problemov, ki ta- ; ske delegate. Ta naivnost se je pa po rejo čilski narod.	, Tomičevi zaslugi še stopnjevala.
Množice zaupajo voditelju, kadar so | p0 porazu rred enim tednom je še’
izvor tega poraza krščanske demokra- prepričane, da voditelj sam verjame v ■ krščanski demokrat Tomič čestitat cije v tem, da nikdar ni zavzela do moč ideje, ki jo brani. Zaupajo, kadar j cialistu. marMstu komunizma tako jasnega in odločnega stališča, kakor bi ga morala, četudi je Frei v začetku leta 1961 v javni pole-
so prepričane, da je ideja, ki jo voditelj brani, sama tako močna, da je I vredno iti zanjo v boj. če pa voditelj miki s komunisti pribil, da niti kapi- ¡krščanske demokracije kliče na pomoč talizem, niti marksizem nista sposobna j marksizem, če si postavlja za vzor ko-učinkovito rešiti konkretnih problemov ; munistično državo, če v širokih rrai"-Čilskega naroda v sedanji zgodovinski žicah zbudi dvom v učinkovitost kršč.
dobi, se je v isti polemiki branil pred komunisti, da ni nikdar postavil dileme „ali krščanska demokracija ali komunizem". Ko bi tedaj poudaril, da j« ¡edino pravilna dilema „krščanska demokracija ali komunizem" in bi to sta-
demokratske ideje, kako naj mu množice sledijo? Kako naj dajo zaupanje človeku, ki nima jasnih pojmov.
Tia tretjem svetovnem kongresu krščansko demokratskih strank v San-tiagu v Čilu koncem julija 1961 se ev-
so-
I ciausi/u. iHurviisiu in ateistu Allendeju ki je dobil 36% glasov. To ni bil samó vljudnostni obisk. Tomič je objet Allendeja kót ñriiatéljá, ki „je zmago zaslužil“. Fčiko tegá obiemanm só objavili čilski, argentinski in drugi listi. Poznavalci razmer šo pa videli poleg Álléridéia še sénéo Fidela Cástrá, oh strani Tomiča pa obrise Tita.
Noben predstavnik kake krščanske demokracije še ni zaigral tako klavrne vloge, ¿ilenci so po pravici zaskrbljeni.
Mitos Stare
Sovjetska vlada je vzpostavila pravosodno ministrstvo, ki ga je pred 14 leti odpravil Hruščov. V Moskvi bo centralno pravosodno ministrstvo za vso državo, 15 sovjetskih republik pa bo tudi imelo vsaka svoje tako ministrstvo. Namen sovjetske vlade je okrepiti partijsko kontrolo nad sodstvom v državi, zlasti odkar je v zadnjih letih silovito narasel tkim. ekonomski kriminal. Zadevni vladni dekret med drugim pravi, da „sodišča še vedno ne utrjujejo dovolj socialistične pravičnosti in državne discipline in tudi ne preganjajo dovolj raznih zločinov proti socialistični lastnini."
čile je z Romunijo sklenil pogodbo, po kateri bosta obe državi zgradili ria svojem ozemlju rafinerije za baker „v skupnem lastništvu“. V rafinerijo v Čilu bo čilska Vlada vložila 51 odstotkov kapitala, romunska 49, v rafinčrijo v Romuniji pa ho romunska vlada vložila 61 odstotkov kapitala:, čilska pa 49.	.	.
V TEDEN
Papež Pavel VI. je bil prepekli teden na javni avdienci v Castel gan-dolfo žrtev atentata. Neki italijanski delavec je nanj vrgel dva kamna, toda na srečo zgrešil. Policija je napadalca aretirala in objavila, da so ugotovili, da „umsko ni zdrav“.
Venezuelska vlada je objavila nov univerzitetni zakon, s katerim je odvzela komunističnim profesorjem in študentom kontrolo nad univerzami in univerzitetnimi organizacijami. Venezuelska komunistična partija je takoj napovedala „odkrit boj“ proti univerzitetni reformi.
Kansaški guverner Docking je ria' zborovanju Ameriške legije v Portiahdu izjavil,1 da „izgublja potrpežljivost' di> majhne skupine ameriške mladinč, ki se je zavzela uničiti temelje irt' moralno zdravje ameriškega naroda, čaaf je M, da začnemo poslušati večino našA mladine, ki ne govori samo & pravicah,-teniveč 6 pravicah združenih z dolžnostmi in odgovornostjo“.
Edinost duha z vezjo miru
(Misli iz govora pisatelja Karla Mauserja na Slovenskem dnevu v Toronto)
Gotovo boli dejstvo, da smo ločeni od zemlje, na kateri smo se rodili, na kateri smo rasli in v kateri bi nekoč dokončno počivali. Nismo odhajali iz nje zavoljo hrepenenja po boljšem. življenju, odšli smo, ker smo odklanjali komunizem in želeli živeti svobodno, ne z zaprtimi ustmi, ne z utesnjenimi mislimi.
Veliko duhovno dediščino smo prinesli s seboj. Kako smo jo upravljali, v koliko smo jo obogatili, v koliko smo se ji že odrekli? Kaj smo še in kaj več nismo ? Koliko lepih sanj in načrtev izpred 25 leti še imamo in koliko smo jih na tihem že pokopali... Marsikaj smo na naši dolgi zdomski poti 'že odložili. Najprej skrbi, ki smo jih prinesli iz preteklosti, trpljenja, ki smo jih preboleli, bridkosti, ki so iz- : duhtele. Žalostno pa je misliti, da smo ' počasi, včasih v upanju, da nas nihče ! ne vidi, začeli odlagati svojo kulturo ; in duhovno dediščino. Mar ni rodni je- i zik velika duhovna dobrina? Koliko je1 že danes družin, ki ne čutijo več kot so čutile nekoč, ki se jim zdi, da tudi j brez rodne besede gre življenje lepo ! in dobro naprej ? Mar ni slovenska j knjiga v taboriščnih letih bila pravi dar božji? Koliko je še hiš, ki jih ku- ’ pujejo.
Materialne dobrine v zdomstvu so pričele pokopavati duha. Skrb za vsakdanje življenje, ki ga hočemo narediti kar se da udobno, pušča iz leta v leto manj prostora za duha. 'Porinili smo ga na prepadni rob, kjer se z zadnjimi močmi še drži, nihče več skoraj nima k mari obupnega klica založb in družb. Če bomo duha iz našega zdomskega življenja izrinili, bodo čez desetletja sicer ostali lepi zidovi cerkva, ostale bodo dvorane, toda v njih bo samo še mrtev zvok preteklosti.
V petindvajsetih letih našega zdom-
stva se čedalje bolj kaže, da se izobra-ženstvo umika v svoj zaprti krog, in v tem vidim največjo nevarnost za u- ; padanje naše skupne sile.
Nobena zdomska skupnost se ne more ohraniti, če v njej vsak ne položi k njenemu duhovnemu življenju svoj ! del. Ne gre za to, kaj bomo postavili, ■ kaj kupili, kaj zgradili. Gre za to, kaj bomo postavili v sebi in svojih otrokih. j Narodovo življenje, življenje slovenske skupnosti, ne temelji na kamnih materialnih stavb, temelji na njegovi duhovni moči. če ta peša, taki skupnosti ni rešitve.
I
Zadnjo nedeljo smo slišali v cerkvi pri drugem berilu čudovito lepe beeiede apostola Pavla, ki jih je pisal Efeza- ; nom.
„Drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru.“
Edinost duha! V tem smo si lahko vedno edini, zakaj duh je brezbrežen, ne moremo mu izmeriti ne višine ne globine. To je večnost, ki jo nosimo v sebi. Lahko smo različnih mnenj, smemo in moramo braniti stališča, ki se nam zde prava in smo v njih pravilnost v vesti prepričani. .. Toda če se zavedaš, da v sebi nosiš duha, da v sebi nosiš večnost, smo lahko tudi ob različnih mnenjih še vedno edini v duhu. Če bomo drug drugega prenašali v ljubezni, ne bo surovih besedi, ne bo vpitja in kričanja, še manj o-sebnih žalitev in premišljenih podtikanj.
Edinost duha povezana z mirom nam odpira še dolgo pot v zdomstvu. Duh je dih božji, mir je sad duha.
Če ne bomo pustili, da bi naša hrepenenja po materialnih dobrinah pokopavala duha, bo mir v naši zdomski slovenski družini lep in blag.
Spominska Cerkev
Posvečena je sv. Cirilu in Metodu
V	nedeljo 23. avgusta je bila v Maribora na Teznem blagoslovitev temeljnega kamna za novo cerkev sv. Cirila in Metoda s prvo slovesno mašo na gradbišču na prostem. Temeljni kamen je blagoslovil mariborski škof dr. Držečnik ob navzočnosti slovenskega metropolita dr. Jožefa Pogačnika in mariborskega pomožnega škofa dr. Grmiča.
V	temeljni kamen so vzidali tudi listino, napisano v slovenskem jeziku, kjer je razloženo, da se cerkev gradi za vladanja papeža Pavla VI., ob 1100-letnici obnovitve sirmijsko panonske nadškofije, katere prvi nadškof je bil sv. Metod. V listini, vzidani s temeljnim kamnom, je tudi omenjen svetniški , škof Anton Martin Slomšek, ustanovi- | telj bratovščine sv. Cirila in Metoda; vzidana je tudi fotokopija Slomškove pisave; pa tudi kamenček nekdanie prestolne cerkve v Blatogradu, kjer je bil Metod nadškof.
NAJBOLJ POTREBNA TELOVADBA. — če se ne obvladamo v malenkostih, se sposobnost obvladanja v Važnih stvareh polagoma razblini, če ge danes ne vad.mo, je to nevarno za jutri. Zato se je treba odreči vsaj enkrat na dan kaki malenkosti. Ta vaja je neogibno potrebna, če si hočemo ohraniti veselje, da smo gospodarji samega sebe.
Friedrich Nietzsche, Človeško, prečloveško, II, 305.
Prilike In neprilike turizma
DRŽAVA IZGUBLJA KONTROLO
Na zaključku pa je še napisano, naj bi nova cerkev vezala vse Slovence v domovini in zamejstvu v vnetem če^ sčenju solunskih bratov in v gorečnosti za njun ekumenski apostolat.
•aaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Sedemdesetletnica Toneta Kralja
Jubilejna razstava v Kostanjevici
23.	avgusta je slovenski umetnik Tone Kralj obhajal svojo 70-letnico. Rojen je bil leta 1900 v Zagorici pri Dobrepoljah. Že komaj dvajsetletni mladenič se je podal na umetniška pota. Študiral je najprej v Pragi, nato na Dunaju, v Parizu in Benetkah, v Rim ir pa še arhitekturo. Kmalu je dosego! neprecenljive uspehe in to v naj-šfršefn mednarodnem forumu. Udeležil se‘- je -razstav v Barceloni, Londonu, trikrat’ v 'Parizu, Amsterdamu, Padovi, Leipžingu ter Strassbourgu. Trikrat zapovrstjo (leta 1926, 1928 in 1930) jč bil sprejet v beneško bienale tdi'■' s 'tem pridobil pravico stalnega hSe rejenca, kar pa mu je preprečila fašiltična vlada.
je bilo mnogo slik in st$rjtgyc! umetnika uničenih. Po vojni pa.'s^.(j^,,pRsyetil zlasti cerkveni umet-nostfj,-, grafiki. in kiparstvu. Na področ-
ju cerkvene umetnosti je obilo delal zlasti na Primorskem, kjer je poslikal nad 40 cerkva.
| Morda je bil prav to, in pa njegova svobodoljubnost vzrok, da ni prišla iz ust sedanjih uradnih kulturnih predstavnikov v Sloveniji nobena beseda priznanja, nobeno odlikovanje, noben poklon. Le njegova rodna Dolenj-, ska se ga je spomnila. V Kostanjevici so mu pod pokroviteljstvom dolenjskega kulturnega festivala priredili re-, trospektivno razstavo v Kostanjevici na Krki. Tam je od 9. avgusta pa do konca septembra razstavljenih kakih 80 del.
I Otvoritvene slavnosti so se udeležili j Božidar Jakac in profesor Mrak v za-! stopstvu zagrebških Slovencev. Oba sta obžalovala „uradni molk“. Isti dan o-I tvoritve je bil tudi kulturni večer, na katerem je nastopila umetnikova hčer-
JVoro uvažanje
Brez dinarjev pa ni deviz
V juliju je mesečni jugoslovanski uvoz dosegel nov rekord v iznosu 3,8 desetin milijarde. S tem je nevarno na-rastel zunanje trgovinski deficit, čeprav se je letos povečal izvoz za 20%. Mesečni presežek uvoza nad izvozom je v maju prvič presegel eno milijardo dinarjev, v juliju pa se je povzpel na 2 milijardi.
Julijski uvoz bi bil še precej večji, če ne bi prišlo v tem mesecu do zastoja pri uvozu nafte. V Vzhodnem sredozem-lju sta bila dva tankerja natovorjena j s 70.000 tonami nafte za Jugoslavijo, i V zadnjem trenutku so ju usmerili drugam, ker Industrija nafte ni pravočasno zagotovila akreditiva za v naprejšnie plačilo te nafte. Brez dinarjev pa ni deviz.
Vse- to bo prineslo poleg- povečane j inflacije še mnogo drugih zelo kritičnih posledic.
AVtV.V.V.V.VVAVAV.VA1"^
ka Tatjana Kraljeva, svetovnoznana o-perna pevka.
Tudi v katalogu, ki spremlja Kraljevo razstavo, ta sam piše z grenkobo. „Zgodi se, da pride umetnik kot človek „v pozabo“ v kraju svojega bivanja. Tako ni. ne razstave ne monografije.“
A ta „pozaba“ je le uradnega svoj-stva. Narod, slovenski človek svojega umetnika ni pozabil. Hvaležno ga spremlja in se ga spominja. Slovenska umetniška zgodovina, ki bo pisana nepristransko, ga bo postavila na mesto, ki mu ga je tujina že priznala.
Tudi mi naj mu ob tej priliki čestitamo, in mu želimo še mnogo plodnega udejstvovanja.
V precej zavoženem gospodarskem stanju Jugoslavija posveča vedno več pozornosti turizmu, ki je trenutno najbolj direkten vir tuje valute. Tako je z raznimi pospeševalnimi ukrepi dosegla, da je v zadnji sezoni število tujih obiskovalcev rekordno naraslo. A to ne samo v domačih merilih. Po ugotovitvah turističnega urada iz Pariza, je letos Jugoslavija na vsej evropski celini najbolj okrepila svoj turizem in sicer za 11 dostotkov v primeri z lanskim letom. Takoj za njo je Španija, ki je povečala število obiskovalcev za 8 odstotkov.
Seveda se je s tem zelo povečal dohodek, to je priliv deviz, ki ga tuji gostje puščajo. V Jugoslaviji so ugotovili, da je ta porast v višini 49%. K temu so pripomogli razni činitelji: največ turistov prihaja iz Zahodne Nemčije, ki je pred kratkim revalvirala svojo marko; mnogo je tudi angleških turistov, pa še francoskih in ameriških.
Vendar prinaša turizem državi tudi marsikatere preglavice. Zlasti zaradi popolnega nadzorstva, ki ga hoče imeti nad vsem, kar se tiče turističnega delovanja. Med to seveda spadajo tudi nočnine. Mnogi „državljani“ nudijo turistom na razpolago prostore za prenočišča in tega seveda ne prijavijo. Tudi nimajo vsi za to dovoljenja. S tem pa se seveda izognejo plačevanju turistične takse. Tako početje je prišlo že tako v modo, da je dobilo svoje ime: nočitve „na črno“. Problem je bil hud zlasti v Kopru. Turiste ustavljajo kar na ulicah, križiščih, ob bencinskih črpalkah in v lokalih, ter jih vabijo na svoj dom.
Turistično vodstvo je zato uvedlo strogo nadzorstvo. Skušajo preprečiti, da bi denar, zlasti divize, prišel v roke
ljudem namesto v drž. blagajne. Predvsem, ker neplačevanje takse državo precej oškoduje.
Drugi problem so avtobusna podjetja. Konkurenca, ki se je razvila med njimi, se opaža zlasti v hlepenju, da bi vozila hitreje od drugih podjetij. Tak* so iznašli nov način: voziti po bližnjicah, to je, po stranskih cestah, ki največkrat ne nudijo dovolj vmosti za vozila in potnike, zlasti glede na visoke hitrosti. Podjetja so še pred sezono prosila za uvedbo novih prog, torej potrditev teh bližnjic. Ker vsem ni bilo ugodeno, šoferji vozijo po teh cestah kar brez dovoljenja. To pa imenujejo „divje proge“. Računajo, da je trenutno samo v Srbiji nad 150 takih „divjih“ prog.
Zanimivo je, kaj o počitnikovanju v Jugoslaviji menijo turisti. Vzemimo torej prototip turista, to je Angleža. Neki angleški izletnik je na postavljena vprašanja odgovoril takole:
Kaj se vam zdi obala? „Morje odlično, peščina vprašanje.“ Hotel? „Nov, udoben, le boliše bi ga morali oskrbovati.“ Hrana? „Dobra.“ Postrežba? „Pod evropsko ravnijo.“ Izleti? „Jih je veliko, vendar so slabo organizirani.“ Zabava? „Je, vendar ne po našem okusu.“ Ozračje? „Preveč je razgrajanja.“ Časopisi? „Jih ni dobiti.“ Zveze z domovino? „Otežkočene.“ Ceste? „Pod kritiko!“
Odgovori so se nanašali bolj na južno jadransko obalo, a v mnogih točkah (zlasti glede cest in razgrajanja) ni mnogo razlike z ostalimi predeli.
Kljub neprilikam skuša vlada včasih zelo zaletavo in nenačrtno na vse načine pospeševati turizem, zaenkrat glavno rezervo tujih deviz za kritje zadolženega gospodarskega stanja.
KOROŠKA
PONOVNO ZAPOSTAVLJANJE SLOVENCEV
Na Marijin praznik, 15. avgusta, so v Borovljah na Koroškem posvetili novo cerkev. To. je bil lep praznik, Bolje: bil bi lep praznik, če ga ne bi skazilo dejanje, ki ima kaj malo opraviti z duhom ekumenizma in bratstva, ki veje zlasti po Vatikanskem koncilu: ne med posvetitvijo ne. po njej od blagoslav-1 talcev in njihovega spremstva ni bilo slišati ene slovenske besede. Borovlje so dvojezičen kraj, okolica pa kar slovenska. Kako to, da škof Kostner ni naslovil vsaj nekaj slovenskih besed na številne slovenske vernike, saj je drugod ob podobnih prilikah to storil ? Go-
: ričan, ki ie bil pri tem slučajno navzoč,
| piše v Katoliškem glasu, da so ljudje nakazali krivega domačega župnika, ki ; je škofu zatajil del svojih vernikov.; : Zbal se je prenapetežev.
i Res je boleče ugotavljati to zapostavljanje vernikov samo zato, ker go-' vorijo drug jezik. Kako naj ti verniki ' smatrajo cerkev za nekaj svojega, ško-: fa in župnika pa za svojega očeta ? i Cerkev postane na tak način mačeha.1 ; Ni treba posebej poudariti, da se pri I lem dela velika škoda v dušah.
Je pa pričujoč dogodek nov dokaz, kako se zatira slovensko življenje na ! Koroškem, in kako so se, v določenih 1 ozirih, časi kaj malo spremenili.
'DTOJNI OBRAZ POGODBE BONN-MOSKVA
( TRENUTNO VEČJI POUDAREK NA GOSPODARSTVU
Moskva in Bonn sta svojo nenapadalno pogodbo postavili na dvojni, se pravi, politični in gospodarski temelj. Že v uvodnem besedilu pogodbe podpisnici govorita razen o odpovedi medsebojnega nasilja tudi o „želji in koristnosti gospodarskega in tehničnega sodelovanja“. Pogodba v nobenem oziru ni samo politična, kakor v nobenem pogledu ni samo gospodarska.
Trenutno Moskva daje večji poudarek gospodarski plati pogodbe, ker ji gre v Evropi, se pravi na njeni zahodni meji, prvenstveno za totalno obnovo gospodarske in tehnološke izmenjave z vso Zahodno Evropo, vključno z Zahodno Nemčijo. Ta je bila doslej edina zahodnoevropska velesila, s katero ZSSR ni bila tudi gospodarsko povezana. Zahodna Nemčija je zadnja od zahodnoevropskih držav, ki začenja na veliko trgovati z ZSSR.
•-'Za Moskvo je bil predvsem gospodarski zitačaj nove pogodbe poudarjen Sitem, da je sovjetski gospodarski minister Brandtu takoj po podpisu predlagal,- naf-tii V najkrajšem času prišel na gospodarska pogajanja v Moskvo zahodnonemški gospodarski minister, z njim^pa'!ie-minister'za znanost in tehniko. Brandt je takoj dal- pristanek ter
bosta še ta mesec odpotovala na zadevne razgovore v Moskvo zahodno-nemški gospodarski minister Karl Schiller in minister za znanost in tehniko, Hans Leussink.
'Na programu razgovorov je vprašanje sodelovanja svetovno znanega avtomobilskega podjetja v Stuttgartu Daimler-Benza pri gradnji velikih sovjetskih tovarn za gradnjo tovornjakov.
Gospodarska petletka in politični zapletljaji
Pred tremi leti je znani francoski radikal Jean-Jacques Servan-Schreiber napisal knjižico o „Ameriškem izzivu“, v katerem opozarja na vedno večji tehnološki prepad med Zahodno Evropo in ZDA, v prid ZDA.
Tega naraščajočega tehnološkega prepada med ZSSR in Zahodom v prid Zahodni Evropi in zahodnemu svetu nasploh se sovjetska vlada resno boji. Povabila je letos v aprilu ameriškega avtomobilskega tovarnarja Henryja Forda II. v Mbskvo na pogajanja za njegovo pomoč -pri gradnji avtotovam v ZSSR. Ford je že skoraj Sklonil pogodilo, pa jo je na pritisk ameriške vlade
odpovedal, ker so v Pentagonu izjavili, da bo Kremelj mogel nove tovornjake pošiljati na bojišče v Vietnam proti ameriški vojski.
Moskva je po tem neuspehu obrnila svoje gospodarske oči predvsem v Zahodno Evropo in proti Japonski. Ker se bliža začetek nove sovjetske gospodarske petletke (1971-1975), je Brež-njev napel vse sile in pognal sovjetsko diplomacijo na delo za čim hitrejšo sklenitev gospodarsko-politične pogodbe z Bonnom. Že ruski carji so zrli na Nemce kot na genije gospodarskega in tehnološkega napredka v Evropi. Razmere se v tem pogledu do danes niso spremenile in je Brežnjev mimo posnemal carski zgled: navezati tesne gospo-’ darske stike z Zahodno Nemčijo. Kakor niso Nemci carjev ne spodnesli ne spreobrnili, tako ne bodo tega storili tudi ne s komunističnim vodstvom v Kremlju, so sklepali v partijskih vrhovih. Zato je Kosygin po ukazu Brežnjeva odkrito govoril z Brandtom o bližajoči se sovjetski gospodarski petletki in ©' nujnosti sovjetsko-nemškega gospodarskega sodelovanja, da to petletko uspešno izpeljejo. Ker imajo tesne gospodarske odnose že z vsemi ostalimi'člani' Skupnega- evropskega trga, - je treba ta krog zaključiti še z vključitvijo Zahodne Nemčije, ki je doslej, stala ob: strani.-To . se .je. zgodilo s paktom,- podpisanim 12, avgusta letos v Moskvi.
" Nžjvečji' zahodnoevropski gospodar-
ski partnerji s Sovjetsko zvezo so bili j doslej Anglija, Francija in Italija.
ZSSR in evropski gospodarski zemljevid
Anglija je prva med njimi. Nedavno je skupina britanskih velepodjetnikov j obiskala Moskvo ter se je s Sovjeti do-j govorila o skupnem izkoriščanju velikih j sibirskih bakrenih ležišč. Anglija je v ta projekt vključila tudi Japonsko, na j kar so v Kremlju seveda pristali. Bakrena ležišča se nahajajo na področju i Udokana, vzhodno od Bajkalskega je-j zera, komaj 600 km zahodno od sovjetsko- kitajske meje.
Anglija je minulega junija z Moskvo sklenila tudi pogodbo o dobavi velikih elektronskih strojev v višini dveh milijonov funtov šterlingov. Moskva hoče tako pogodbo skleniti tudi z Zahodno
Nemčijo.	............
Zahodna 'Nemčija je ena najmočnejših zahodnoevropskih proizvajalk | kemičnih' proizvodov. Moskva te nujno j potrebuje, tako za težko industrijo kakor za izboljšanje poljedelske proizvodnje.	.............
Francija s Sovjetsko zvezo sodeluje zlasti na znaristveno-raziskovalnem. por
prišČu. Ob svojem obisku v Moskvi leta .1966 je' takratni francoski predsedp.ik general De Gaulle sklenil s Kremljem desetletno pogodbo' o sodelovanju pri rOziskavanju vesoljskega prosiora, a* ‘tdibske Oftergije“ in barvno ‘ televizije.
Letos bodo francoske vesoljske satelite. pognali na kroženje okoli Zemlje s sovjetskimi raketami.
Francozi tudi tesno sodelujejo s Sovjeti pri raziskovanju poljedelskih produktov in prehrane živine.
Italija pomaga Sovjetski zvezi izdelovati vseh vrst avtomobile. Italijanski Fiat gradi v mestu Togliatti ob Volgi veliko tovarno za avtomobile, poleg tega pa bo italijanska železna industrija preskrbela Sovjetski zvezi 100 tisoč ton jeklenih cevi za velike plinovode, ki jih trenutno postavljajo v Rusiji. Podobno količino plinovodnih jeklenih cevi si je Sovjetska zveza nabavila že tudi v Zahodni Nemčiji od velepodjetij Mannesmann, v zameno za sibirski naravni plin, ki ga bo uvažala Zahodna Nemčija.
Moskva je prva leta po drugi svetovni vojni skoro izključno „trgovala“ le s svojimi sateliti, ki jih je gospodarsko navezala nase s Comeco-nom, in Titovo Jugoslavijo, katera kljub gospodarski pomoči z Zahoda ni nikdar prekinila trgovinskih stikov z Moskvo. Zadnja leta pa ji satelitski gospodarski prostor jni več zadoščal, ker je iz prestižnih razlogov morala začeti tekmo-' vati z Zahodom tudi v vesolju.'Najmoč-’ nejsega, gospodarskega partnerja v Zahodni Evropi, Zahodno Nemčjjo, si ;je' Moskva že(.3olg6' hotela zagotoviti, ga
„J r. rt 1i (i hnlrinv ir. „ T?nnrnl*
LJUBLJANA: „La Livre slovene“, J, inormativno glasilo Društva slovenskih pisateljev, slovenskega centra PEN kluba in Društva slovenskih prevajalcev je svojo zadnjo številko v pretežni večini posvetila najnovejši slovenski poeziji. Revija prinaša nemške in angleške prevode pesmi Tomaža Šalamuna, Andreja Brvarja, Daneta Zajca, Toneta Kuntnerja in I.G. Flamma. Ciril Zlobec pa je prispeval kratek zapis o slovenski „avantgardni poeziji“.
Na uvodnem mestu je objavljen spis o Francetu Bevku, sledi poročilo o letošnjih Prešernovih nagradah in slavnostni zapis Mire Mihelič o Prešernu. Revija objavlja zapis o avtorju slovenskega bestsellerja Ukane o Tonetu Svetini. V angleškem prevodu Janka Lavrina je natisnjena Prešernova „Zdravljica“; v francoščini odlomek iz Bevkove „Ma jeunesse“ (prevod V. Jesenika), v italijanščini fragment iz „Kaplana Martina Čedermaca“ (prevedel Ezio Martin) in v angleščini (Mirko Jurak in Alasdair MacKinnon) odlomek iz knjige „Triptih Agate Schvvarzkobler“ Rudija Šelige. Michael Zielonka objavlja razmišljanje pod naslovom „Zeitgenoessische Lirik in The-orie und Bestand“, Predrag Matveye-vitch pa zapis „Le versant slovene de Marc Alyn“, v katerega sta vključena tudi francoska fragmenta iz dveh Kosovelovih pesmi.
programa izobraževanja strokovnjakov na področju urbanizma in prostorskega ; načasovanja. V preteklih letih je nam- , reč Fordova ustanova sofinancirala ju- ! goslovansko-amehieki projekt, f«':udij ’ regionalnega in urbanističnega plani-ranja pri urbanističnem inštitutu. Pred- ‘ stavnika Fordove ustanove sta bila j mnenja, naj bi sofinanciranje v bodoče tudi omogočilo strokovno sodelovanje tujih strokovnjakov v pedagoškem ra- j ziskovalnem in organizacijskem delu.
KRANJ: Na prvem Gorenjskem sejmu 1. 1951 je sodelovalo 90 razstav-Ijalcev, ogledalo pa si ga je 15.000 ljudi. Deset let pozneje je razstavljalo 233 podjetij, obiskovalcev pa je bilo 91.000. Letos pa se je število sodelujočih podjetij na. jubilejnem Gorenjskem sejmu povečalo na 375, od kate rih je 61 tujih podjetij.
S L O V f N C I V
Slavko Tršinar — 60-letnik
Naš jubilant je neštetokrat pisal v „Svobodno Slovenijo“ o pomembnih dogodkih v Mar uel Plati in Mi-ramaru ali se spomnil življen-skega jubileja tega ali onega rojaka iz teh dveh krajev, tokrat je pa on jam na vrsti, da se ga spomnimo njegovi prijatelji, kajti če kdo, potem Slavko prav gotovo zasluži 'te skromne vrstice za svoj šestdeseti rojstni dan.
Prijatelj Slavko je bil rojen 10. septembra 1910 v Škocjanu na Dolenjskem. Hlače je trgal najprej po klopeh mo-ščanske ljudske šole v Ljubljani, nato pa na poljanski realni gimnaziji, kjer je potem leta 1929 tudi maturiral. Svoje študije je nadaljeval na pravni fa-
ZASLUŽNO DELO NAŠIH SKAVTOV
ŠKOFJA LOKA: Ena največjih železniških nesreč v Sloveniji se je pri- i petila 7. avgusta v Škofji Loki.. Na! postaji sta trčila ekspresni vlak Dal-. macija ekspres, ki ima začetno postajo v Stuttgartu in končno v Zagrebu, ter j tovorni vlak, ki je peljal iz Ljubljane proti Jesenicam. Takoj je bilo šest mrtvih, in sicer strojevodja ekspresnega vlaka Branko Hartman in praktikant Alojz Lipoglavšek, strojevodja tovor- j nega vlaka Ciril šuden in njegov pomočnik Alojz Medja ter zavirača tovornega vlaka Anton Lah in Jože Av-guštinčič. Hudo je bil ranjen tudi vlakovodja tovornega vlaka Ignac Bradač. Ranjenih je bilo 50, od katerih 7 težko. Preiskovalna komisija je 10. avgusta objavila rezultat preiskave in ugotovila, da je nesrečo povzročil brzovlak, ki je vozil s'hitrostjo 100 km in je prevozil izvozni signal na postajo Škofja Loka, kateri je kazal signalni znak „Stoj“.
LJUBLJANA: V prvi polovici avgusta sta bila v Ljubljani Louis Winick in Stanley Gordon, predstavnika Fordove ustanove iz New Yorka. Imela sta pogovore na univerzi, v urbanističnem institutu, republiškem sekretariatu za urbanizem in v izvršnem svetu. Namen pogovorov je bil proučevanje možnosti' za nadaljnje sodelovanje Fordove ustanovo pri razvijanju univerzitetnega
Slovenski skavti v Argentini so pod vodstvom svojega šela g. Marijana Trtnika v nedeljo, 23. avgusta, napravili delo, ki zasluži vso pohvalo. Obiskali so muzej argentinskega pesnika José Hemândeza v San Martinu in izročili direktorju muzeja slovenski prevod Martina Fierra. le slovesne izročitve so se poleg slovenskih skavtov udeležili tudi številni argentinski skavti, ki so s slovenskimi v najboljšem razmerju.
Izročitev slovenskega prevoda Mar- 1 tina Fierra se je izvršila dopoldne ob enajstih. Direktor muzeja g. Matias F. ! Lynch je skupaj s svojo soprogo spre- j jel četo skavtov pred muzejem. G. ! Trtnik mu je izročil knjigo ovito s slo- j venskim in argentinskim trakom ter ! ga prosil, da jo sprejme v svoj muzej in pridruži drugim trinajstim prevo- j dom, ki se nahajajo tam. Prevod je ; posvečen velikemu argentinskemu na- j rodu v znak hvaležnosti za gostoljubje j in svobodo, ki smo jo deležni Slovenci j v tej deželi. G. Trtnik je nato dal di- j rektorju in njegovemu spremstvu ne- ! kaj informacij o tem prevodu. Povedal je, da je prevod izvršil slovenski pesnik in kulturni delavec dr. Tine Debeljak in je ta prevod petdeseto njegovo
i y* » ÿ	- , s
' ,«t. ASffiSÆ; wv. ;
*1 ' ~ * >
•v;- ■f-JXÈÈPi
literarno delo. Omenil je tudi ostale sodelavce prevoda: gospo Danico Fe-tričkovo, kiparja Franceta Ahčina, arhitekta Jurija Vombergarja, fotografa Janka Hafnerja in tiskarja Vilka Čeča.
Direktor g. Lynch se je Trtniku in slovenskim skavtom lepo zahvalil za darilo. Poudaril je, da ga posebno veseli to, da je akt izvršila mladina in da je hvalevredno, da zna zladina ceniti kulturno delo. Z vidnim veseljem je prebral posvetilo v knjigi, ki je napisano v slovenskem in kasteljanskem jeziku in ki se glasi: „To slovensko j prepesnitev Martina Fierra, ki je delo slovenskega pesnika in pisatelja dr Tineta Debeljaka, poklanjajo slovenski skavti uglednemu muzeju José Hernández, da ga pridruži prevodom ostalih narodov, ki bogatijo ta muzej.“
Nato je direktor položil slovenski izvod na častno mesto med druge prevode. Ob tej priložnosti se je moglo ugotoviti, da je slovenski prevod eden najlepših ter v resničen ponos slovenski emigraciji. Ko je sanmartinski župan polkovnik Cesar Clemente Fragni zvedel za to dejanje slovenskih skavtov, je prosil direktorja muzeja, da mu za nekaj dni posodi slovenskega Martina Fierra, da si ga ogleda.	M. T,
G. Trtnik Marijan izroča slovenski prevod Martina Fierra častnemu ravnatelju muzeja José Hernández, g. Matiasu Lynchu.
Juan Benigar, el sabio que murió sentado
Janez Benigar, učenjak, ki je umrl sedé
Malo je idealistov na svetu, in med temi, če hočeš katerega najti, išči ga med ubogimi, med tistimi, ki imajo žuljave roke.
Janez Benigar
Osebnost arhitekta Viktorja Sulčiča je med Slovenci v Argentini, pa tudi drugod po svetu, zelo znana. Primorski rojak, ki se je 1. 1924 naselil v Ar- 1 gentini, kjer kmalu, oprt na svojo znanost in bistroumnosti, pridobi zaslužen sloves. Njegova najbolj poznana dela na arhitektonskem polju so buenos-aireški „Mercado de Abasto“, štadijon „Bombonera“ kluba Boca Juniors, ter cerkev italijanskega doma za onemo- ; gle v 'San Justu. Arhitekt Sulčič pa se je uveljavil tudi kot umetnik čopiča. Številne uspele razstave, kjer zlasti prevladujejo krasne akvarele, pričajo o tem.
Sulčič pa nas je leta 1965 preše- j netil z novim odtenkom svoje osebnosti. V tem letu je izdal v španščini zbirko poezij „Luces y sombras“ (Luči in sence) in nato v letu 1968 z zbirko povesti „La olla“ (Lonec). Obe knjigi sta v kritiki vzbudili zelo pohvalne komentarje.
, Sedaj pa je arhitekt Sulčič postavil pred nas novo zgradbo, svojega, pisateljskega duha. -To pot,, je- izlil na .papir, zgodbo, vzeto iz . realnega življenja,. Zgodbo človeka,, .učenjaka^. Slovenca,
. je skoraj . : peygrjeta}^a ,, res,-, nična in globoko, doživeta : Spomine na i
T	t-» jlVÎti ,{	'
Janeza Benigar ja.
Kdo je bil Janez Benigar Î Vsa
knjiga se med spomini, potopisi in razmišljanji vrti okoli tega vprašanja. Oseba sama se predstavi v enem izmed svojih pisem kot „po rodu Slovenec, po rojstvu in vzgoji Hrvat...“, ki je zapustil inženirske študije v Pragi, ko sta mu manjkala dva predmeta do diplome. Pustil je študij in dom, pustil sijajno (a izumetničeno) bodočnost, ki se mu je odpirala, ter odšel v svet, v Argentino, med primitivne Aravkance, da bi tam našel iskreno in prvotno življenje, ki mu ga je civilizacija odrekala.
Janez Benigar je prišel tako v zaželeni primitivni svet, ter postal stvarno ubog, pa umsko nad vse bogat. Našel je svoj smoter v bednem življenju, v vsakdanji borbi za obstoj in kruh, v preučevanju Aravkancev ter njihove biti, kateremu se je posvečal ob; luči leščerbe, potem ko je ves dan neumorno delal. Poročil se je z Aravkanko, ovdovel, in se znova poročil, iz obeh zakonov, je imel 16 otrok. Zavzemal se je za revne ljudi, jim svetoval in pomaga;! po svojih močeh. V delu za druge in za lastno duhovno izpopolnitev, je našel smisel obstoja-. Smrt,. ga- je. prezgodaj poklicala od dela. Umrl, je sedž, 'k^rbtfern "8pft im na drevo*,; s po-giedom''zg%blJenin?; V"' neskončnosti. : ~e‘
4 ‘ • <«>..	*v’.’ »jC	■ i- V'	. _ *
ArnireKt Sulčiči pa ne postavi* pred
A « O C M T I H I
kulteti ljubljanske univerze in 1. 1933 diplomiral.
Kmalu po končanih študijah je dobil službo v tajništvu notranjega ministrstva v Beogradu pri dr. Korošcu. Tu se je pobliže seznanil tudi s pokojnim dr. Mihom Krekom, s katerim sta potem ostala veš čas v prijateljskih stikih vse do Krekove smrti.
Po dveh letih je prišel naš slavljenec spet v Ljubljano, kjer je dobil odgovorno mesto pri Pokojninskem zavodu. Malo pred drugo svetovno vojno si je ustvaril lasten dom z gospo Marico iz ugledne Kocmurjeve družine. V zakonu sta se rodila dva otroka: Marjetka in Tomaž.
Srečo družinskega življenja pa ni dolgo užival. Maja 1945 je s tolikimi dragimi bežal na Koroško. Iz Vetrinja ga je begunska pot peljala v Spittal ob Dravi. Nekaj časa je delal tudi kot železniški delavec v Bischofshofnu, nato pa se je spet vrnil v špitalsko taborišče, kjer je potem živel vse do odhoda v novi svet.
V Argentino je prišel v začetku februarja 1949, kjer sta se po dolgih letih spet našla z bratom Mirkom, ki je pred njim prišel v to deželo iz Italije.
Najprej je delal pri državnih delih v Chapadmalalu blizu Mar del Plate pri pogozdovanju. Koncem leta 1949 pa je dobil službo uradnika pri kamnolomih sedanje družbe „Yeravi“ v Chapadmalalu. S svojo sposobnostjo in pridnostjo je že v nekaj letih postal vodilni uradnik in šef pisarne tega podjetja, kjer v resnici visoko cenijo jubilanta kot človeka in sodelavca.
Vse od zgodnje mladosti po do razpusta Orla je naš slavljenec deloval v vrstah in odborih te organizacije. V akademskih letih je neumorno sodeloval pri akademskem klubu Danica. Ko je bila 1. 1935 priklicana v življenje ZFO je takoj pristopil v njene vrste in jo pomagal organizirati in voditi kot njen zvezni tajnik. Poleg tega pa je s svojo neumorno pridnostjo sodeloval še v petih dragih katoliških organizacijah vedno na vodilnih odbor-niških mestih.
Vsa leta svojega bivanja v Argentini pa naš Slavko ni pozabil svojega slovenstva. Takoj po prihodu v Cha-padmalal se je ves dal na razpolago svojim rojakom v Mar del Plati in pozneje tudi v Miramaru. Učil je otroke staro in novonaseljencev pa tudi njihove žene tujerodke slovenskega jezika. Obenem je deloval pri tamošnjem pevskem zboru. Po odhodu ing. Piterla na novo službeno mesto je prevzel za njim tudi njegovo vodstvo. Istočasno pa vodi tudi pevce v Miramaru.
Koliko časa n naporov žrtvuje za vse to in še razna predavanja, ki jih v obeh mestih od časa do časa ima, ve samo tisti, ki vsaj malo pozna tamoš-nje_ razmere. Med vsemi temi javnimi deli, pa je še več skritih dobrih del, za katere ve samo Bog. Mi njegovi prijatelji pa jih samo slutimo.
S svojim neumornim delom in skromnim življenjem pa je naš jubilant omogočil h kruhu svojima dvema otrokoma v domovini. Hčerka Marjetica je zdravnica, sin Tomaž pa tehnik.
Z vsemi svojimi dragimi in s svojimi starši, ki so pred letom obhajali 60-letnico poroke, se je srečal Slavko pred dvema letoma v Trstu na pragu
v “Svobodni Sloveniji” Pred dvajsetimi led
7.	septembra 1950. - št. 36 SKRB ZA MLADINO
... Skrb tesni srca staršev šoloobveznih otrok doma. Zavedajo se, da morajo otroke poslati v zavode, ki niso več šole, v katerih bi se učili koristnih stvari za življenje, ampak zastrupljevalnice, v katerih komunizem podira in ruši svetišča prave verske domače vzgoje in mladino spravlja na svoja temno pota. Gotovo se precej mladine izgubi, vsa pa gotovo ne, čeprav je izpostavljena vsem mogočim šikanam.
Mnogo slovenskih družin živi v svobodnem svetu... 'Njihovi otroci zahajajo v ljudske in srednje šole. Učitelji in predstojniki zavodov so z njimi zadovoljni.
Zelo pa bi grešili starši slovenskih otrok v svobodnem svetu, če bi zanemarjali vzgojo svojih otrok. Tu v Argentini ali drugje na svetu, žive v popolni svobodi. Nihče jih ne preganja, nikjer ne poznajo Ozne, ničesar se jim ni bati...
Resnično dvakrat bi grešili star-j	ši slovenskih otrok	v svobodi, če	te
I	velike sreče	ne bi	izkoristili in	bi
i	zanemarjali	svojo	mladino ter	jo
prepuščali ulici. Zavedati se morajo stalno, da ima tudi svobodni svet za mladino polno nevarnosti in marsikatero mlado življenje se še prehitro okuži v slabem okolju in pozneje staršem	prizadeva prenekatero
težko rano.
To imejte pred očmi starši slovenskih otrok, pa bodite tudi pri nas v Argentini ali v Čilu, USA, Kanadi ali Avstraliji. Najsvetejši zaklad imate v svojih otrokih. Pazite, da ga ne boste izgubili. Svoie otroke vzgajajte tako, kakor so jih znale naše matere doma, da bodo iz njih zrasli verni in pošteni ljudje, ki se ne bodo sramovali ne svojih staršev in ne rodu, iz katerega so izšli. Kot taki se bodo s svojo sposobnostjo in z visokimi moralnimi kvalitetami vključili kot koristni člani v človeško dražbo. Ljudje jih bodo cenili in bodo o njih povsod, kjerkoli bodo pač živeli, s ponosom dejali: to so na otroci slovenskih staršev!
domovine in z njimi preživel nekaj nepozabnih dni.
Prijatelju Slavku Tršinarju ob njegovi 60-letnici želimo vsi njegovi prijatelji še dolgo vrsto srečnih in zdravih let in veliko uspehov pri njegovem tako nesebičnem delu med rojaki v Mar del Plati in Miramarju.
Bog Te živi, drago Slavko!
J.	K. in B. T. Čestitkam in željam se pridružuje tudi Svobodna Slovenija.
nas suhega življenjepisa ali dolgočasnih spominov. Vso zgodbo,. ki se začne a Benigarjevo mladostjo in konča z obiskom na njegovem grobu, postavi v dejanje svojega lastnega doživljanja. Tako' spremljamo pisatelja na njegovem potovanju skozi južne predele Čila,
I ki ga je leta 1938 opustošil potres, srečamo osebe kot slovenskega salezijanca Ludvika Perniška, ki misijonari v Junin de los Andes. Priče smo pisa-: teljevemu hrepenenju, da bi spoznal čudovito osebo Janeza Benigar ja, ki se ; mu kakor odmika. Nato pa pisatelj ri-i še Benigarja, zlasti na podlagi odstav-; kov iz učenjakovih pisem, ki dokazu-' jejo bistro in globoko socialno čutečo dušo. Končno iz ust Karla Villarino-sa dobimo prikaz sede umrlega učenjaka.
Sulčičev jezik je nad vse lep, njegova španščina tekoča v klasičnem stilu. Nadvse prevzamejo njegovi opisi naravnih lepot, ljudi (zlasti aravkanca), doživljajev. Globoko sežejo njegova razmišljanja ob življenjskih dogodkih, ki ! jih opisuje.
I Knjiga je vredna, da sežemo po njej, našli bomo čudovito življenje ro-; jaka, ki je stavil idealizem nad vse ostale vrednote. Našli bomo avtorja, ki občuduje glavnega junaka svoje pripo-{vedi. Našli pa tudi marsikatero lepo misel, ki se nam. bo .globoko vtisnila v srce in spomin- .	.	..... ...
Knjigo, ki je izšla v samozaložbi,-lahko kupimo v Buenos Airesu v .knji-., gami,„El Atenep“ pa. ulici Florida 34.QV Cerna,,.lično broširanemu ..izvodu, na iju-. strap.ijiskem , papirjjl,števjlnjmi , fgtp„-j grafskinai Epsnetki. =,je .550 pgsov,"
peso’s ley).
Dovršimo zamisel škofa Rožmana
Zrel narod, ki je v njem živa zavest in volja do narodone ■ samobitnosti, to čuva, goji in poglablja v vsakih razmerah in povsod — tudi v emigraciji.
To se kaže tudi pri ¡Slovencih po zadnji vojni v naši kulturni emigraciji, kot je naš narod v svoji zgodovini še ni imel.
V	to naravno versko-narodnostno prizadevanje naše emigracije je spadalo tudi slovensko semenišče v Argentini, ki mu je škof Rožman posvetil vso skrb in mu je obenem z njegovim očetovskim varstvom stalo ob strani vse naše povojno izseljenstvo. In ta nak skupni napor je tudi dober sad rodil. Čez 80 je slovenskih duhovnikov, ki jim je služilo to semenišče, in nad 50 jih je izšlo po svoji izobrazbi in vzgoji iz te ustanove. Danes delajo razkropljeni po različnih deželah in kontinentih, bodisi za rojake bodisi med tujimi narodi.
Naslednik tega semenišča je Rožmanov dijaški zavod v Argentini, ki ga je 1. 1952 ob semenišču ustanovil in mu posvetil isto očetovsko skrb pokojni škof Rožman. Vse mu je bilo kot ena ustanova: veliko semenišče, ki je vzgajalo slovenske duhovnike, in dijaški zavod, ki naj bi iz njega poleg drugih poklicev izšli tudi novi slovenski duhovniški poklici. Teh je iz vrst dijakov Rožmanovega zavoda doslej res že bilo sedem, pa je poleg njih precejšnja vrsta slovenskih izobražencev in dragih slovenskih zavednih javnih delavcev. Vse po zamisli in želji pokojnega ustanovitelja.
Stroške rednega vzdrževanja zavoda danes deloma krije mesečni prispevek goejncev, ostalo pa podpora številnih dobrotnikov, predvsem častilcev pok. škofa Rožmana, v Argentini in Severni Ameriki in posameznikov tudi od drugod.
Pa so poleg rednega vzdrževanja prišle sem pa tja izredne potrebe, ki so jih dobrotniki sprejemali z razumevanjem in pod vodstvom pokojnega škofa sproti reševali z lahkoto: nakup zemljišča s pripadajočimi stavbami, povečava in zboljšava prostorov itd. Dobrotniki so razumeli, da gre za našo stvar v tujini. „Kri ni voda“, se je pokazalo tudi tu. Kri in krščanstvo in slovenstvo, ki nam je v krvi, nas povezuje ne glede na razdajle in različne razmere, ki po kontinentih raztreseni v njih živimo. Vsi smo vedeli: gre za našo mladino, njeno srečno mladost in vzgoj'o v njej najbolj primerni ustanovi, zlasti še tistih, ki bi zapuščeni sicer preživljali bedno mladost, gre za vzgojo naših izobražencev v tujini.
V	začetku prihodnjega leta se srečamo z novim ekonomskim problemom, ki se nam je obetal od začetka, pa je sedaj prišla vrsta nanj.
Naše naselje leži	na	lepem, mirnem kraju, a nekoliko oddaljeno od
mestnega središča, tako	da	doslej niti še ni imelo tlakovanih cest. Tlakovale
se bodo v začetku prihodnjega leta. Ker zavod stoji ob križišču dveh cest, bo. našega tlaka veliko (ok. 150 m dolžine) in bodo stroški visoki. Ne bodo pa tolikšni, da bi jih dobrotniki z nekoliko dobre volje in z nekoliko izdatnejšo podporo v ta namen ne mogli kriti brez večjih težav.
Če bi škof Rožman	še	danes živel, bi v. zavodu ne imeli s tem skrbi, ker
bi	s	podporo emigracije	on	vse uredil, kot je to bilo za njegovega življenja.
Sedaj je na nas vseh, da v nekdanji slovenski solidarnosti ob škofu Rožmanu dovršimo njegov testament glede te njegove ustanove. V njegovem imenu, pa: imenu mladine, ki ji ta ustanova služi, se obračamo zato na vse naše dobrot-: nike in častilce pok. škofa Rožmana in na vse, ki. slovensko čutijo, s prošnjo za razumevanje in potrebno podporo..
če . je ta. Rozmanova ustanova že toliko dosegla in prišla preko tolikih preizkušenj, je tudi ta, verjetno zadnji večji gospodarski problem ne smev
oslabiti.	'	... -	......
E.\( Vsem,;ki to berete, pošiljamo Iž Rožmanovega zavoda, v Argentini'iskre.-ne pozdrave, nekoliko zaskrbljeni,, pa že bolj polni upanja na vaše plemenito' razumevanje in ugoden odziv.	-■ h.v o o
Dhslej v tem še nismo' bili varani.’.:	'A v’	eAr^hb-Ji
.nr .	t» m:*?- Urrsi Fpa®n;.GnidOS^e
t. č. rektor ; zavoda
Mladinski športni dnevi
13. septembra v Slov. vasi - Nogomet
10.30	Slov. vas — Adrogue/Berazat.
12.30	San Martin — Ramos Mejia
14.30	Moron — San Justo
Po prvi tekmi bosta Slovenska vas in Adrogue/Berazategui odigrala tekmo v šahu.
Slovenci v Argentini
SAN MARTIN
Lepo slavje smo imeli preteklo soboto, 5. septmebra v Slovenskem domu. V krogu svojih domačih ter številnih prijateljev in znancev je proslavljal svojo petdesetletnico naš u-gledni stavbenik g. Rafael Telič, ki se že več let pridno in požrtvovalno udejstvuje v Slovenskem domu v San Martinu. V imenu sanmartinske skupnosti sta mu ob tej priložnosti toplo čestitala sanmartinski dušni pastir č. g. Jure Rode in tajnik Slovenskega doma g. Rudolf Smersu. Tudi Svobodna Slovenija se pridružuje tem čestitkam ter želi svojemu Zvestemu naročniku polno božjega blagoslova.
Mladinski dan V San Justu
Preteklo nedeljo, 6. septembra, je bil v .San Justu lepo uspel mladinski dan. Podrobnejše poročilo bomo prinesli v prihodnji številki.
PO ŠPORTNEM SVETU
Slovenski planinci so 8. avgusta proslavili kar tri jubileja: 75 letnico Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, 75 letnico Vodnikove koče na Velem polju in 75 letnico Planinskega društva Radovljica. Planinci so se v proslavo teh obletnic zbrali na Velem polju pred Vodnikovo kočo, nekaj pa jih je šlo tudi na Triglav, čeprav je bilo zelo slabo vreme. Na vrhu Triglava je bila' ob tej priliki kratka slovesnost, kjer so se spomnili pionirja našega planinstva dovškega župnika Aljaža, ki je
1 tam postaviti železen stolp, ki je vsem znan kot Aljažev stolp.
V Celju so končali z deli na novih tartanskih tekmovališčih. Stadion v Celju je prvi v Sloveniji in drugi v Jugoslaviji, ki je dobil najmodernejše lahkoatletske naprave in umetnih snovi.
la dobro voljo
Več odgovorov na eno vprašanje:
Po čem bi Slovenci spoznali svojega novega genija, če bi se v kratkem pojavil med nami:
3. Po tem, da bi se mu morda posrečilo narediti kaj tudi brez samoprispevka občanov.
2.	Po tem, da bi bil mlad, z diplomo, upal bi si povedati, da pri «as nekaj ni v redu, a bi vseeno imel službo doma.
3.	'Moj Bog, samo novih genijev ne! Saj nas že sedanji in njihovi uspehi dovolj stanejo.
SLOVIMCI PO S Vil 8
ZDA
Gen. Ivan Prezelj — 75rletnik
29. avgusta je v Clevelandu obhajal j svojo 75-ietnico Ivan Prezelj, general j kraljevske vojske in vrhovni poveljnik Slovenskih oddelkov Jugoslovanske vojske v domovini v obdobju 1944-1940.
Gen. Prezelj se je rodil v Menišiji. ! Srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani. Leta 1915 je šel v vojsko ter bil ranjen na italijanski fronti. Že ob koncu vojne pa se je udeležil bojev za Koroško.
Leta 1924 je bil sprejet v višjo vojaško akademijo. Od tu naprej so se njegovi uspehi stalno vrstili.
Med italijansko zasedbo leta 1942 je bil poslan v taborišče v Italiji. Ko se je vrnil, je sodeloval pri organiziranju Slovenskih oddelkov jugoslovanske vojske v domovini. Leta 1944 je postal poveljnik teh oddelkov ter jih ob koncu vojne srečno prepeljal v Italijo.
Leta 1949 se je naselil v Ameriki, kjer je delal v tovarni, dokler se ni pred 10 leti upokojil.
Številnim čestitkam prijateljev in 1 znancev se pridružuje tudi Svobodna Slovenija in mu kliče: „še na mnoga leta 1“
OBVESTILA
SOBOTA, 12. septembra 1970:
6. kulturni večer SKA ob 20.30 v Slovenski hiši v počastitev 200-letnice rojstva Ludwiga van Beethovna z reprodukcijo 9. simfonije kot audiovizu-alni koncert. Sodelujejo Frido Beznik, Nikolaj Jeločnik, France Papež in arh. Jure Vombergar.
Večer slovenske pesmi na Pristavi v Castelarju ob 20.
V	Domu v San Martinu ob 20 taboriščna večerja.
V Hladnikovem domu v Slovenski vaši ob 20 drugi mladinski večer s predavanjem prefekta Fr. Urbanije.
• Slomškov dom. Ob 18 sestanek fan-tov-naraščajnikov (takoj p« šoli).
NEDELJA, 13. septembra 1970:
V	Slovenski hiši bo po maši dijakom in dijakinjam srednješolskega tečaja predaval dr. Alojzij Berce.
V Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob pol 5 koncert otroškega pevskega zbora in vesela igrica o žalostni princesi.
V	Našem domu v San Justu po slovenski maši p. dr. Alojzij Kukoviča
govori o temi: „Mož in žena v zakonu“. Žene in možje lepo vabljeni!
V	Slomškovem domu v Ramos Mejia družinsko kosilo-asado.
ČETRTEK, 17, septembra 1970:
V	Slovenskem domu v San Martinu
sestanek Lige Žena Mati s predavanjem prof. Verbiča „V koraku s sodobnostjo“. Pričetek ob 18,30.
NEDELJA, 20. septembra 1970:
Slomškova proslava v Slovenski hiši ob 4 popoldne. Sv. maša in proslava „Materin jezik je najboljša dota“.
Pomladanski izlet SKAD-a na kin-to g. Leskovarja v Escobar. Zbiranje ob 9 zjutraj v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 24. septembra 1970:
V	Slovenski hiši ob 16,30 sestanek mater in žena. Predava arh. Jure Vombergar: „O praktični opremi stanovanja“.
SOBOTA, 26. septembra 1970:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 19 skioptično predavanje g. Erjavca „O lepotah Slovenije“.
V	Slovenski hiši ob 20 sestanek SKAD-a (prestavljen s sobote 12.). Predava g. Edo Škulj: „Pogled na slovensko glasbo“.
NEDELJA, 27. septembra 1970
V	Slovenski vasi mladinski dan. SOBOTA, 3. oktobra 1970:
V	Slovenski hiši ob 18.45 Proslava 25-letnice ustanovitve slovenskih šol na Primorskem.
NEDELJA, 4. oktobra 1970:
V	Slovenskem domu v San Martinu velika sanmartinska tombola.
SOBOTA, 24. oktobra 1970:
Proslava obletnice osvoboditve 29. oktobra 1918 in dneva slovenske zastave, s slavnostno večerjo, v Slov. hiši.
! ^.V,WW.W.V,V,W/AVWV
I Sestanek gg. duhovnikov bo izjemoma v sredo 23. septembra ob 15 v Slovenski hiši.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Ob obisku v Slovenski hiši se lahko poslužite nove čitalnice, ki jo je organizirala Zedinjena Slovenija. Ob zanimivem branju se boste odpočili v novih udobnih foteljih. Na razpolago so Vam vsi naši časopisi in revije. Sčasoma bo skušala Zedinjena Slovenija oskrbeti vse zamejske publikacije.
Knjižnica Zedinjene Slovenije je odprta vsak dan od 15—19.
Iz Slovenije izvira pot, ki gre čez vso zemljo Na letošnji Slomškovi proslavi bomo ob besedi in petju gledali lepoto Slovenije, njeno trpljenje pred petindvajsetimi leti, domobrance, begunce na poti preko Ljubelja, Vetrinj, taborišča, pot preko morja in Slovenijo v svetu. — Pridite na Slomškovo proslavo v Slovenski hiši ob 4 popoldne!
ODVETNIK
Dr. FRANC KNAVS
sporoča vsem rojakom, da je preselil odvetniško pisarno na
TUCUMAN 1455, piso 9, oficina “E”, Capital T. E. 45-0320
Uradne ure vsak dan od 17—20 Po dogovoru tudi izven tega urnika
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
OHfcsira- v torek, četrtek in abtxtt» od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. ! Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642	Buenos Air««
Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
„Materin jezik je najdražja dota“ (A. M. Slomšek)
SLOMŠKOVA
PROSLAVA
Sv. maša z nagovorom
Ob 25-letnici našega odhoda iz Slovenije (v besedi in petju ob slikah)
Čas: Nedelja 20. septembra ob 16 Kraj: Slovenska hiša
Vabi
slovenski učiteljski zbor
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Miloe Stan Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Bueno* Alt« T. E. 69-9503 Argentina
lij h	1- ¡1	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5771
		TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiofed Intelectual No. 996.221		
Naročnina Svob. Slovenije za leto 197%, za Argentino $ 2.900.— Pri pošiljanji po pošti $ 8.000.—; ZDA in Kauadi 13 USA dolarjev; za Evrope po y USA dolarjev za pošiljanje z avuHufci pošto. — Evropa, ZDA in Kanada * pošiljanje z navadim pošte 9 USA šel Talleres Gráficoa Vilko S-R.K, Estad* Unidos 425, Bz. Aires. T. E. 83-7211
PORAVNAJTE NAROČNINO!
j
Pristava v Castelarju S
S.
vabi na
VEČER
SLOVENSKE PESMI
ki bo v soboto, 12. sept., ob 20
Po prireditvi bo na razpolago večerja.
Vljudno vabljeni!
Velik popust pri vožnjah v Evropo
Potovalna agencija
EMONA
(Simon Raj er)
Tucuman 1561, 7. nadstr., št. 49 T. E. 46-9440
Dr. Toise žužek
ADVOKAT
. .K - -	. ——- 
Uraduje od 17.30 do 19.30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852
VELIKA SANMARTINSKA TOMBOLA
v nedeljo, dne 4. oktobra 1970
Pakete in denar za Rožič
najbolje in najceneje odpošilja
JADRAN PAK
Galle Monte 2049; višina Rivadavije 6400
(omnibus 132 in 133 do Carabobo 700)
Uradne ure od 15. do 19. Ob sobotah od 10. do 12.
Pismena naročila, kakor tudi denarna nakazila na ZDENKA KALEČAK, Casilla 340, Correo Central, Buenos Aires Pošiljke so zavarovane!
Proslava 25-letnice ustanovitve slovenskih in hrvaških šol na Primorskem pod Z. V. U.
dne 3. oktobra 1970 v Slovenski hiši, Ramón Falcón 4158 Spored:
1.	Ob 18.45 sv. maša za umrle šolnike.
2. Predavanje v okviru Slovenske kulturne akcije: „Prisotnost in
delež politične emigracije pri ustanovitvi slovenskih in hrvaških šol na Primorskem“.
3.	Skupna prijateljska večerja in prosta zabava. — Vstop prost.
Prijave za večerjo sprejemajo vsi gg. profesorji in iz prijaznosti tudi dušnopastirska pisarna, tel. 69-9503, do 20. septembra 1970.
Prispevek za večerjo je $ 10.—.
Vse zavedne Slovence in prijatelje Slovencev vabi
pripravljalni odbor
SDO
SFZ
Zveza
vabi na
POMLADANSKI PLES
dne 20. septembra 1970 v Slomškovem domu
SLOVENSKA HRANILNICA z, z o. z.
Bartolomé Mitre 97	Ramos Mejia
T. E. 658-6574
Uradne ure: torek, četrtek, sobóta od 16 do 20
Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. — Informacije v zadružni pisarni v uradnih urah.
Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, še oglasite pri nas. Če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnico
Slovenski kulturni delavec — stoletnik
Dne 1. septembra je dopolnil sto- ■ letnico rojstva znani slovenski izseljenec v Združenih državah č. g. Jurij Trunk. To je velik in redek dogodek, 1 ki se med slov. pisatelji, ne doma ne v svetu, še ni dogodil. Finžgar jč bil eno leto mlajši (1871) in jo umrl v : 92 letu, Meško, štiri leta, pa v 90 letu. j Bila sta njegova vrstnika š« od mladih \ let, Finžgar iz študentovskih, z Meškom pa sta bila deležna skupnega preganjanja in sta si delila — ječo.
Trunk je Korošec, rojen v BaČah ob istotako imenovanem jezeru. Krščen je bil v Zilji, v šolo hodil v Loče, nato v Beljak, končal pa je gimnazijo v Celovcu. Bil je sedmošolče, k« se j'« udeležil 1. 1890 pfvega shoda slovenskih abiturientov v Ljubljani tedaj, ko j« Finžgar nastopit S svojim dra-* iftatškim panslovanski«! prizorom in je hrvatski Stepan Radi® deklamiral po-slovensko Gregorčičevo Kmečki hiši, Ta panslovanski zanos tedanje mladine mu je ostal vs» Življenje in ffia je Še danes ob stoletnici ideal. Potem je stopil v celovško semenišče in je bil posvečen v duhovnika K 1895, torej ravno pred
— 75 leti. Tako je že preživel zlato mašo, biserno in tudi železno... in kakšno lahko še dočaka?
Svoje dušno pastirstvo jo začel v Vetrinju, ki je prav petdeset let kasneje bilo pozorišče naše narodne tragedije; od tam ga je vodila pot v Šmohor, Spodnji Dravograd. Ker je bil rahlega zdravja, se je šel zdravit v Brixen. Po Vrnitvi je služboval v Ka-šažah, na 'Sv. Vičarjih, v Šmihelu pri Pliberku. Župnik je postal v Kazazah, kamor še je vrnil v drugič; potem pa je bil pri Sv. Križu v beliaškom predmestju', na Slovencem priljubljeni božji peti, kjer je bil nad dvajset let — do svetovno vojne, ki je pomenila zanj nerte'hn'0 preganjanj«. Proti koncu vojn« je postal Župnik v Borovljah, kjer ga je zatekel plebiscit. Umaknil še je' v rojstni kraj Bače, odkoder je odšel — da' še' j« umaknit Nemčem — V Ameriko, kjer deluje še sedaj kot „pomočnik'1 župniku Vitalu Voduška v San Frančišku,
TakU jb Trunkov» duhovniška pot do njegove stoletnice.
Toda pri Trunku moramo poudariti še dve njegovi pomembni podobi: prvič kot zavednega koroškega Slovenca, in drugič kot slovenskega pisatelja.
Trunk je bil vseskozi koroški Slovence, za kar je bil deležen mnogih in težkih preganjanj. Doživljal je čaše najhujšega preganjanja Slovencev, ki so bila takšna kot npr. krivica pri ljudskih štetjih. Beljak je imel tedaj 18.000 ljudi, v katerem je bilo do 6000 Slovenčev, Toda pri štetju 1. 1910 je bilo deklariranih samo okrog 30 Slovencev, kajti v rubriki je bilo treba navesti samo „občevalni jezik“, ki je bil nemški, ne materinskega! „To je bila satanska poteza," je zapisal pozneje Truk v Spominih. Pod takimi razmerami ni Čudno, da so ga preganjali kot izdajalca. Osumili so ga čelo vohunjenja in mu očitali, dd sta Z župnikom in pisateljem Meškom po skritem telefonu povez'a«a z italijansko fronto. Oba sta bila zaprta v isti ječi. Bil je Trunk Velik organizator svojih fara tudi v gospodarskem ih političnem pomenu, kajt-i ustanavlja! je posojilnice, zadruge in bif prištaš samostojnega nastopa StbvenčeV tudi v politiki. Zlato’ so ga imeli Nemci Za smrtnega
sovražnika, zlasti še, ker je bil član državne delegacije v Parizu za koroške meje. Po plebiscitu so ga naravnost — izgnali iz rojstne vasi! Umaknil se je Združene države, kjer je imel mnogo I prijateljev že od preje.
Župnik Trunk je rad potoval. Bil je v Sveti deželi, v Egiptu in trikrat na na obisku v Ameriki. O teh potovanjih je napisal posebne knjige, ki spadajo v njegovo pisateljsko delovanje.
Za Mohorjevo družbo v Celovcu je napisal potopis Na Ju.rovem (l9ll), in v posebnih mesečnih sešitkih je iz- j hajalo njegovo glavno delo, velika mo- 1 nografija Amerika in Amerikanci z lepimi Vavpčtičevimi ilustracijami. Su-; kuš je podal tudi v nemškem spisu: „Quef durčh Amerika“. Kot narodni vzgojitelj je napisal fiiožofsko-živ- j ljenjška navodila Bodi svoje sreŽe ko- 1 vač, ter iž duhovniške potrebe Premišljevanja ob Režnjem Telesu. Leta 1922-23 je priobčeval v Ave Mariji svoje iSpomine, ki šd izšli po drugi svetovni vojni v Ljnbljdni fl950j.
-Poleg teh knjižnih del jo redno pisal publicistično predvsem- v celovški Mir, v Mohorjeve koledarje, Mladiko
itd., pozneje pa v Novi svet in zlasti v Ameriškega Slovenca, kjer je imel stalno rubriko Pisano polje, ki jo piše še — sedaj, ko doživlja sto let starosti!
Župnik Trunk je v Ameriki služboval v notranjosti, najprej v Dakoti, potem v Coloradu, dokler se ni leta 1946 naselil v San Frančišku pri pesniku Vitalu Vodušku, kjer je sedaj. Med vojno ga je njegovo panslovansko zajelo z Vseslovanskimi mitingi, kar se ni čuditi pri človeku, ki vse življenje gleda rešitve slovenskega naroda 7 okvirju slovanske vzajemnosti.
Zdaj je doživel stoletnico kot redko-kateri Slovenec in kot še noben slovenski kulturni delavec. Kot koroškemu Slovencu, ki je toliko trpel zaradi narodnosti; kot duhovniku, ki je vodi! borbo za vero tudi v krščansko socialnem delovanju ne samo v dušebrižni-štvu; kot pisatelju, ki je napisal pomembne knjig«, in ftot publicistu, k' kot’ £dk dčluje Že v«dn6, iskreno češi»1 tanio k življenjskemu jubileju. Naj Bog da še Zdravja do zadnjih' lef, kolikor mu jih j« Ž« določi! Bog, prekd tega izrednega privilegija šfofih plod-riifi in d«I>ro porabljenih Ud	^