ILUSTRIRANI SLOVENEC Leto VI 16. marca 1930 Štev. 11 Krašovec Fr.: Pomlad je tu 92 Albert Thomas. laMiatelj medila rodnega uradu dela v Ženevi, je prispel 27. februarja v Belgrad. Ob tej priliki se je vršila skupna konferenca /.astopniko\ vseh dehnskili /liornic naše države. Hrvaški akademični kipar Trpiniir Ivanrevié i)ri pdrtretiranju predsednika iešk(i>lla. s\oj srelirni jubilej. Ustanovljen je bil .1. 1905. pod imenom ».\ntropometiijski oddelek policijskega ministrstva«. Njegov prvi organizator je bil Dušan .Minipič. ki je pa prepustil svoje mesto že I. 1909. Aci .\n-donoviču. ki vmli /avod še danes. Med vojno je bil seveda popolnoma uničen, po vojni je bil pa opremljen / vsemi najnovejšimi aparati. Ob priliki \elike medna-rodnejpolicijsko tehnične razstav e v Karls-ruhe je vzbudil splošno pozornt)st in priznanje strokovnjakov. \ tem zavodu .se vrši id(»ntirikacija vseh zločincev. Na desni v krogu: Dr. Franc Kidrič, profesor zgodovine starejše slovenske književnosti na naši univerzi, ki slavi 23. t. ni. svojo petde.setletnico. (rnogurska narodna tipa. .Na levi: Redko slovesnost je praznovala 5. marca jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Tega dne sta namreč praznovala 40 letnico svojega službovanja pri podjetju rotacijski .strojnik Franc Poženel (X) in stroj, stavec Leopold Werzak (XX). Dopoldne jima je priredila prisrčno slovesnost tiskarna, zvečer so ju )a prišli pozdravit zastopniki stro-covne organizacije s pevskim zborom »Cirafika«. Slika nam kaže oba sluvljeiica s tovuriši-pevci. 93 Slovenec se uveljavi povsod. Zračni poštni promi-t ini'tl Mehiko in Zciru/. državami \/,c)ržu.je srver-riciaineriška letalska družba, ki ji načeluje znameniti preknoceanski letalec Lindberg (\ sredini). Njepiv namestnik je pa — naš rojak. ing. Jurij Kraigher {X). doma i/, llrašf pri Postojni. Ostale osebe na sliki so drugi člani te družbe. Prodaja kož divjačine na našem velesejmu. kakor \sakc) Icio. se \ rsi tudi letos dne 25. t. m. na prostorih ljubljanskega \elesejniu pnxiaju kož naše divjačine, ki jo priredi lovska prodajna organizacija )l)i\ja kožai. .Slika nam kaže pogled iia lansko prodajo. Nu leM': .\In China. Auf Asiens Hochsteppen. Im ewigen Eis,« 200 strani in s številnimi slikami ter zemljevidi opremljen popis svojih pestrih potovanj. Knjigo toplo priporočamo vsem. .^poilaj ; Pogled na karavano evropskega raziskovalca Azije preti odhodom. Spodaj desno v krogu: Motiv iz kitajskega pristanišča, ribiške jadrnice. 87 spodaj: Republikansko gibanje na španskem. španska preživlja iisodepolne dneve. Sedem let je držal kralj .Mfonz diktatorja, generala Prima de ili-vera, ki s svojimi nasprotniki ni postopal ravno a rokavicah. V ječe ali v emigracijo so morali najodlič-nejše osebnosti, kar je seveda moralo vzbuditi reakcijo v \ sem narodu. Nekdanji diktator je sicer i)a-del in od.šel v inozemstvo sna oddih«. Toda posledice šele prihajajo. Po vsej deželi se silno širi republikanska misel in vse kaže, da je dinastija prav resno ogrožena. Naša slika rmm kaže burne repid)likan-ske demonstracije madridskih dijakov ot> priliki povratka njih voli itelja Sbartfi i/ ječe. Druga Tardieu-jeva vlada. Dne 17. p. m. je deniisijoniial Tar-ilieu-jev(X) kabinet. Vlado je sestavila nato opozicija z radik. socialistom C'liautemps-om na čelu. toda držala se je komaj 48 ur, nakar jo ie sestavil dne J. t. m. vnovič Tar-ilicii in dobil v parhinuMitii zaupnico. Na desi š;vedska kraljica Viktorija, ki leži težko bolna v Rimu. Ker je stara /C 68 let. se boje za njeno življenje. Na levi: Nemški parnik »Miinchen« gori v njujorški uki. Gasile so ga vse luške požarne brambe, toda zaman in so komaj preprečili, da se niso vneli še sosednji parniki in razne pristaniške naprave. Spodaj: K velikim mednarodnim smuškim tekmam v 0.slu, ki so se jih ou 2\ do 26. p. m. \uleležile tudi delegacije raznih armad. Slika nam kaže od leve na desno: Finca. Čelioslovaka, Francoza, Poljaka, Nemca, Norvežana in Finca. Spodaj ua levi v krogu; Kardinal Merry de Val, državni tajnik papeža Pija X.. jc umrl 26. p. m. v Rimu, star 65 let. 88 Športni kotiček Na desni; Prizor s tekme Ilirija : Gradjanski (Zagreb), ki se je vršila pred kratkim v Ljubljani in končala z 2 : 2. Govedič in Doberle skušata dobiti žogo, podano s krila. .Spodaj : Prizor s tekme Hermes : Svoboda, ki se je vršila 2. marca in končala s 5 : 2 v korist Svobode. .Na desni v krogu: K današnji izbirni plavalni tekmi SK Ilu-ije: Trener plavalne sekoije SK Ilirije. Deutz, absolvent berliiLske visoke šole /a telesno kulturo. (z zbirke: , Mariborski obrazi. .V. Derental: Singapurska krasotica l'ovest Raga-.Matu je otresel pepel s svoje smotke. »To je dolga zgodba in še jako romantična povrhu! .Najbrž veste — ali bolje rečeno, najbrž ne veste — da se nahaja na Borneu, enem izmed največjih Zondskih otokov (malajsko se zove .dežela tisoč in sto gora') razen holandskih kolonij tudi angleški protektorat? Zdaj se nahaja pod britanskim, pokroviteljstvom več poprej samostojnih kraljestev. Med njimi je tudi dežela Ujong, oziroma Džohor. Začetkom preteklega stoletja se je tja priklatil neki angleški mornar. Pobegnil je z vojne ladje. John Smith mu je bilo ime, prav zares... Zadnji radža v Džohoru in Ujongu se je imenoval Durgan-Sokhoma, ki se je zapletel v dolgotrajno vojno z dajaškimi rodovi. John .Smith je vladarju napravil veliko uslugo. Izšolal je po evropskem načinu radževe vojake, sam prevzel poveljstvo in za vselej potolkel Dajake: skriti so se morali v svoje hribe v notranjosti otoka. Po smrti Durgan-Sokhome je izvolilo prebivalstvo Johna Smitha za radžo. ali pa se je morda sam posadil na prestol: kdo bi to vedel! Kratkomalo, sedanji, radža v Ujongu in Džohoru je pravnuk onega pustolovskega mornarja in se seveda vselej naslanja na Angleže. Saj razumete?« »Že razumem. A ne vem, kako se more nanašati vsa ta zgodba na Harum Čandano?« »Pač! Harum Čandana je zopet vnukinja onega mlajšega brata Durgan-Sokhome. ki bi moral po njem zasesti prestol. Mesto tega pa je nenadoma umrl. Pravijo, da ga je dal zastrupiti John Smith. .Njegovi otroci so morali v pregnanstvo. Tako se je torej zgodilo, da si mora Harum Čandana služiti kruh na odru, namesto da bi vladala v kraljestvu svojih prednikov!« »fio, potem na njej ne bo mnogo kraljevskega!« je nejeverno pripomnil Rahmanov. Raga-Matu je skomiznil z rameni. .»Tega jaz ne bi rekel! Tukaj se zelo varujejo izročila. V tem oziru razmere niso nič slične onim v Evropi. Tudi je zrastla pod dednim varstvom. Povsod jo spremlja neki starec, ki pazi na njo kakor na punčico svojega očesa. Ta mož je pravi divjak. Ne bi ga vam priporočal za sovražnika! Poznam ga namreč osebno... Piše se telorong, in je potomec uglednega rodu dvornih dednih oprod. .Vlalajsko se zo-vejo »orang-kaja« in so vladarjevi osebtii varuhi.« »Torej ima ta princesinja-igralka celo lastne dvorjane?« »Zdi se, da. Ima celo dvorno damo ali prav za prav staro pestunjo. Njeni predniki in Čelorongov oče so tudi morali v prognanstvo z otroki onega nesrečnega brata radže Durgan-Sokhome vretl.« Raga-Matu je vrgel ostanek č i rute čez ogrodje balkona na cesto in vstal. To je vse, kar vam vem povedati. Če zaupate človeku, ki pozna tukajšnje razmere, vatn nujno priporočam; nikar ne hodite tej ženski preblizu... Tujec ste... Lahko bi zašli v velike tieprilike.« »Na primer?! Rahmanov, ki do tega trenutka nikakor ni mislil kraljevski igralki ,priti preblizu', je nenadoma postal irraast in je hotel ugovarjati. Dozdevalo se mu je namreč, da Raga-Matu zopet po ovinkih namiguje na Kate in jo hoče obvarovati dozdevne nezvestobe njenega soplesalca. Zato je stavil svoje vprašanje z dokaj izzivalnim glasom. A stari Raga-Matu ni zaman prepotoval vse zemeljske oble; pri sleherni vremenski izpremembi je čutil trganje v udih. Tudi zdaj je Rahmanova samo pogledal, kakor gleda pameten, osivel šimpans dečka, ki ga draži onstran mreže njegove kletke. Rekel je samo: ..Moram iti!«, stisnil Rahmanovo roko in odkorakal po balkonskih stopnicah navzdol, neroainie mu aovollcn le s ftrivoifenfem nreanlitva