DOLENJSKI GOZDAR 9mdne9^£B letnik XIV junij 1979 • >■ št. 6 inBVV-- Jože Grandovec na republiškem tekmovanju na Črnem vihu 16- junija 1979 (foto: JOŽE KURE). -Več o letošnjih tekmovanjih berite na srednjih dveh straneh današnje številke Dolenjskega gozdaija Novi samoupravni predpisi Nekaj misli ob izidu osnutkov samoupravnih aktov, s katerimi bomo urejali vprašanja del oz. nalog ter osebnih i n drugih dohodkov. I Projekt kot j prispevek GG • Gozdno gospodarstvo No-j vo mesto je na prošnjo od-S bora Gorjanskega bataljona, : ki bo v septembru praznoval : jubilej pri rojstni hiši narod-: nega heroja Vinka Paderšiča, : izdelalo projekt razširitve in s delne novogradnje krajevne • ceste Leskovec — Dol. Suha- • dd — Gor. Suhadol z odce- • pom do rojstne hiše Vinka •Paderšiča v Dd. Suhadolu. : Projektna dolžina trase je j 3283 m, vrednost opravlje-: nih projektantskih del pa iznaša 126.093,80 din. Stro-: ške izdelave projekta bosta • TOK „Gozdarstvo” Novo j mesto in TOZD „Gradnje” • krili iz lastnih sredstev vsaka jdo polovice. Tako bo gozd-: no gospodarstvo Novo me-i sto prispevalo k izboljšanju : cestne povezave med ome- • njenimi naselji. • MATIJA MAZOVEC Pred nami so osnutki pravilnika o razvidu del oz. nalog, samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Razprava o teh osnutkih bo trajala do 25. junija 1979. Od 26. do 30. junija bo komisija za pripravo osebnih dohodkov izpeljala usklajevalni postopek, nato pa bodo delavski sveti TOZD in TOK „Gozdarstva” sprejemali osnutke teh aktov kot predloge aktov in obenem razpisali referendum, ki naj bi bil v petek, 20. julija 1979. Iz predloženega rokovnika lahko vidimo, da je časa malo i n bomo morali z delom pohiteti, če hočemo referendum v predvidenem roku tudi izvesti. Kljub kratkemu roku pa naj bo razprava kvalitetna; v njej naj s p ripombami in predlogi sodeluje čim več delavcev. Nikomur n i v interesu, da bi vrinil delavcem nekaj, kar za njih ne bi bilo sprejemljivo. Zato pa je nujno, da delavci na napake opozorijo, da dajo pripombe in predloge. Vsekakor v tej fazi ne bomo mogli urediti osnov in meril za delitev osebnih dohodkov tako, kot bi to vsi želeli in da bi bili z novo obliko tudi vsi zadovoljni. Vedeti moramo, da gre za po- polnoma novo obliko OD, za plačilo po delu, ki jo šele sedaj spravljamo v življenje in zato ne bo šlo brez težav. S kvalitetno razpravo, v kateri bo sodelovalo kar največ delavcev,lahko rešimo veliko problemov. Nekaj pa jih bo ostdo tudi za v prihodnje, ker za njihovo reševanje potrebujemo temeljite analize in študije, ki pa zahtevajo več časa. 1; Z osnutkom pravilnika o razvidu del oz. nalog delavci TO določajo dela in naloge, kakršne izhajajo iz dejavnosti temeljne organizacije. Dela oz. naloge se opisujejo in razvrščajo glede na to, kakšno strokovno izobrazbo oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti so potrebne za njihovo izvrševanje. V ta namen se uporablja tabela za (Nadaljevanje na 66. str.) Novi samoupravni predpisi (Nadaljevanje s 65. str.) določanje sestavljenosti dela. Z razvidom del opredeljujemo tako vrsto in zahtevnost dela ter sistem analitične ocene. 2. S samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo sprejemamo delavci vseh TOZD, TOK in DSSS gozdnega gospodarstva Novo mesto obveznost , da bomo s pravilnikom 0 osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo enotno uredili osnove in merila za delitev sredstev na osebne dohodke in skupno porabo. Osebni dohodek delavca določamo tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem 1 n gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot s svojim in z družbenim minulim delom k povečanju dohodkov temeljne organizacije v skladu z načelom cfelitve po delu. Slednje je seveda v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi je združil delo in sredstva. Kot osnovo za delitev sredstev za osebne dohodke določamo delovni prispevek. 3. Z osnutkom pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo določamo konkretne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, vrste in višino osebnih in drugih i zdatkov, ki so predmet sporazumevanja. Z njim določamo tudi obračun in izplačilo osebnih dohodkov, način ugotavljanja osebnih dohodkov na podlagi opravljenega dela in organe za izvajanje pravilnika. Osebni dohodek delavca določajo: — vrsta in zahtevnost dela, — delovna uspešnost, — minulo delo. Elementi, ki določajo delovno uspešnost, so: — količina dela, — kakovost dela, — gospodarnost in — inventivna dejavnost. Delovno uspešnost za pretežno proizvodno delo bomo ugotavljali na osnovi norm, določenih s pravilnikom o normah, medtem ko bomo delovno uspešnost strokovno vodstvenih cbl ugotavljali posredno, v odvisnosti od uresničevanja vseh bistvenih ciljev plana TO. Delovno uspešnost za upravno-administrativno in administra-tivno-tehnična dela pa bomo ugotavljali na osnovi programa dela in nalog ter ocene oz. presoje njihovega uresničevanja. V materialnem delu pravilnika smo se ravnali v skladu s stališči sindikatov. Glede na to, da je ta del za mnoge zelo zanimiv, navajamo nekaj podatkov o denarnih nadomestilih, ki bi po osnutku pravilnika veljala za leto 1979. 1. Osebni dohodki pripravnikov (19. člen): — srednješolska izobrazba — 73 % popr. OD/zap. v SRS ali 4057.00 din, - višješolska izobrazba — 94 % popr. D/zap. v SRS ah 5225.00 din, — visokošolska izobrazba 110 % popr. OD/zap. v SRS ah 6114.00 din. 2. Dnevnice za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja ter ostali stroški (28. člen). Dnevnice: od 8 do 12 ur - 3 % poprečnega OD/zap. v gosp. SRS ali 166.00 din nad 12 ur — 4,5 % poprečnega OD/zap. v gosp. SRS ali 250.00 din S troski p reno čevanj a: s predloženim računom — 5,5 % poprečnega OD/zap. v gosp. SRS ali 305,00 din brez predloženega računa — 2,2% poprečnega OD/zap. v gosp. SRS ah 122,00 din 3. Kolometrina (31. člen). Za osebne avtomobile: makadam — 36 % cene litra super bencina na prevoženi km -3,75 din asfalt — 30 % cene litra super bencina na prevoženi km — 3,15 din za motor: makadam — 14 % cene litra super bencina na prevoženi km - 1,45 din asfalt - 11,5 % cene litra super bencina na prevoženi km - 1,20 din. Za uporabo kolesa se povrnejo stroški v višini 1,5 % poprečnega mesečnega neto OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS v prvih devetih mesecih preteklega lesa, kar znaša 83.00 din, če je delavec delal vse delovne dni v mesecu. 4. Regres za prehrano (34. člen) Delavec ima pravico do regresa za prehrano v višini 8 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SRS, kar znaša 444,60 din. 5. Nagrade učencem in študentom za obvezno in neobvezno prakso (37. člen). Nagrade učencev: I. letnik 25 % pop. OD/zap. v gosp. SRS ali 1389,00 din II. letnik 30 %pop. OD/zap. v gosp. SRS ali 1684,00 din III. letnik 35 % pop OD/zap. v gosp. SRS ali 1945.00 din IV. letnik 40 % pop. OD/zap. v gosp. SRS ali 2223.00 din Nagrade študentom: I. letnik 45 %pop. OD zap. v gosp. SRS ali 2501,00 din II. letnik 50 % pop. OD zap. v gosp. SRS ali 2779,00 din III. letnik 55 % pop. OD zap. v gosp. SRS ali 3065,00 din IV. letnik 60 % pop. OD zap. v gosp. SRS ali 3334,00 din 6. Nagrade za delo ob upokojitvi (43. člen). Če je delavec delal v delovni organizaciji do 10 let, prejme 11.116.00 din če je delavec delal v delovni organizaciji nad 10 let, prejme 16.774,00 din. 7. Nagrade ob delovnih jubilejih: — za 10 let delovne dobe prejme delavec3.334,00 din, — za 20 let delovne dobe prejme delavec 5.002,00 din, — za 30 let delovne dobe prejme delavec 6.669,00 din. 8. Regres za letni dopust (48. člen). Sredstva regresa se oblikujejo v višini 45% (2.501,10 din) poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v prvih devetih mesecih preteklega leta. Od tako oblikovanih sredstev se lahko izplača največ 70 % (1.750,00 din) delavcem v gotovini, kot nadomestilo dela stroškov oddiha. Od oblikovanih sredstev za regres za letni oddih se 30 % sredstev porabi za pridobitev novih kapacitet ali regresiranje oskrbnega dne v počitniških objektih gozdnega gospodarstva Novo mesto. Pri določanju višine oskrbnega dne je potrebno upoštevati: — višino osebnega dohodka delavca, — samohranilstvo, — težje delovne pogoje; (Nadaljevanje na 67. str.) Naš najboljši, Ivan Štrumbelj, je bil na Črnem vrhu tretji (foto: JOŽE KURE). Za dosledno nagrajevanje po delu in rezultatih dela Z APIS S SEDME SEJE DELAVSKEGA SVETA Dnevni red seje delavskega sveta gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki je bila 20. junija je bil takle: 1. pregled in potrditev zapisnika zadnje seje, 2. razprava in sklepanje o akcijskem programu uresničevanja stališč republiškega sveta zveze sindikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve, 3. razprava o kadrovskih vprašanjih v delovni organizaci- 4. razprava o vodnogospodarskih osnovah Slovenije, 5. razprava in potrditev samoupravnega sporazuma o združevanju deviznih sredstev za obdobje 1979 do 1983, 6. razno. Obrazložitev k 2. točki dnevnega reda seje delavskega sveta Uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov v TOZD in v delovnih organizacijah je v tem obdobju posvečena velika pozornost. Skupščina SR Slovenije je v informaciji o prilagajanju in usklajevanju splošnih aktov z zakonom o združenem delu ugotovila, da so bili doseženi pomembni premiki, vendar ostajajo nekatera vprašanja še odprta. Eno takih vprašanj je pridobivanje in razporejanje dohodka ter uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela. To področje je drugje, pa tudi pri nas, načelno urejeno v samoupravnih aktih, vendar pri uresniče- ustvaijenega dohodka, lahko pripomore k uveljavljanju interesov in odgovornosti delavcev za vse oblike ustvarjanja. O nagrajevanju po delu smo pri nas že veliko razpravljali. Poskušači smo z nekaterimi merili in kriteriji zadevo urediti, vendar se kljub množici ukrepov še nismo dokopali do najbolj praktičnih in pravičnejših rešitev. Marsikatere zadeve odlagamo za kasneje, čakamo še dopolnilne predpise itd. Da bi zadevo pospešili, je republiški svet zveze sindikatov zadolžil osnovne organizacije, da dajo pobudo za dosledno uveljavitev načel pridobivanja in razporejanja dohodka in uveljavljanja delitve po delu. V ta namen je predsednik sklical sindikalno konferenco, na kateri so bili navzoči tudi sekretarji 00 ZK in predsedniki delavskih svetov. Na konferenci je bila imenovana delovna skupina za Novi ■■■ (Nadaljevanje s 66. str.) dohodek — din do 5000 5000 - 7000 7000 - 9000 nad 9000 %regr. oskrb. dne od TOZD 0,73 - 135,00 din 0 ,64- 118,00 din 0,55 - 102,00 din 0,46 - 85,00 din % plač. oskrb. dne 0,27 - 50,00 din 0,36 -67,00 din 0,45 - 83,00 din 0,54- 100,00 din Delavci, ki opravljajo delovne naloge: sečnjo lesa, nakladanje lesa — ročno in z dvigali, delo pri ročnem ali mehaniziranem spravilu, minerska dela, strojniki in delavci pri gozdni in grad-beni mehanizaciji, žagar cirku-larist, vozniki kamionov, delavci invalidi ter delavci — samohranilci imajo regresiran oskrbni dan po zgoraj navedeni tabeli. Ostali delavci, ki niso zajeti v predhodnem odstavku, ki pa prejemajo nižji OD od 4500 din, imajo regresiran oskrbni dan v višini 64 % cene oskrbnega dne (118,00 din). Delavci, ki prejemajo nad 4500 OD, pa niso zajeti v prejšnjih določilih, imajo regresiran oskrbni dan v višini 46 % cene oskrbnega dne (85,00 din). JOŽE KOVAČIČ vanju tega marsikje nastajajo težave, ne pa povsod. V nekate- pripravo akcijskega programa, rih organizacijah se že kaže ki je danes predložen v razpravo pomemben napredek pri uve- in sklepanje, ljavijanju delitve po delu. Prav Oceniti je potrebno naslednja to pa dokazuje, da je sistemske glavna vprašanja: r ešitve iz zakona mogoče uspe- _ kako je uveljavljeno plani-šno uveljaviti v družbeni praksi. ranje pridobivanja in razpore- Zato so se sindikati s svojimi stališči opredelili za splošno in učinkovito akcijo dograjevanja sistema delitve po delu. To pa prav zaradi delavcev samih, kajti le nagrajevanje po delu in rezultatih dela, kije odvisno od janja dohodka, — ali pravilnik in sporazum o razporejanju čistega dohodka vsebuje osnove in merila za delitev čistega dohodka in koliko upošteva oblikovanje sredstev za osebne dohodke v odvisnosti od uspešnosti dela in dohodka, — kako je uveljavljena svobodna menjava dela med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb, - ali obstaja in kakšen je razvid del in nalog, — kako se uveljavlja uspešnost živega dela za delavca v proizvodnji in za delavca v delovni skupnosti skupnih služb, — kako se uveljavlja nagrajevanje ustvarjalnosti, — kako se uveljavlja min.lo delo, — kako je urejena solidarnost na področju osebnih dohodkov in skupne porabe med delavci, v delovnih organizacijah in sestavljenih organizacijah združenega dela, — kako zagotoviti obveznost, da se letos ne bodo izven dogovorov povečali zneski posameznih pravic iz skupne porabe in da se bo višina teh sredstev gibala v odvisnosti od ustvarjenega dohodka; — kako zagotoviti, da bodo akontacije osebnih dohodkov v skladu s planiranimi razmerji d elitve dohodka in kako pravočasno ukrepati za odpravo motenj; — kako zagotoviti, da bo že v tem letu več sredstev namenjenih za akumulacijo kot v preteklem letu. Sindikalna konferenca je zavzela stališče, da se predlogi oblikujejo skupno za vse TOZD in TOK. (Nadaljevanje na 68. str.) Mečenje vrvi je razgibalo gledalce, ki bi najraje potegnili v eno ali drugo stran. Na fotografiji ekipa DSSS, ki se je zadeve lotila zelo resno, a je bila kljub teži „prelahka" . .. Alojz Bobnar je bi precej razočaran, ker je balonček ostal nepoškodovan (Republiško tekmovanje) ( Nadaljevanje s 67. str.) AKCIJSKI NACRT uresničevanje stališč republiškega sveta zveze sindikatov v pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve. Delovna skupina, ki jo je imenovala sindikalna konferenca GG Novo mesto 1. junija 1979, je na podlagi uvodnega poročila tov. Dragišiča __ in Lukšiča ter razprave tov. Žuni-ča, predsednika občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, pripravila naslednji AKCIJSKI NAČRT, v katerem predstavljamo po vrstnem redu: vsebino naloge, nosilce akcije in rok, do katerega mora biti delo opravljeno: 1. Analiza plana pridobivanja in razporejanja dohodka (spremembe za leto 1979 - dohodek, čisti dohodek, OD, akumulacija, skupna poraba) — (Janez Rustja, Tone Sepec, komisija za sest. srednjeroč. načrta) -31.8.1979. 2. Ureditev dohodkovnih odnosov z lesno industrijo in trgovino - (Dragišič, Markovič, Kovačič, komisija za planiranje in razpor. doh.) — 31. 12. 1980. 3. Ureditev dohodkovnih odnosov med TOZD - (Lovko, J ože Lukšič, komisija za planiranje in razpor. doh.) - 31. 12. 1979. 4. Ureditev odnosov svobodne menjave dela med TOZD v sestavi GG in družbenopolitičnimi skupnostmi in SIS -(Dragišič, komisija za plan. in razpor. dohodka) - 31. 12. 1979. 5. Ureditev odnosov svobodne menjave dela med TOZD in skupnimi službami — (Lovko, Jože Lukšič, komisija za planiranje) - 31.10. 1979. 6. Razvid nalog in del - (je v javni razpravi) — 31. 7. 79. 7. Osnove in merila za n agrajevanje delavcev v proiz vodnji in DSSS — (so v razpravi) - 31.7. 79. 8. Nagrajevanje na osnovi inventivne dejavnosti — (Blažič, Šepec, komisija za inovacije) -3. 12.1979. 9. Nagrajevanje na osnovi minulega dela — (Jože Lukšič, komisija za nagrajevanje na osnovi minulega dela) — 31.12. 1979. 10. Uresničevanje načela solidarnosti med TOZD na področju OD in skupne porabe (zagotovitev socialne varnosti delavcev) — (Jože Lukšič, komisija za planiranje in razporejanje dohodka)-31. 12. 1979. 11. Izračunavanje dohodka izjemnih ugodnosti in njegova razpreditev — (Dragišič, komisija za planiranje in razporejanje dohodka)-31. 12. 1980. Delovna skupina predlaga, da bi z vso resnostjo in natančnostjo analizirali letošnji plan, ugotovili vse pozitivne in negativne postavke in jih uskladili zaradi uporave v drugi polovici leta. Analiza plana bo podlaga za sestavo plana za eto 1980 in za uresničitev sistema nagrajevanja po delu, ki je zastavljen v akcijskem načrtu. Plan je vodilo gospodarjenja in podlaga za delitev dohodka. Nov zdravstveni dom - že do občinskega praznika? Za bralce glasil delovnih organizacij v novomeški občini smo pred dnevi povprašali na Zdravstvenem centru, ali so resnične govorice, da bo novi zdravstveni dom v sklopu bolnišničnega kompleksa v Kandiji res že odprt za letošnji 29. oktober, praznik občine Novo mesto. „Vse kaže, da gradnja noveg; zdravstvenega doma poteka pc p lanu in pogodbi, zaradi česar upa mo, da bo novi dom resnično odpri že za občinski praznik," nam ji odgovoril glavni direktor ZC lakot Berič. Iz 6. številke „PIONIRJA" glasila SGP Pionir v Novem mestu ki je izšla 9. junija, pa povzemamo nekaj podatkov iz članka „Zdravstveni dom Novo mesto, ponos občanov in graditeljev". Napisal ga je Milan Oražem, dipl. gradbeni inženir, ki med drugim navaja, daje projektantu Gorazdu Cibicu, dipl. ing. arh., s sodelavci uspelo s tlori- sno zasnovo objekta v obliki krakov vetrnice prilagoditi in obvladati dom, ki je zasnovan v treh samostojnih enotah, povezuje pa jih četrta -komunikacijski trakt z dvigali in stopnišči. V trinadstropnih objektih je pod razčlenjenimi terasami armiranobetonskega skeleta približno 8.000 kvadratnih metrov uporabnih površin. V novem zdravstvenem domu bo nadstropje splošne medicine z dežurno službo, s kompleti ordinacij splošne medicine, z ordinacijo za borce in starostnike ter s psihologom. „Laboratorijsko nadstropje" bo imelo diagnostične in biokemične laboratorije, posebej pa je do lomno nadstropje za splošno zobozdravstvo s 5 ordinacijami, rentgenom in malo čeljustno kirurgijo, s šolskim zobozdravstvom s 4 ordinacijami, z ortodontom in s triažno ordinacijo. Zobni tehniki so namenili etažo s 4 kompleti ordinacij, zobotehničnim laboratorijem, spec. laboratorijem itd. Dovolj prostora bo tudi za pljučne bolezni s prostori za množična alergološka testiranja, 2 kompleta ordinacij, s prostorom za EKG, rentgen in fluograf. V nadstropju za ginekologijo bodo 3 kompleti ginekoloških ordinacij, titolaboratorij in ordinacija za posege- Predviden je prostor za fizioterapijo, posebno nadstropje za medicino dela s 4 ordinacijami, etaža za ctrmatovenerološki dispanzer, prostori za patronažno službo, otroško zdravstvo itd. Zdravstveni center bo pridobil nadstropje, kjer bo poleg drugega tudi IBM računalniški komplet. Naj cmenimo še prostore za razne pisarne, pa podzemni vezni hodnik do nove kuhinje, kot seveda tudi veliko število spremljajočih prostorov, čakalnic, sanitarij in garderob. O novem domu, ki pomeni poleg urejenih oddelkov pokrajinske splošne bolnišnice v Novem mestu eno največjih pridobitev na področju zdravstva v občini in pokrajini, bomo pred otvoritvijo še poročali. Naj sklenemo današnje poročilo s podatkom, da izvaja dela na novem objektu SGP PIONIR, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, ki je lani prevzel to odgovorno in veliko delo z obveznostjo, da ga dokonča do letošnjega občinskega praznika No- vega mesta. Gozd opazuj in spoznavaj s fotokamero in ne z uničevanjem rastja in vznemirjanjem živali Poslovni uspeh gozdnega gospodarstva Novo mesto v prvem trimesečju 1979 Da bi pravilno cenili doseženi uspeh gozdnega gospodarstva Novo mesto kot DO in posameznih TOZD ter TOK od 1. 1. 1979 do 31. 3. 1979, moramo upoštevati, da na go- spodarjenje vplivajo sezonske razmere. Rezultat je v I. trimesečju zelo odvisen od vremena. Ta sezonski vpliv je pri nekaterih TOZD večji („Gradnje"), pri drugih spet manjši. Će pogledamo pobliže doseženi rezultat do 31. 3. 1979 za GG kot celoto, vidimo, da je celotni prihodek porastel v primerjavi z letom 1978 za 33 %, kar je znatno povečanje, GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO OBRAČUN GOZDNOGOJITVENIH LEL. ODRAZILA IM UREJANJA V I. TKBE3EĆJU 1979 vendar pa smo s tem dosegli le 22 % sprejetega letošnjega pla- Ir' Občuten je tudi porast materialnih stroškov, saj so porasli kar za 41 % v primerjavi z letom 1978. To povečanje je n astalo predvsem zaradi povečanja cen pri nabavljenem materialu in storitvah, deloma pa zaradi povečanja stroškov od- TOZD Gozdnogojitvena dela Odkazilo Urejanje Skupaj kupa v letu 1979. V letu 1978 je bilo odkupljeno 13.221 m3, za kar smo dali 10,468.200 din, TOZD Novo mesto ' 275.539,00 126.804,00 402.343,00 TOZD Straža 239-703,00 126.804,00 366.507,00 letos pa 13.173 m3, za kar je TOZD Podturn 134.017,00 126.804,00 260.821,00 bilo izdano 12,094.307 din. TOZD Črmošnjice 265.488,00 126.804,00 392.292,00 Odkupna cena je bila lani v TOZD Črnomelj 464.487,00 126.804,00 99.460,90 690.751,90 prvem trimesečju 792 din, letos TOZD Trebnje - 36.295,00 36.295,00 pa 918 din. SKUPAJ družb.sektor: 1.379.234,00 670.315,00 99.460,90 2.145.009,90 Pri proizvodnji v družbenih TOK Novo mesto 253-45(5,00 793-921,00 _ 1.047.377,00 gozdovih smo dosegli 25 % letošnjega plana. Posekanih je TOK Črnomelj 262.253,00 646.991,00 324.758,45 1.234.002,45 bilo 32.479 m3 nasproti 31.631 TOK Trebnje - 224.175,00 - 224.175,00 m3 v letu 1978. SKUPAJ zaseb.sektor: 515.709,00 1.665.087,00 324.758,45 2.505.554,45 Dohodek se je letos povečal SKUPAJ družb. ▼ zaseb.sektor: 1.894.943,00 2.335-402,00 424.219,35 4.654.564,35 za 32%, čisti dohodek pa za 30%. gozdno gospodarstvo NOVO MESTO PODATKI O POSLOVNEM USPEHU GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO ZA ČAS OD 1.1.1979 DO 31.3.1979 IN PREDLOGU O DELITVI ČISTEGA DOHODKA Zap. St. Elementi Skupaj GG TOZD Novo mesto TOZD Straža TOZD Podturn TOZD Črmošnjice 1. Celotni prihodek 73.205.752,45 10.632.840,05 13.580.699,30 10.707.218,50 6.622.493,40 2. Del prih.po 12.čl.Zak.o gozd. 1.035.145,00 29.960,00 - - - 3. Skupaj celotni prihodek 74.240.897,45 10.662.800,05 13.580.699,30 10.707.218,50 6.622.493,40 Materialni stroški 30.397.867,64 4.867.664,87 5.587.374,25 3.160.387,80 1.885.403,60 5- Amortizacija 2.471.542,00 363.291,00 412.649,00 509.550,00 424.601,00 6. Dohodek (3“(*++5) 41.371.487,81 5.431.844,18 7.580.676,05 7.037.280,70 4.312.488,80 7. Razpor.doh.za krit.pogodb. in zakonskih obveznosti 13.325-604,70 1.621.506,20 2.093.197,30 2.140.587,10 1.583.895,75 8. Obv.po 12.čl.Zak.o gozd. 1.035.145,00 - 267.865,00 636.110,00 131.170,00 9« Čisti dohodek 27.010.738,11 3.810.337,98 5.214.613,75 4.260.583,60 2.597.423,05 Razporeditev čistega dohodka: 10. Za osebne dohodke 16.636.730,70 3.177.004,60 2.199.522,15 2.362.746,25 1.779.462,15 11. Ostanek za skl.(9-10) Ha. Izguba 11.612.448,56 1.280.445,75 633.333,38 3.015.091,60 1.897.837,35 817.960,90 12. Za rezervni sklad 956.520,20 977.016,75 135.796,10 189.516,90 175-932,00 107.812,20 13. Za skup.por.-stanov.del 156.123,00 144.831,50 143.953,40 115.012,75 1**. Za skup.por.-prosti del 2.302.463,98 305.100,00 270.000,00 291.830,65 229.500,00 15. Poslovni sklad 7.418.452,23 36.314,28 2.410.743,20 1.286.121,30 365.635,95 Popreč.število zaposlenih 679 113 100 109 85 Poprečni mesečni neto OD 5955 5758 5708 5798 5830 Zap. št. Elementi TOZD Črnomelj TOZD TOK Gradn.ie Novo TOK mesto Črncmelj TOK Trebn.ie DSSS 1. Celotni prihodek 4.294.966,25 1.458.845,85 n.875.135,10 7.173.295,40 2.567.777,55 3.903.981,05 2. Del prih.po 12.čl.zak.o gozd. 1.005.185,00 - - - - _ J- Skupaj celotni prihodek Materialni stroški 5.300.151,25 1.458.815,85 11.879.135,10 7.173.295,'0 2.957.277,55 1.404.508,60 3.908.981,05 4. 1.082.573,05 1.035.401,70 7.426.400,95 3-065.537,15 832.215,67 5. Amortizacije. 366.555,00 157.367,00 12.492,00 9.279,00 4.098.479,25 33.594,00 142.166,00 2.534.601,38 6. 7. Dohodek (3“C5) Razpor.doh.za krit.pogodb. 3.851.023,20 176.077,15 4.440.242,15 1.508.774,95 in zakonskih obveznosti 1.126.497,60 642.038,00 1.821.355,05 1.276.435,90 767.069,40 247.518,40 8. 9bvez.po 12.čl.zak.o gozd. - - - - - _ 9. Cisti dohodek Razporeditev čistega dohodka: 2.724.525,60 A65.960,85 2.618.383,10 2.822.043,35 741.705,55 2.687.082,93 10. Za osebne dohodke 2.256.985,35 772.477,30 1.107.743,05 602.418,70 524.381,55 1.853.98^,60 11. 11 i Ostanek za skl. (9-10) a. Izguba 467.540,25 1.280.445,75 1.510.635,05 2.219.624,65 217.324,00 833.098,38 12. Za rezervni sklad ' 96.275,60 - 111.006,05 102.461,95 37.719,40 36.862,55 - Ze skup.porabo - stanov.del 129.385,20 42.007,60 •64.024,50 35.571,35 109.240,50 1*4 . Za skup.porabo - prosti del 241.875,45 - 102.600,00 67.500,00 70.200,00 72.542,05 723-857,88 15. Poslovni sklad - " 1.233.004,10 2.014.091,35 Povprečno štev.zaposlenih 99 31 38 2f 25 55 P°vprečni mesečni neto OD 5265 6202 6930 5858 6054 7772 V primerjavi z letnim planom je bil dohodek dosežen s 24 % in čisti dohodek s 25 %. Za osebne dohodke smo razporedili 19 % več kot leta 1978, v primerjavi z letnim planom pa smo dosegli 20 % letne mase OD. Ostanek za sklade je znašal 11,612.445 din in je za 38% večji od ostanka vi. četrtletju 1978. V primerjavi z letnim planom je del za sklade podjetja dosežen z 52 %. Glede na dosežen dohodek, čisti dohodek in del sredstev za sklade podjetja lahko ugotovimo, da je bilo poslovanje DO lot celote v I. trimesečju uspešno. Še veliko boljši poslovni rezultat bi dosegli, če bi nam uspelo znižati zaloge lesa, da bi ga več odpremili kupcem in bolje izkoristili razpoložljivo mehanizacijo in vozni park. Seveda so posamezne TOZD dosegle različne rezultate. Analizo o tem naj opravi še vsaka TOZD zase. V tabelah I. in II. podajamo pregled poslovnega rezultata, v tabeli III. pa obračun gozdnogojitvenih del, urejanja in odka-zovanja. FRANC LUKŠIČ Tekmovanje delavcev GG Novo mesto 1979 Letošnje tekmovanje gozdarjev za prvenstvo GG Novo mesto je bilo v Novem mestu 8. in 9. junija. Organizatorja tekmovanja sta bila TOZD gozdarstvo in TOK gozdarstvo Novo mesto. Prvotno je bilo predviđeno, da bo tekmovanje na Goijancih, vendar je odbor za izvedbo sklenil, da naj bo tekmovanje v Novem mestu. Zaradi nekaterih težav (kegljišče, prostor za streljanje) je Mo tekmovanje deljeno na dva dni. Strelci in kegljači so se pomerili-v petek, 8. 6. popoldne in zvečer, gozdni delavci — sekači in športniki pa v soboto na stadionu Bratstvo-enotnost Novo mesto. Novost letošnjega tekmovanja je bila v tem, da smo pohod partizanske enote organizirali bolj zgodaj zjutraj z namenom, da bodo tudi udeleženci pohodne enote prisostvovali tekmovanju. Na sporedu je Rezultati tekmovanja gozdarjev GG Novo mesto 9. 6. 1979 Posamezno 1. Jože Grandovec 2. Ivan Štrumbelj 3. Ivan Turk 4. Mirko Jarc 5. Alojz Bobnar 6. Marjan Klobučar 7. Izidor Fink 8. Franc Mum 9. Jože Hočevar 10. Boris Pakar 11. Ferdo Papež 12. Čedo Ivančevič 13. Alojz Turk 14. Jože Žagar 15. Marjan Kump 16. Ivan Kralj 17. Alojz Pečjak 18. Franc Fifolt 19. Lovro Aščič 20. Luka Djukič 21. Redjep Elkasovič 22. Mehmed Čustič 23. Simo Dražetič 24. Jože Brun ar 25. Franc Bohte 26. Pejo Dražetič 27. Ivo Šabič Ekipno: I. TOZD Gozdarstvo Straža II. TOZD Gozdarstvo Podturn IH. TOK Gozdarstvo Novo mesto IV. TOZD Gozdarstvo Novo mesto V. TOZD Gozdarstvo Črmošnjice M. TOZD Gozdarstvo Črnomelj točk 558.5 TOZD Straža 542.5 TOZD Straža 530.0 TOZD Podturn 524.5 TOK Novo mesto 524.5 TOZD Podturn 522.5 TOK No vo mesto 501.5 TOZD Straža 491.5 TOZD Podturn 490.0 TOK Novo mesto 488.0 TOZD Podturn 485,0 TOZD Straža 485.0 TOZD Črnomelj 482.0 TOZD Novo mesto 476.0 TOZD Novo mesto 474.5 TOZD Novo mesto 469.5 TOZD Novo mesto 465.5 TOK Novo mesto 464.5 TOZD Straža 456.5 TOZD Podturn 445.5 TOZD Črmošnjice 437.5 TOZD Črmošnjice 417.0 TOZD Črmošnjice 410.5 TOZD Črmošnjice 405,5 Črnomelj 404.5 TOZD Črnomelj 399.5 TOZD Črmošnjice 351.5 TOZD Črnomelj 1.602.5 točk 1.546.0 točk 1.537.0 točk 1.432.5 točk 1 299,0 točk 1.295.0 točk > bila še zanimiva disciplina: tek v krosu. V soboto zjutraj je tekmovalna arena oživela. Sodniški zbor i n tekmovalci so se začeli pripravljati na nastop. Pohodna enota, ki je obiskala spomenik padlim borcem pri Roku, je prispela na stadion. Po raportu, ki ga je sprejel direktor GG, je vodja TOZD gozdarstvo Novo mesto s kratkim pozdravnim nagovorom odprl tekmovanje. Na poligonu za sekaške discipline je štartalo 26 tekmovalcev naših TOZD in TOK. Po pričakovanju so bili najbolj uspešni tekmovalci TOZD Gozdarstvo Straža in Podturn ter TOK Gozdarstvo Novo mesto. V športnih disciplinah je bil najprej na sporedu tek v krosu. Približno 1500 m dolga proga je k ar dobro oznojila tekmovalce. Md njimi tudi edino tekmovalko, ki je zastopala TOZD Gradnje. Vsekakor gre zahvala ekipi TOZD Gradnje, ki je spošto-v ala načelo: pomembno je sodelovati! Teku je sledila dokaj miroljubna disciplina — met krogle. Šahistom, ki so tekmovali v dvorani GG, so verjetno a vi dali tekmovalci v vlečenju vrvi, ki so se borili v hudi vročini in prahu. Ob bučnem s podbujanju gledalcev so najboljše ekipe obdržale lani dosežena mesta. Kot že v uvodu omenjeno, je bilo tekmovanje v streljanju in kegljanju prejšnji dan v športni dvorani Marof in na kegljišču Pri vodnjaku. Tekmovanje je bilo uspešno opravljeno. V hudi vročini in ob topli pijači je bilo tekmovanje opoldne končano. Ob zaključku je spregovoril tov. direktor in omenil pomembnost vsakoletnih gozdarskih tekmovanj. Čestital je vsem nastopajočim i n podelil pokale ter priznanja najboljšim ekipam in posameznikom v sekaških disciplinah z željo, da bi nas prvih Pregled rezultatov v športnih disciplinah - ekipno na tekmovanju gozdarjev GG Novo mesto - 1979 Ekipa pohod kros streljanje kegljanje met krogle šah vlečenje skupaj mesto vrvi______točke___________ TOZD ČRNOMELJ 25 25 25 6 20 25 20 146 I. TOZD ČRMOŠNJICE 25 20 4 10 25 10 25 119 II. DSSS 25 15 10 25 6 15 8 104 III. TOZD Novo mesto 25 10 8 3 ,8 20 15 89 IV.-V TOZD Gradnje 25 6 20 20 4 4 10 89 IV.-V TOK Novo mesto 25 8 6 15 15 6 3 78 VI. TOZD Podturn 25 - 3 8 10 8 6 60 VII. TOK Črnomelj - 4 15 4 2 - - 25 VIII. TOZD Straža - - 2 2 3 - 4 11 IX. šest čimbolje zastopalo na republiškem tekmovanju. Tudi v športnih disciplinah so bili podeljeni pokali in priznanja najboljšim ekipam in posameznikom. Na srečanju v tekmovanju in pri organizaciji je sodelovalo približno 250 članov kolektiva. Morda ne bi bilo napačno, če bi v bodoče srečanja izkoristili tudi za podelitev nagrad in priznanj podjetja. Pri športnih tekmovanjih pa predlagam razširitev še na druge športne discipline (npr. namizni tenis in druge). Omeniti moram, daje TOZD gozdarstvo Straža zaradi sindikalnega izleta tekmovala z okrnjenimi ekipami. Kljub prijavi nekaterih ekip TOK Gozdarstvo Trebnje ni sodelovala. M. B. Rezultati tekmovanja delavcev GG Novo mesto med p osamezniki 9. 6. 1979 Streljanje: 1. Primož Bobnar, DSSS 166 krogov 2. Matija Mazovec, Gradnje 153 krogov 3. Jože Barič, TOZD Črnomelj 153 krogov Kegljanje: 1. Tone Kruh, DSSS 219 podrtih kegljev 2 . Janez Rustja, DSS 218 podr tih kegljev 3. Jože Rade, TOZD Črnomelj 202 podrta keglja Kros: 1. Brane Štublar, DSSS 2. Tone Novak, TOZD Novo mesto 3. Jakob Poplašen, TOZD Črnomelj Šah: 1. Janez Jereb, TOZD Novo mesto 11 točk 2. Tomo Vardič, TOZD Črnomelj 10 točk 3 . Branko Puljak, TOZD Črnomelj 9 točk Na Danskem so na več poizkusnih ploskvah in na različnih tleh raziskovali vpliv redčenj in rast smrekovih sestojev. Viden je ugoden vpliv redčenja informiranja dreves večjih dimenzij. Od različnih tipov redčenj seje cbnesel posebno tisti, po katerem so rdečenja v mladosti močna, kasneje pa zmernejša. TOK Trebnje Po^ed na prizorišče tekmovanj, ki so bila na stadionu Bratstva in enotnosti v Novem mestu. V slovenski ekipi namreč ne moreta nastopiti na državnem tekmovanju na Črnem vrhu med prvih 6 uvršč enih Rudolf Srečko in Stanko Vder. Imenovana sta se lani na državnem tekmovanju v Novem mestu uvrstila med prvih deset. Po propozicijah državnega tekmovanja pa ne more nastopati na naslednjem državnem tekmovanju prvih deset uvrščenih na tekmovanju iz prejšnjega leta. Glede na to je prišel v slovensko republiško ekipo tudi naš Grandovec, ki je po vrstnem redu sicer osmi. Na letošnjem republiškem tekmovanju je sodelovalo 67 tekmovalcev, lani v Novem mestu pa 79. Tekme so potekale kljub slabemu vremenu zelo dobro in tudi pripomb na sojenje ni bilo. Vsi tekmovalci in sodniki so dobili tudi lepo spominsko darilo — lesen zob verige motorne žage. Republiško tekmovanje gozdarjev Ekipa GG Novo mesto osvojila prvo mesto V soboto, 16. 6. 1979, se je v Črnem vrhu nad Idrijo na republiškem tekmovanju gozdnih delavcev-sekačev pomerilo 79 tekmovalcev iz 12 gozdnogospodarskih organizacij. Organizator letošnjega republiškega tekmovanja gozdarjev je bilo Soško gozdno gospodarstvo Tolmin. Tekmovanje, ki se je odvijalo sicer na slikovitem kraju ob hotelu Bor, na prijetno urejenem poligonu, pa je žal motilo slabo, deževno vreme. Dež, kije bil po dolgotrajni suši sicer zlata vreden, je organizatorjem motil potek tekmovanja, tekmovalcem in gledalcem pa jemal dobro voljo. No, kljub temu so se naši tekmovalci dobro „odrezali" in v postavi Štrumbelj, Bobnar in Grandovec zasedli prvo mesto v ekipni uvrstitvi s 1701 točko, pred ekipo SGG Tolmin s 1679 točkami in pred tretje uvrščeno ekipo GG Nazarje s 1663 točkami. V posamezni uvrstitvi so dosegli tekmovalci naslednji uspeh: 1. Srečko Rudolf SGG Tolmin 580.5 točk 2. Stanko Voler GG Nazarje 579.5 točk 3. Ivan Štrumbelj GG Novo mesto 577,5 točk 4. Alojz Bobnar GG Novo mesto 565 točk 5. Ivan Čuk GG Postojna 565 točk 6. Stane Margon GG Postojna 562.5 točk 7. Matija Ambrožič SGG Tolmin 559 točk 8. Jože Grandovec GG Novo mesto 558, točk 9. Ivan Rovan GG Kočevje 554.5 točk 10. Jože Lipovec GG Bled 552.5 točk 16. Mirko Jarc GG Novo mesto 528.5 točk 22. Marjan Klobučar GG Novo rmsto 513,5 točk 45. Ivan Turk GG Novo mesto 430.5 točk Ekipo, ki bo zastopala Slovenijo na državnem tekmovanju sekačev, ki bo 5. 6. in 7. julija 1979 v SR Hrvatski, v Osijeku, sestavljajo: 1. Ivan Štrumbelj GG Novo mesto Vsi naši tekmovalci, zlasti ekipa Štrumbelj, Bobnar, Grandovec, so dosegli pričakovano uvrstitev, saj se je pet naših uvrstilo med prvo tretjino vseh nastopajočih, kar kaže, da so bili naši primemo pripravljeni. Razočaral je nekoliko le Ivan Turk, ki je imel pač nekoliko manj športne sreče, kar pa za pravega tekmovalca tudi ni nič narobe. Vsi pač ne morejo biti 2 . Alojz Bobnar GG Novo me- prvi. Pomembno je namreč so- sto delovati! 3. Ivan Čuk GG Postojna 4. Stane Margon GG Postojna Vsem našim tekmovalcem, 5. Matija Ambrožič SGG Tol- zlasti pa ekipi prvih treh, iskre- min no čestitamo! 6. Jože Grandovec GG Novo mesto JOŽE KURE, dipl. ing. priborili Štrumbelj, Bobnar in Grandovec. (Foto: JANEZ PENCA). Pomanjkljivosti pri delu „mladih” sekačev V dneh od 21. 5. do 25.5. 1979 sva s tov. Žigonom, inštruktorjem iz Gozdarskega šolskega centra Postojna, obiskala mlade gozdne delavce, ki so v preteklem letu in letos o 10. marca opravili tečaje za delo z motornimi žagami in za sekaška dela in opravila. Obisk je bil namenjen preverjanju praktične usposobljenosti teh delavcev za sekaška dela in opravila oziroma ugotavljanju morebitnih napak ali pomanjkljivosti pri njihovem delu. Rezultati preverjanj znanja naj bi pomagali pri orientaciji usmerjenja bodočega izobraževanja s tega področja, predvsem glede na najčešće ugotovljene n apake ali pomanjkljivosti. Preverjanje znanja je za vsakega posameznega delavca obsegalo sledeče ocenjevalne skupine: 1. pregled žage in orodja, 2. tehnika podiranja, preža-go vanja in ob žago vanja drevja, 3. upoštevanje varnostnih ukrepov. Rezultati so bili vpisani v ocenjevalno tabelo, ki je v celoti obsegala 13 elementov ocenjevanja dela in ravnanje posameznika, z ocenami 5, 3 in 0. Vsak izmed delavcev je podrl in izdelal po eno drevo, razen lupljenja. Od 48 delavcev, ki so opravili tečaje, nam je uspelo testirati 22 delavcev. Ob upoštevanju, da je šlo za razmeroma skromno število delavcev, je ocenjevanje po skupinah ocenjevanja in v celoti pokazalo podobo, ki je razvidna iz tabele. Za celoto velja, da je v 47 % primerov znanje solidno, v 36 % primerov pomanjkljivo, vendar še zadovoljivo, in v 17% primerov nezadovoljivo. Po skupinah ocenjevanja je vzdrževanje žage in orodja nezadovoljivo v 12% primerov, nezadovoljiva tehnika podiranja in izdelave je bila evidentirana v B % primerov in nezadovoljivo upoštevanje varnostnih ukrepov v 27 % primerov. Ob pregledu žage in orodja je opaženo nezadovoljivo stanje predvsem pri vzdrževanju žage kot celote in vzdrževanju letve, pomanjkljivo pa zlasti brušenje verige, vzdrževanje letve ter zlasti čiščenje čistilca zraka in vplinjača. Pri tehniki podiranja, preža-govanja in obžagovanja je naj-v eč napak in s tem nezadovoljivega dela pri napravi zaseka in pri podžagovanju, v manjši meri pa tudi pri pripravi na podžago-vanje, določitvi smeri podiranja, prežagovanju in obžago-vanju. Razne pomanjkljivosti so zaznavne predvsem pri napravi zaseka in pri podžagovanju; slede pomanjkljivosti pri obža-govanju, določitvi smeri podiranja in pri prežagovanju. Ocenjevanje upoštevanja varnostnih ukrepov je pokazalo zlasti na nezadovoljivo obnašanje med podiranjem drevesa in na nedosledno ali nepravočasno opozarjanje sodelavcev ali drugih oseb na nevarnost padajočega drevesa. Delno je zadovoljiva ali pomanjkljiva uporaba osebnih varstvenih sredstev. Najbolj pogostno ugotavljanje napake in pomanjkljivosti, do katerih prihaja pri delu in obnašanju mladih gozdnih de- lavcev med sečnjo, bodo nedvomno koristile bodočim prizadevanjem pri izobraževanju delavcev — sekačev. Rezultati te „mini“ raziskave nas tudi utrdijo v prepričanju, da je za mlade, nove delavce izredno pomembno utrjevanje znanja na samem delu, predvsem v času takoj po tečaju, na katerem zaradi kratkotrajnosti delavec ne more pridobiti vseh potrebnih delovnih in s tem tudi varnostnih navad. Poseben inštruktor delovne organizacije bi lahko k utrjevanju znanja in delovni vzgoji ter delavcev bistveno prispeval. Star rek: ,,Kar se Janezek nauči, to Janez zna“, je prav gotovo vredno upoštevati. BOGOMIR ŠPILETIC, vam. ing. Obnovljena je pogodba z Dolenjskim letalskim centrom Med gozdnim gospodarstvom Novo mesto in Dolenjskim letalskim centrom je letos obnovljena pogodba, po kateri se GG obvezuje finančno podpreti Dolenjski center, le-ta pa bo s svojimi letali in letalci v obdobju, ko je nevarnost gozdnih požarov največja, z neba opazoval gozdove na dolenjskem gozdnogospodarskem območju in pravočasno obveščal o nastanku požarov. Dolenjski letalci so že tudi prejšnja leta opazovali naše gozdove in v več deset primerih obvestili o požarih ljudsko milico. Ni potrebno posebno naglašati, kako dragoceno je za pravočasno zatiranje požarov njihovo čim hitrejše odkrivanje. Lani in letos nam požari niso prizadejali veliko škode. Prav gotovo gre zasluga za to tudi usklajeni akciji, katere pobudnika sta uprava javne varnosti in gozdnega gospodarstva ter sodelovanje s p ožrtvovalnimi gasilci, z letalskim centrom in z vse bolj osveščenimi državljani. Seveda pa bi bilo vsako popuščanje v budnosti lahko prav nevarno. Zato moramo v prizadevanju za preprečevanje gozdnih požarov vztrajati še naprej. Večletna opazovanja kažejo, da pri nas nastane največ požarov v mesecih februar, marec in april. Da za izredno sušo ta dolgoletni red ne velja, kažeta dva požara na območju gospodarske enote Tanča gora: eden ob koncu maja in drugi v začetku junija. Povzročila sta za 25.000 dinarjev škode. J. P. —Skupine RezultaTT~-~^gcenj. Pregled žage in orodja pehn.podir., prežag. in obžagovanja Upošt.varn. ukrepov Vse skupaj OCENA 5 3 0 Sk, 5 3 0 Sk, 3 0 Sk. 5 3 0 Sk. Štev.primerov 20 25 6 51 61 49 16 126 40 21 22 83 121 95 44 260 % 39 49 12 100 48 39 13 100 48 2 7 100 47 36 17 100 Pokali in diplome so tako ekipam kot posameznikom dragocen spomin. Pred podelitvijo priznanj je zbrane nagovoril direktor GG Novo mesto ing. Jože Petrič. Ob njem so organizatorii tekmovanja, zastopniki TOZD in TOK Novo mesto ing. Radovan Lapanje, Mirko Bajt in ing. Adolf Štor. Steklina se nam nezadržno bliža * Steklina je že zelo stara bolezen, saj sojo poznali že v starem veku. Izvira iz bolezni „zoonoza" in jo lahko dobijo vse toplokrvne avali, lahko tudi ptiči. Ime steklina je pri nas nastala iz „stečen pes“. Izmed divjih živali so pri nas za steklino najbolj dovzetne: volk, lisica, jelen in srna. Zanimivo pa je, da je izmed ptičev najbolj odporna divja raca. Povzročitelj oz. prenaševalec stekline je slina bolne živali. Zanimiv je primer okužbe s steklino, ko je stekel pes hotel ugrizniti otroka, pa mu je raztrgal le hlače. Mati je nato otroku zašila hlače, se pri tem zbodla z iglo in se tako okužila s steklino. Steklina ni nova bolezen, saj je v Evropi stalno prisotna, vendar ne tako v velikem obsegu kot sedaj. Zanimiv je podatek o razširjenosti stekline pred zadnjo vojno. V letih 1919—1951 je v Jugoslaviji umrlo zaradi stekline 1070 ljudi, v letih 1970-1973 pa 14 ljudi. Najbližja okužba na Dolenjskem je bila v Gabrju leta 1952, ko je stekel pes ugriznil gospodarja. Od vseh dežel sta samo Avstralija in Britansko otočje brez stekline. Vrste in prenašanje stekline Po vrsti poznamo dvoje vrst bolezni, in sicer: 1. gozdno steklino, ki jo prenašajo divje živali, predvsem lisice in volkovi, ter 2. mestno steklino, ki jo prenašajo psi in mačke. Sedanja steklina, ki je prisotna v Sloveniji, je gozdna steklina, ki ima izvir na Poljskem in se širi preko gozdnih živali. Širi se nezadržno in po mnenju strokovnjakov je vzrok predvsem v prevelikem številu lisic. Prevladuje prepričanje, da bi se širjenje stekline omejilo, če bi znašalo število lisic 2 živali na 1000 ha, kar je praktično nemogoče doseči. Po sedanji oceni je lisic 4-5 krat preveč. Ta podatek zgovorno pove, da bomo morali lovci lisičji rod krepko razredčiti. V Slovenijo se je steklina razširila iz Madžarske in Avstrije in se letno razširi za okrog 40 km. Zadnji primer stekline so ugotovili v Trzinu pri Ljubljani prejšnji mesec. Domača mačka se je po mesecu potepanja vrnila domov in ugriznila gospodarja. Razen tega primera so nekako v istem času tudi v Kranju ugotovili steklino na oboleli smi. Predvidevajo, da ti dve živali nista edina primera obolelosti po steklini, kajti v gozdu je težko najti obolele živali. Povzročitelj stekline je virus v možganih. Če je človek ugriz njen v gjavo, ga takoj cepijo, če pa je ugriz na drugih delih telesa pa najprej opazujejo psa, ki je človeka ugrizni. To opazovanje traja 15 dni in v tem času se ugotovi, če je pes zdrav ali bolan. Bolno žival po steklini ugotovijo po takozvanih amonovih rogih v možganih. Zato osumljenih živali ne smemo streljati v glavo, da ne poškodujemo možganov. Inkubacija pri ljudeh in živalih je različna. Ugotovili so, da je človek zbolel celo po 3 letih. Cepiva, ki jih za preprečevanje in zdravljenje stekline uporabljajo pri nas: 1. Hemptova vakcina je domače cepivo, takozvano mrtvo cepivo. Pridobivajo jo iz možganov konj, oslov in ovac. Z njim cepimo pse, pa tudi ljudi, ki so jih ugriznile bolne živali, so cepili s tem cepivom. Posledica tega cepljenja, če je bilo pravočasno, je bila za človeka zelo žalostna, saj je po tem sicer ostal živ, vendar hrom. Tega cepiva pri nas več ne uporabljamo. 2. Flery cepivo so izdelali v državi Karolina (ZDA) iz virusa, ki so ga izolirali iz možganov umrle deklice Flery. Je živo cepivo in ga izdelujemo tudi pri nas v tovarniPliva.Uporablja se izključno za cepljenje psov. Za pridobivanje tega cepiva uporabljajo še neizvaljene piščančke v jajcih. 3. ,Miije“ cepivo so izdelali v Franciji. Je živo cepivo, narejeno na človeškem tkivu in je 100 odstotno, vendar ga uporabljajo samo za cepljenje ljudi. To cepivo sedaj uvažamo in ga bo dovolj za naše potrebe. Živali, okužene za tiho steklino, delimo po znakih v naslednje štadije: 1. stekel pes se nenormalno obnaša, zavleče se v hišico, ne uboga, je žalosten, beži od svetlobe, pozabi na vse, kar se je naučil; 2. pes steče, znori, se trga z verige, sprosti se mu nagon po klatenju, gre tudi do 100 km daleč, grize ljudi in živali, grize in požira kamenje. — Mesto ugriza ga srbi, se sam ugrizne do kosti, cedi se mu slina, ki je včasih krvava, spodnja čeljust mu ohromi, iz gobca mu visi jezik, rep ima stisnjen med nogami, strah gaje vode; 3. paraliza centra za dihanje in žival pogine. Znaki bolne lisice so naslednji: — naravni nagon previdnosti popusti, ne boji se človeka in domačih živali, pride na dvorišče, občasno tudi napade. Znaki okužene sme: - podobni kot za obolelo lisico. Ukrepi za zatiranje stekline: — odstranjevanje bolnih in poginulih živali ter obvezen pregled teh živali; — intenzivnejši odstrel lisic; — obvezno cepljenje psov, sedaj jih cepijo le okrog 83 %; — pokončevanje klatečih psov in mačk. Med ukrepe za zatiranje stekline sodi tudi odlok občinske Skupščine Novo mesto, in sicer: — vsi psi, stari nad 3 mesece, morajo biti obvezno cepljeni; — prijavljeni morajo biti vsi izgubljeni in podivjani psi; — vsako gospodinjstvo ima lahko le enega psa čuvala in največ dva rodovniška psa; — vsi psi morajo biti obvezno na verigi ali v ograji. Dolenjska je ogrožena regija in zato moramo biti pri ukrepih za preprečevanje stekline še posebej pozorni in disciplinirani. Zanimiv je tudi podatek, da na Gorenjskem pripravljajo cepljenje gozdarjev in veterinarjev s cepivom ,,mirje“, kije 100 odstotno zanesljivo, tako po varnosti kot neškodljivosti oz. je brez posledic. Mogoče bi kazalo v tem smislu razmišljati tudi pri nas, če se bo steklina tako nezadržno širila k nam. Še obvestilo lovcem, rejcem psov: po zagotovilu veterinarjev so psi, cepljeni s cepivom „Fleiy“, vami tudi, če jih ogrizejo bolne živali. VLADO PAVEC, dipl. ing. m i .,:y ? mm At ■,. 'V:; • .'1 : w * .... JpP* Pri kleščenju vej je potrebno veliko spretnosti, hitrosti in natančnosti. Zapis o gozdarskem strokovnem filmu 6. junija 1979 je bil v Idriji pregled gozdarskih strokovnih filmov in posvetovanje o potrebi strokovne filmske propagande. Sklicatelj posvetovanja je bil inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, organizator pa tukajšnja TOZD „Gozdarstvo“ Idrija. Kraj prireditve ni bil izbran slučajno, saj imajo Idrijčani v tem že veliko izkušenj. Med drugim je bil tu pred leti tudi republiški festival amaterskega filma Slovenije. Gozdarski strokovni filmi imajo širši vzgojni pomen, pa so se zato posvetovanja udeležili tudi predstavniki zavoda za šolstvo SRS in „Sava filma", ki izdeluje šolske filme. Zavrteli so nam kar 12 filmov, dolgih od 8 do 29 minut, ki so jih avtorji oziroma predstavniki prisotnih gozdnih gospodarstev prinesli s seboj. Razen enega so bili vsi filmi posneti na 8 mm trak, barvni, pet izmed njih pa je tudi ozvočenih. Na tem področju prav gotovo prednjači SSG Tolmin (Idrijčani) ter GG Maribor. Za mene kot predstavnika No vo-meščanov so bdi vsi filmi veliko presenečenje, še bolj pa ko sem videl, kakšne možnosti se odpirajo. Saj so ti filmi zalo poceni, vsaj dokler jih snemajo amaterji. Moč filma kot vzgojnega medija je velika. Po kvaliteti izdelave in vsebina so vsekakor izstopali filmi ,,Oglarstvo na Kozjaku “ (avtor Elja Ban, založnik GG Maribor), „Človek in gozd“ (avtor Marko Kmecl, založnik Inštitut GLG) ter „Po-žled na Idrijskem" (Avtor Silvij Blaj, založnik SGG Tolmin). Po vsakem predvajanju filma je bila takoj kritična ocena in analiza. Videli smo tudi, kakšno odgovornost nosi snemalec, da bodo filmi v skladu s HTV1 predpisi. Tako na primer marsikje sekači, šoferji in traktoristi niso imeli zaščitnih čelad. V zelo zanimivem in dobro posnetem filmu „Škropljenje topolov", ki je bil narejen leta 1972 v Vrbini, pa smo celo videli, kako delavci stresajo in mešajo Dithan M 45 za letalsko zapra-ševanje braz mask in rokavic. Film ima tudi dokumentarno vrednost. Zgrozili smo se ob pogledu na škodo, ki jo je žled napravil v bukovih sestojih, Plan proizvodnje smo izpolnili Do konca maja smo posekali 53.464 m3 lesa (planirano 127.39% m3), odkupili pa 32.835 m3 lesa (planirano 50,430 m3). Strukturo in primerjavo s planom in z 1978 letom prikazujemo v naslednji tabeli. družbeni gozdovi: — doseženo do konca maja 1979 — doseženo do konca maja 1978 — planirano 1979 — indeks (dosež.: plan.) zasebni gozdovi: — doseženo do konca maja 1979 — doseženo do konca maja 1978 — planirano 1979 — indeks (dosež.: plan.) iglavci listavci drva skupaj m3 m3 m3 m3 17.064 25.897 10.503 53.464 12.900 22.365 15.522 50.787 49.850 49.272 28.273 127.395 34 53 37 42 10.775 20.937 1.123 32.835 8.390 22.780 1.988 33.158 10.745 31.450 8.235 50.430 100 67 14 65 Posamezni TOZD in TOK pa so plan proizvodnje do konca maja izpolnili takole: T OZD Novo mesto 46 odst. TOZD Straža 47 0dst. TOZD Podturn 39 odst. TOZD Črmošnjice 36 odst. TOZD Črnomelj 39 odst. TOK Trebnje (družb.) 90 odst. TOK Novo mesto 54 odst. TOK Črnomelj 90 odst. TOK Trebnje 57 odst. JANEZ RUSTJA zlasti drogovnjakih, ki so bili nekoč ponos idrijskih gozdarjev. Pa tudi smeha ni manjkalo, ko smo videli, kako je še leta 1971 moral hitro odskočiti šofer tovornjaka potem, ko je s cepivom odbil ročico in so se hlodi zrušili na tla. Eden izmed filmov je bila tudi rekonstrukcija nesreče v gozdu (Silvij Blaj — SGG Tolmin). V razpravi smo si odgovorili na sledeča vprašanja: za kakšne namene in populacije potrebujemo filme o gozdovih in gozdarstvu, — ali obstoječe gradivo ustreza sodobnemu konceptu gospodarjenja z gozdovi, zlasti s prostorskega in ekološkega vidika, — ali obstoječe gradivo ustreza vzgojnoizobraževalnemu programu v usmerjenem izobraževanju, — katera področja bi morali posebej poudariti (upoštevaj temo 2!), — ali je smiselno izdelati tudi filme o podrobnosti posameznih tehnologij, naprav, organizacij, za strokovne potrebe gozdarstva, — če obstoječe gradivo ni primerno ali s tehničnega vidika nerabno, kdo naj sestavlja idejo, scenarije in filme posname, — kakšne dolžine filmov so najprimernejše glede na namen (npr. šole, TV, javna predavanja itd.), — kdo naj bo založnik in kdo distributer, prodajalec. V Visokih Tatrah na Čeho-slovaškem so z analizami ugotovili, da vsebujejo iglice smreke na področju, kjer je razvit močan turistični avtomobilski promet, 10 do 100 krat več svinca, 11-17 krat več kadmija in 2 do 6 krat več klora kot na področjih, ki jih avtomobilski promet ne dosega. Enotni smo bili v mnenju, da gozdarske strokovne filme potrebujemo za šolo, gozdarje, široko javnost, javni medij. Pri izbiri širine filma smo se odločili za 8 mm film. Saj so film, kamere in projektorji za te filme neprimerno cenejši kot za 16 ali 35 mm trak, ki ga uporabljajo že profesionalci. S posvetovanja smo odhajali z novimi spodbudami. Mislim, da je čas, da tudi pri nas_začnemo s filmskimi zapisi. Že večkrat smo govorili, da bi naše GG nabavil kamero in projektor. Naj povem, da se dobi kamera za Su per 8 film že za 5.000. 00 din, projektor pa za 15.000. 00 din. Objektov ne manjka. Najprej pa bi lahko posneli film, s katerim bi gostom predstavili naše podjetje. Veliko priložnosti smo seveda že zamudili. Spomnimo se samo republiškega in zveznega tekmovanja sekačev lansko leto! SLAVKO KLANČIČAR, dipl. ing. Tonetu Jakšetu v slovo V ponedeljek, 14. maja, nas je globoko pretresla žalostna vest, da se je mnogo prezgodaj iztekla življenjska pot našega Toneta. Ta vest je prišla tako nepričakovano, da smo onemeli, saj nihče izmed nas ni mogel razumeti, da se je to res zgodilo. Pokojni Tone se je rodil 12. septembra 1933 na Boričevem pri Novem mestu v družini de-lavca-kmeta. Kot sin številne družine se je moral takoj po končani osnovni šoli zaposliti k ot delavec pri podjetju Novo-les. Pri naši delovni organizaciji je bil zaposlen od leta 1965 in ves ta čas kot nakladalec kamionov. Tovariša Toneta smo poznali kot skromnega in vestnega delavca, ki je svoje delovne naloge vzorno opravljal. Bil je eden tistih delavcev, ki praktično vse do letos ni poznal bolniške. Čeprav se zadnje čase ni najbolje počutil, imel je težave s srcem, nismo mislili, da je njegova bolezen tako resna. In vendar smo se zmotili. Življenje je trdo in neizprosno, gre naprej svojo pot. Razen našega kolektiva je zapustil svojo družino, mladoletne otroke, ki ga bodo najbolj pogrešali Prezgodnja smrt je tako zadala globoke rane, katerih tudi čas ne bo mogel zaceliti. Tovariša Toneta bomo ohranili v trajnem spominu kot zavednega člana kolektiva in lahka naj mu bo naša slovenska zemlja! VLADO PA VEČ, dipl. ing. Inventivna dejavnost v združenem delu Tudi za kros se je prijavilo lepo število tekačev; na fotografiji jih ni niti polovica. Skrajni levi je zmagovalec Brane Stublar^lrije odlično zastopal DSSS^in seveda največ pripomogel tudi k 3. mestu (Nadaljevanje in konec) KAKO NAGRAJEVATI INVENTIVNO DEJAVNOST? Nadomestilo, ki ga predvideva že omenjeni 130. člen zakona, pripada avtorjem inovacij za naslednji čas: — za koristne predloge 1 leto oziroma enkratno nadomestilo. Če je učinek predloga (čisti dohodek) trajnejši, samoupravni organ določi daljše izplačevanje, vendar ne daljše od 3 let; — za tehnične izboljšave do 3 let ne glede na daljšo koristnost njihove uporabe; — za uporabo izumov se izplačila za posebno nadomestilo urejajo na podlagi posebne pogodbe z avtorjem ter na podlagi določil veljavnega zakona o patentih in tehničnih izboljšavah. Če za prijavljeni izum /Vezni zavod za patente ne odobri patenta, se izum obravnava kot tehnična izboljšava. Če se izum iz poslovnih razlogov (tehnična tajnost) ne objavi, se tak izum obravnava, kot da je patent uradno priznan. Za avtorje inovacij se uporabljajo tudi druge oblike materialne in moralne stimulacije kot na prmier: podeljevanje diplom in priznanj, redno objavljanje pozitivnih učinkov uporabljenih inovacij in avtorjev teh inovacij v glasilih, popularizacija inventivnih dosežkov na razstavah, materialna pomoč organizacijam avtorjev inovacij, ki pospešujejo delo in razvoj inventivne dejavnosti. Sem sodi še podeljevanje štipendij za redni in izredni študij ter strokovno izpopolnjevanje ob delu, vštevši Titove štipendije, omogočanje študijskih potovanj, upoštevanje avtorjev inovacij pri napredovanju in razporeditvi za opravljanje določenih nalog in opravil, upoštevanje pri urejanju stanovanjskih vprašanj itd. Avtorjem inovacij pripada najmanj tolikšno nadomestilo, kot sledi iz naslednje lestvice: Lestvica se lahko popravi tako, da sp_ upoštevajo korekcijski faktorji na višino posebnega nadomestila po predlagani lestvici v odvisnosti od tega, ali je inovacija nastala v delovnem območju (okviru) rednih zadolžitev oz. nalog in opravil ali pa je nastala mimo rednih delovnih zadolžitev, predvidenih z opisom del i n nalog ali celo mimo inovatorjevega širšega področja dela. Kako spodbuditi in razvijati inventivno dejavnost v organizacijah združenega dela? Če hočemo v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih spodbuditi inventivno dejavnost in jo izenačiti z normalnim razvojnim cblovnim procesom, potem moramo zagotoviti tri osnovne pogoje: 1. dolgoročne, srednjeročne in letne plane proizvodnje moramo oblikovali tako, da bodo iz njih razvidne razvojne naloge in problemi tekoče oz. nove proizvodnje. S temi nalogami in problemi moramo seznaniti vse delavce, ki so zainteresirani za sodelovanje, objavljati pa moramo tudi javne razpise in razglase. Na ta način bomo dosegli, da bo razvojno in ustvarjalno delo usmerjeno v reševanje problemov, ki so za organizacijo najbolj pereči. 2. V samoupravne akte moramo vnesti potrebna določila o spodbujanju, organiziranju in nagrajevanju inventivne dejavnosti. 3. Ustanoviti moramo komisijo oz. drug samoupravni organ, ki bo neprestano spodbujal inventivno delo, ki bo zbiral inventivne predloge, jih strokovno obravnaval, podal predlog za vključitev inovacij v proizvodnjo in podal predlog za višino nadomestila inovatorju. Zagotoviti pa moramo tudi potrebne strokovne službe, ki bodo inovacije preverjale v praksi, pomagale pri razvoju inventivne dejavnosti, spremljale finačni učinek inovacij in pripravljale pogodbe v zvezi s pr e nosom tehnologije- Pri vsem tem pa ne bomo uspeli, dokler med poslovodne, samoupravne organe in vs delavce ne bo prodrlo spoznanje o potrebnosti inventivne dejavnosti in o velikih rezervah, ki jih skriva to področje. Dokler bomo drug drugemu zavidali uspehe in materialne in moralne nagrade, inovatorje okarakterizirali kot preambiciozne ljudi in jih iz zavisti, ker so nas presegli, raje zavrnili, namesto da bi njihovo delo stimulirali, tudi ne bo pravih uspehov. Dosegli bomo še hitrejši razvoj, če bomo omogočili sprostitev vseh ustvarjalnih potencialov delovnih ljudi in pri tem ukinjali ekonomske, pravne in druge spone, ki dušijo ustvarjalnost. S tem bomo tudi vedno bolj zmanjševali razkorak med umskim in fizičnim delom in zagotavljali ustvarjalen odnos do dela, ki ga od delavca zahtevamo. Posebno izostren posluh za in- ventivno dejavnost morajo v organizacijah združenega dela imeti družbenopolitične organizacije, saj se prav s pravilno vodeno politiko pri nagrajevanju predlagateljev izumov in tehničnih izboljšav najbolj približujemo politiki delitve po delu in rezultatih dela. Glavni pobudnik za ureditev odnosov na tem področju morajo biti sindikati. Sindikati se ne zavzemajo za inventivno dejavnost le zavoljo akcije, temveč zaradi ekonomskih koristi, ki jih ta dejavnost prinaša. Sindikati delujejo kot družbeni dejavnik, ki pomaga soustvariti materialno podlago samoupravljanja v združenem delu. Zato ne smejo dovoliti izgub, ki izjajajo iz sedanje neorganiziranosti pri razvijanju in izkoriščanju inventivnih sposobnosti delavcev. Vsak odpor proti razvijanju množične inventivne dejavnosti morajo oceniti kot odpor proti razvoju samoupravljanja. Naloga sindikata je, da povsod, kjer deluje, prevzame pobudo, da bo inventivna dejavnost postala normalna gospodarska in družbena kategorija, ki bo v OZD propagirana, usmerjena, registrirana in organizirana kot dejavnost, ki je točno definirana v normativnih aktih TOZD z vsemi pravicami in obveznostmi. Spodbuditi mora k odgovornejšemu ravnanju vse tiste, ki lahko vplivajo na organiziran razvoj inventivne dejavnosti. Staro leseno embalažo (zaboje za sadje, palete in p.) v Nemčiji meljejo v drobne iveri in z dodatkom smole in drugih kemikalij stiskajo v razne plošč e ali druge profilirane izdelke. Stroju strežeta dva delavca, ki izdelata 35 kosov na uro. Čisti prihranek (čisti dohodek) d o 5.000 din višina posebnega n adomestila 16 % (najmanj 300 din) 5.000 — 20.000 din 800 + 15 % vrednosti nad 20.000 — 50.000 din 3.050 + 14 % od vred. nad 50.000 - 100.000 din 7.250 + 13 % od vred. nad 100.000 - 200.000 din 13.750 + 12 % od vred. nad 200.000 - 300.000 din 25.750 + 10 % od vred. nad 300.000 - 500.000 din 35.750 + 7 % od vred. nad 500.000 - 700.000 din 49.750 + 4 % od vred. nad 700.000 - 1.000.000 din 57.750 + 3 % od vred. nad 1 .000.000 - 5.000.000 din 66.750 + 2 % od vred. nad 5.000.000 - 10.000.000 din 146.750 + 1 % od vred. nad nad 10.000.000 din 196.750 + 0,5 % od vred. nad 5.000 din 20.000 din 50.000 din 100.000 din 200.000 din 300.000 din 500.000 din 700.000 din 1.000. 000 din 5.000. 000 din 10.000.000 din stran 75 ŠKODLJIVO KAJENJE Že tretje leto po vrsti so pri vlečenju vrvi osvojili prvo mesto tile težki Črmošnjičani! Zmagali so prepričljivo, najtrše nasprotnike pa so imeli v ekipi TOZD Gozdarstvo Črnomelj, ki je bila dmga, in v ekipi TOZD Novo mesto, ki je dosegla tretje mesto. Medvedja hajka na Rogu... Ko je v začetku maja našega gozdarskega delovodjo Alojza Bobnarja sredi Jelendola neki osamljeni turist prestrašeno vprašal glede medvedov, mu je ta smeje odgovoril: „Le brez skrbi, medved ni prav nič nevaren, Če te sreča, se takoj umakne s poti “ Te dni je Lojz svoje dobro mnenje o medvedih močno spremenil. To pa zaradi sledečega pripetljaja: 28. maja dopoldan je no poti, ki pelje od Červano^ ceste proti RampohL Namen je imel obiskati sekaško skupino. DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca. Uredniški odbor: Franc Markovič, ing. Jože Falkner, ing. Jernej Piškur, ing. Slavko Klančičar, Janez Šebenik, ing. Tone Šepec, ing. Jože Vidervol in ing. Tone Hočevar — Izhaja enkrat na mesec v 2000 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tisk: Knjigotisk Novo mesto - Na osnovi ustreznega dokumenta prosto plačila prometnega davka. Naenkrat pa zagleda v neki vrtači, polni prahu, medvedko z dvema mladičema. Vreme je bilo zelo suho in verjetno se je družinica kopala v prahu, ki so ga nanesli konji pri spravilu lesa. Skrbna medvedja mati se je takoj oglasila in stekla proti Bobnarju. Ta je seveda ni čakal. Begunec je imel v začetku prednost 15 metrov, ki pa je čedalje bolj kopnela. Po 200 metrih hajke je bila medvedka le še slabega pol metra za njim. animivo je tudi to, da sta jo za njim ubrala tudi mladiča. Ubogi Alojz, ki je tekel na vso moč in ni imel časa niti odvreči nahrbtnika, je bil že prepričan, da bo po njem, Le kakšnih 30 m od Lukovega doma se je razjarjena medvedka le ustavila in begunec je ves izčrpan kar padel na tla. Kot vse kaže, je medvede privabilo tudi novo smetišče v bližini, kamor nosi Štefan iz Bikovega doma razne odpadke hrane. Čez nekaj dni je videl isto medvedko z mladičema tudi Rudolf Kapš, vzdrževalec stavb na Bazi 20, ter kuharica Štefka Miklič in voznik kombija Rudi Gorše, ko sta vozila hrano delavcem v gozd. Torej, opreznost pred medvedi! SLA VKO KLANČIČAR, dipl. ing. Vse podatke o točkah, ki sojih sekači dosegi v posameznih tek-movalnii disciplinah, je dobila Milena Čibejeva, da je izračunala skupno uvrstitev posameznega tekmovalca. V ZDA so pred kratkim izdelali že drugo poročilo po letu 1964 o škodljivosti kajenja. To poročilo potrjuje in še podkrepljuje ugotovitve prvih raziskav. Z dramatično jasnostjo dokazu-jejjo številke, da je kajenje še bolj škodljivo, kot so mislili leta 1964. Poročilo govori tudi o veliki škodljivosti kajenja za nekadilce, ki so izpostavljeni tobačnemu dimu. Po letu 1964 je število kadilcev padlo za četrtino, medtem ko so se ženske le v majhnem številu odpovedale kajenju. Poročilo navaja, da je po letu 1958 kar petkrat več pljučnega raka med ženskami! Poročilo takole svari: „Kadilec ima 70% večji rizi-ko smrti — in to v vseh starostih, kot nekadilec. Kajenje predstavlja tako pri moških kot pri ženskah glavni vzrok srčnih napadov. Kajenje je še posebej škodljivo v določenih poklicih, n. pr. pri delih z gumo, s tekstilom in v kemični industriji. Mladina naj bi dvakrat premislila, preden začne kaditi in se vda razvadi, ki jo je težko spremeniti. Otrokom in mladostnikom je treba povedati, da s tem, ko začno kaditi, ne pomeni, da odraščajo, temveč da niso dovolj pametni. In še spodbudna ugotovitev: kajenje se splača opustiti tudi v kasnejših letih in po mnogih letih kajenja. Po petnajstih letih brez kaje je možnost dobiti raka in umreti zaradi kakršnegakoli vzroka spet enaka možnosti, ki jo imajo nekadilci." Ne kuri v gozdovih Leta 1976 so v Nemčiji pri mehanični in kemični predelavi 40 milijonov m3 lesa imeli 14 mlijonov m3 odpadkov. Od teh odpadkov je 46 % lesa porabljeno ponovno za proizvodnjo raznih plošč in celuloze, 42 % je porabljeno za proizvodnjo energije in le 12 % lesa je ostalo neizkoriščenega. — Pri posebnem postopku izgorevanja da 2 kg suhih lesnih odpadkov energijo 1 kg mazuta. V ZSSR so dosegli z elo dobre uspehe pri segrevanju parnih kotlov z mešanjem lesnih odpadkov in mazuta ali s plinom.