Keršanska odreja. IV. h e a © h a. Tudi lenoba se včasi mladega človeka prav zgodaj polasti, in če se ji človek v ndadosti vdd, je večidel zanikern ves čas svojpga življenja, ter si sam na duši in telesu, za časno in večno življenje veliko škodujp. Ve ravno v tej reči starši svoje otroke naj bolj poznajo, pa vendar tudi ucpiiiku ne nianjka priložnosti, da spozna lenobo in zanikernost otrok za učenje in delo. Če toraj najde, da so ji kteri otroci posebno nagnjeni, ali da se ji zpld vdajajo, naj si vse prizadenp, da jira gordobno lenobo prav živo popiše, in jib prav z mladega od nje odverno. a) Učenik naj mladini razloži, da je Bog človeka po storjenem grebu k delu obsodil, in večkrat šo k trudapolnemii delu: nV potu svojega obraza si boš svoj kruh služil". Delojo človeku za pokorjenje in očiševanje njegove duše. Če se tedaj človek v lenobi pase, se obsojcnju svojpga stvarnika uslavlja, in njegovo leno življenje slvarniku ne niore drugače kakor zoperno biti, — ia da je leno življenju kakor ljudeni, (ako tudi Bogu saniemu res zoperno, skaži v prilikah, ki jili je Jezus sam pravil: Leni hlapec je po dopovedovanju božjega sina na rokah in nogah zvezan veržen bil v vnanje tamnice, t. j. v pckel. Zopet nam v podobi delavcev v vinogradu pokaže kristijane, kteri od zgodnjega jutra do terdpga mraka v vinogradu delajo; lenulie, ki čas prodajajo, je gospod poprijel in jili tudi poslal v vinograd delat, da bi nosili težo in vročino dneva; zvečer jim je še delil plačilo, toda le njim, ki so delali; — in božji sin ni le v prilikah kazal, da je le delavnost, nikakor pa ienoba Bogu dopadljiva, teinuč je ta nauk tudi s svojim lastnim zgledom poterdoval. Od mladosti do smerti na križu je bilo njegovo življenje delavno, truda polno življenje: ssvojim delom in trudom je on naše delo in prizadevanje, ne pa lenobe, posvetil. 6) Lenoba je že sama na sebi pregrešna. še časno blago in premoženje se nekakor z Ienobo, temuč le z delom, trudom in prizadevanjpm zadobi. Ali bo mar kristijan večne, neskončne, neprecenljive dobrote z lenobo zadobil? XTikakor ne! Z lenobo človek zametuje naj veče dobrote, ne spozna vrednih svojega prizadevanja, toraj s tini zgubi tudi nebesa, in si z leuobo le služi pogubljenje. c) Razloži svojini učencem in učenkani na dalje, da lenoba ni le sania na sebi pregrpšna, temuč da iz nje izvirajo tudi druge pregrehe. Clovek je za delo vstvarjen, in niora vedno kaj opraviti inieti: ako si spošlenpga, dolžnostim svojega stanu primerjpnega dela ne izvoli, iskal si bo pa drugačnili opravkov. Leni bo iskal drušine, in kake drušine? ne pridnih, ker drušina pridnih ga bode; iskal bo drušine sebi enakih, drušine lenuliov; med njinii bo slišal slabo govorjenje in dobil igre, pijančevanje in druge posvptne in pregrešne kratkočase; mpd njimi bo imel priložnost, da bo zapravljal denarje in premoženje. Zapravljati premoženje se bo toraj naučil, zaslužiti si ga pa v lenobi ne bo mogel; mislil bo tedaj, kako bi si laliko in zložno dpnarja in časnpga blaga zadobil, niislil bo na zvijaee, goljfije, tatvine in druge krivice. Ti in taki naj Imjai grehi izliajajo iz lcnobe, kar sv. Bprnard v neki priliki živo popiše, rekoč: ^Kakor se voda, ki je v globočinah zaperta in se ne odtcka, usmradi in mnogoteri nierčes zaredi, tako se človek v lenobi popači, in se vda vscmu nečislemu veselju". — In zoppt pravi neki cerkveni oče: ,,Ako hočeš, da bi te budi duli ne skušal, tako ne daj, da bi te dobil v lenobi*. d) Ako se U pa otroci na lepo prigovarjanje ne vdajo, jih s silo in kaziiovanjcm k delavnosti in pridnosti primoraj. V taki okolisčini jini boš s kaznovanjem še posebno dobroto skazal. Kolikor je v tvoji aioči, napcljuj otroke lako, da bodo ne le v šoli, ampak tudi donia se učili ali pa kaj druzpga njiin priniprjenpga dpla imeli; ne daj, da bi se brez vsega dela po vasi ali drugod klatili in lenobo pasli; ako lepa bcseda ne zda, le ojstro jih vzemi v strah. Če ravno otroci zdaj še ne morejo prcvdariti in spoznati, kako dobro jim bočeš, ti bodo pa v poznpjšib letih, ko bodo bolj spoznali, zato hvalo vedili, še toliko bolj pa ti bodo v večnosti za tvoje priganjanje k pridnosti ia za vse tvoje prizadevanje bvaležni. Xaj pristavim seui še znane besede pervega našega pesnika, ki pravi: ,,Lenega čaka stergan rokav, Pal'ca beraška, prazen bokal". Od druge strani pa mladini kaži, kako naj se čas življenja pridno obrača. a) Imeniten je čas pričujočega življenja; kar v njem po božji volji, pridno, po svojem stanu zvesto in v ioienu božjem delamo, delamo vse za svoje zvelicanje. Koliko dobrih del 23* tedaj pridni človek stori! kolika škoda pa je, sedanji čas v lenobi zapravljati — ker se v večnosti nič več popraviti, nič več delati, nič več pridobiti ne da! 6) Čas življenja — čas dela — akoravno je iineniten, je pa vendar le silno kratek. Dan za dnevom tako neprevidoma zgine, nlč vcč ga ni nazaj, — starost se tako naglo približa, da ne veš kdaj, naj daljše življenje proti večnosti ni toliko , kakor en trenutek proti celeinu dolgemu življenju. Vidiš, kako škoda je le ure, ktpra bi ti v nemarni lpnobi prelpkla! c) XTe da se pa pretečeni čas za noben denar, za nobene zaklade nazaj priklicati ali kupiti. Vsaka škoda se še dti poravnati; le sama škoda zgubljenega časa se ne da nikoli več poravnati. Vsakemu ne še popačenemu mladenčku, vsaki še nedolžni deklici, pa tudi vsakemu vestnemu, keršanskemu učeniku bodo te zveličanske in slehprnemu razumljive in po dolgih skušnjab toliko spričane resnice, ako jih le živo spremisli, teknile in pripomogle, da bo vsak časpk v delu svojega stana po duhu keršanstva rad in z veseljem prav obračal, to jp, da bo vsak nepreneboma spolnoval vse dolžnosii svojcga stana, in nc le zavolj časnega, pozemeljskega, minljivega dobička, anipak veliko več zavoljo večnpga, nebeškega, npiniiiljivega plačila, ki ga od gospoda vinogradovega — od svojega sodnika sme pričakovati.