Stanje našega gmotnega vprašanja. Ukaz za izvršitev zakona o naših plačah. — Nejasnosti v zakonu. — Naše plače v razmerju k uradniški regulaciji. ~- Delo wZaveze" v zadevi regulacije — Naša zahteva: Popolno izenačenje in uvrstitev v splošni sialež državnega uradništva. Zakon o ureditvi nekate- rih pravnih in gmotnih učiteljskih vprašanj. Ljubljana, 12. nov. 1919. Prinašamo dobeseden ponatisk zakona o ureditvi učiteljskih prejemkov, ki bi morali biti do 1. dec t. L že izvedeni. S tem ustrezamo učiteljstvu, da bo imelo zakon pri rokah. Glavno, kar nam daje zakon }e, da priznava učiteljstvo kot državne uradnike. S tem Je doseglo ačiteljstvo prvi korak k udejstitvi svoje stare zahteve po podržavljenju ljudskega šolstva, za kar so se že često izrekJe naše organizacije. Zakon ureja tudi nekoliko pravni položaj učiteljstva, ki ]e zaradi vojne trpelo na svojem napredovanju in izpitih, vendar bi morala biti izdana o tem še posebna izvršilna naredba. Poleg tega |e zakon zelo pomanjkljiv in posebno za naš.e razmere nedostopen. Poleg prejemkov, ki ]ih zakon določa v dinarjih, daje učiteljstvu tudi brezplačno stanovanje in kurivo. Uanes se ne more še presojati v koliko je ta zakon učiteljstvu v korist. Vrše se predpriprave za splošno ureditev vprašanja državnega uradništva in izdeluje se splošna službcna pragmatika za državne uradnike. V interesu učiteljstva Je, da sŁ v tem oziru ne separira, temveč da pride pri splošni pragmatiki državne<?a uradništva v poštev in se v gmotnem oziru izjednači učiteljstvo z ostalim državnim uradmštvom, z enako izobrazbo. V pravnem oziru vsekakor zahteva pragmatika za učiteljstvo posebnih določil in se ne da šablonizirati. Učiteljstvo se ima boriti za to, da bo v gmotnem oziru uvrščeno vcdno y ono kategorijo državnega uradništva, ki odgo/arja stopnji izobrazbe; torej imajo veljati gmotna duločila pragmatike državnega uradništva tudi za učiteljstvo. Vsekakor pa ima ta zakon še druge pomanjkljivosti in slabe strani. Pri naši zahtevi, da se nas uvrstl y splošno pragmatiko državnega uradništva, nam je doseda] zakon v oviro. Naša organizacija je že napravila potrebne korake, da učiteljstvo ne bo prezrto in prikrajšano. ,,Zaveza" je storila korake y tera oziru v Beogradu in v Uubljani. Ako pritnerjamo prejemke, kt nam jih daje pred\-ženi zakon in one, ki bi jih tmelo prejeti u'riteljstvo po splošni pragmatiki državncga uradništva, tedaj vidimo, da po že potrjer-em zakomi učiteljstvo na slaHem. Bo| učitclistva, da se popolnoma izlednači z državnim uradništvotn, Je v odloeilni fazi! Zakon. ki ga spodaj ponatlskujemo, im;i pa tudi Se svoje druge slabe stranl, ki S'i učiteljstvo navidezno v korist V tniotnem oziru, a bodo stanu, kot takemu otetkočitle sodalno pozicijo in prinašale feiržnjo in ftavist kmet$kega stanu 4« učiteljstva — v.«a] prl nas! To šo določbe o prostem stanovanju in kurivu! Kakc se Do ta točka člena 33. uredila in izvršila, o tem vlada še nejasnost in rnora priti še posebna izvršilna ruredba o tem rredno se izvede. Vprašanje je, kako misli država \tvesti to ali bo ščitila, varovala in okrepila pri tein socialno pozicijo učiteljitva njcJ narodoni, ali jo bo poslabšala? Če naloži dižava te izdatke v direktni obliki otčinam, tedaj bo učiteljstvo, kot posamezniki in kot stan, več izgubilo v sccialnem in moralnem pogledu s to določbo, nego mu bo prinesla gm<(tne koristi. Prepričanj smo, da se tovar!5I raje odrečejo lej gmotni koristi, nego da bodo morali prenašati zopet politično gonjo zoper učiteljski stan. Gotovo je, da bodo gotovi krogi sigurno skušali izrabiti to sredstvo ?a gonjo proti učiteljskemu stanu. Predno imamo v rokah izvršilno naredbo, teiko nadalje razpravljamo o tej točki. Z vprašanjem prostih stanovanj in odškodnin za prosta stanovanja smo imeli priliko se baviti že Ietos pri sejah stanovsko-politiškega odseka ob ,,Zavezini" delogaciji v Ljubljani. Vprašanje je občutljivo za vsakega posameznika, za občino in se ne dajo niti stanovanja niti odrnera odškodnin tako lahko šablonizirati, kakor bi se to dalo enostavno pred stavljati. Prvi tak poizkus pri nas se Je že ponesrečil in to na] nam služi za vzgled pri vsaki nadaljni razpravi v tem vprašanju. Nejaseri je tudi zakon glede definitivnosti, ker ni jasnega in posebnega določila o tem. kako in kedaj se inia računati. Nadalje, ne govori o strokovnem učiteljstvu, za katerega imamo pri tias posebna določila. Siužbenih let predpisuje potrjenl zakon 32 medtem ko Jih ima splošna službena pragmatika 35. Nadalje je pomanjkljiv ta zakon z ozirom na uvrstitev učiteljic ženskih ročnih del in otroških vrtnaric; enako glede funkcijskih in drugih osebnih doklad, ki iih sploh ne omenja. Nejasnost |e zavladala s tem zakonom tudi glede upokojencev, ki se nikakor ne bodo mogli zadovoljiti s svojo dosedanjo ureditvijo. Vsekakor predloženl zakon ni smatrati kot nekako definitivno ureditev na§ega položaja, temveč ga je smatrati le kot nekako nujno, začasno odpomoč, ki ima veljati le toliko časa, dokler zakona ne izpodrine boliši in popolnejši rakon od tega. Služil bo svojemu namenu \z katerega je izSel in odpomogel najnujnejšim zahtevam Srbije. Da se je razširil na vse ozemlje je 'e slučaj in s tega stališča imamo tudi motriti zakon sam. Za naše razmere ne prinaša tudi ta zakon posebno razveseljivega napredka in Je nekaj nepopolnega in nedovršenega z ozirom na naše zahteve in stremiti imamo za bolj§im In popolnejšim, ki bo odgovarjalo v%*m dcl0m države. :^f*> j Težko nam ft izreč! tako obsodbo; i vendar, kar se tiče šolske zakonodaje in jšolskih naredb, ki so dosedaj izšle, mo- 'ramo reči, da niso bile srečne. Izdane so bile brez zaslišanja pokrajinskih oblasti in brez zaslišanja mnenja učiteljskih or- ganizacij, zato bodo vedno zgrešene — , dokler se bo tako ncdemokratično posto- palo! iJJt. Llst" St 144, L 1915. | 6*3. V iraenu Nlegovega Vellčaostva Petra L. po milosti božji in uarodni volfl ! kralja Srbov. Hrvatov in Slovencev, ; ml Aleksander, prestolcnaslednlk proglaSamo in objavljamo vsem ta vsakomar, da je začasno narodno predstavništvo, sklicano Ł ukazom z dne 24. fcbruarja 1919 na dan 1. marca 1919 v prestolno mesto Beograd, v LI. redni sejl dne 9. julija 1919 sklenilo ter da srao po-rdiU ta potrjujeino Zakoo o lipremembah In lzpopolnltTah zakoaa o aarodnib iolah z dne 19. aprila 1904.* kl se glasl: Clen 39. a) Nfkvarno členu 29. zakona o aarodnlh Solab kakor tudi členu 7. zakona o urcditvi šolskega pouka zaradi vojne in njenih posledic, stalnl učitelj (učiteljica), ki se zaradi vojne ni mogcl zgla- siti k praktični preizkušnji, to preizkušnjo lahko opravi v roku dveh let po končani demobilizaciji. Nova pravila za opravljanje teh preizkušen] samo z ozircm na te prilike, provzročene po vojni, predpiše minister za prosveto. bo tega roka gr« takemu učitelju (taki učiteljici) pravica do perlodičnih poviikov, ako ima ob času, ko stopl ta zakoa v veljavo, najmanj pet lct učiteljske službe tcr izpolnjuje tudi ostale posoje člena 29. sakona o uarodnih šolah. Clefi 29. b) Letoa plača takega stalnega učitella (učite- Ijice) je enaka plačl stalnega učitelja s prvlm po- viškom, ako ima ob času. ko stopl ta zakon v veljavo, manl nego deset let učiteliske službe; ako pa Ima več nego deset let, mu je plača enaka plačl staluega učkclia z drugim perlodičaim po- viškorn. Cloa 29. v) Stalnl učltelj (učiteljica), k) prldobl ua ta J!a- č!n pravlco do povlška, a v dvoletnem roku po končani demobillzacijl ne opravi priktlčne preizkušnje, ostane i nadalje s plačo, ki jo je prejemal po tem zakonu, do nakuadno opravljene preizkušnje. Cas od izteka dvoletncga roka do naknadno opravljene preizkušnje t>e mu (ji) ne vračuni za povišek. Ves ostali čas italne učiteljske službe se mu (ji) računi po vpravljeni preizkušnji za osebno pokojnino in za perlodične poviške, a po členu 33. teh izprememb. Clen 29. g) Odredb Členov tega takona se morejo okoriščati vse osebe, omenjene v poilednjem odstavku člena 33. zakona o narodnih šolah, ako izpolnjujejo ali kadar lzpolnijo pogoje, predpisane v členih 29. a), 29. b) In 29. v) tega -{akoaa. Clen 29. d) Odredb eienov 29. a), 29. b) ia ». v) ttga eakona se more okoriščati samo tak stalnl učitel), (učiteljlca), kl ni do dne U raaja' 1912. Unel več nego pet službenih let Clen 30. a) Nelninio fflenu 30. zakona • ¦ar*a*nik šo.ai začasai učitel) (učitelilca) narodnlh Sol s kvali- fikadjo predplsano v tem členu, kl earadl vojno | nl mogel opraviti učiteljske preizkušnje po ome- | njenern členu zakona, ako Ima ob času, ko stopii ta rukon v veljavo, najman] pet lel učlteljske 1 RazglaSea V ,,Slu2benIh NorlnaJi k*aljev»t«!« SrJm, HrvaU i Slovauca" Sf. k^. službe, postane 3talnl učiteij (učlteljica) s plača stalnega učitelja (učiteljice) s prvim poviškom proti temu, da v roku dveh le* po končani demobilizaciji opravl učiteljsko svrokovno in praktično preizkušnjo. Ko opravi obe te prelzkušnji. se mu <ji) vračunl za periodične poviške in za osebno pokojnino ves čas izza dne 12. Julija 1914., odnosno od dne Imenovanja (ako je po tem roku stopil ˇ služboX do dne, ko se preved po tem sakonu. Istotako se bo ravnalo i onlml učiteljicaml (zastopnicaml, vršečiml učiteljske dolžnosti). ki jih je ta vojna zadela v službi in ki so dovršilo višjo žensko šolo po letu 1898., ne da bi bile opravile učiteljsko preizkušnjo na niej, toda protl temu, da tudi one po tem zakonu opravijo strokovno in praktično učiteljsko preizkušnjo. Cas med Iztekom dvoletnega roka in opravUeno praktično preizkušnjo se mu (ji) ne vračunl niti za osofcno pokojnino, nitl za periodičnl povišek, Clen 30. a) Odredbe Clena 30. a) tega zakona brez ozira na Cas, proveden v službl, se morejo okoristiti tudi učiteljski zastopniki (zastopnice) I. ln II. vrste po pravilniku za učiteljske zastopnike (zastopnlce) v Južnl Srbiji. Oni, ki opravijo te preizkuinje v roku treb, let po končani demobilizacijl, se namestijo za stalne učitelje (učiteljice) in plača se jim vračuni, priznavaje jim največ deset let dotedanje službe, v leta stalne učiteljske službe, toda brez pravlce do odškodnine za mlnull čas ali če vplačajo v pokojninskl zaklad. Onim, ki te preizkušnje ne opravijo v določenem roku, kakor tudi učiteljskim zastopnikom (zastopnlcam) III. in IV. vrste se po tem pravilniku povišuje osnovna plača po pravilniku s 50%, a poviški Jini ostancjo isti. Za vse druge učitelje (učileljice/ iz lužne Srbl]e se pooblašča minister za prosveto po glavnem prosvetnem svetu, da določi komisijo, ki po teh izpremembah In izpopolnitvah zakona o narodnih šolah in po kvalifikaciji dotičnih učiteljev (učiteljic) in njih službovanju aredi njih položaj. Ureditev in pravllnik naj se vzameta za podstavo tudi prl ureditvi onih prlmerov, na katere se prej oista odnašala. Clen30. v) Odredb člena 30. a) tega zakona se more okorlstitl samo tisti začasni učitelj (učiteljica), kl ni do dne 1. maja 1912. imel več nego pet let uči.eljske službe. Clen 33. Člen 53. zakona o narodnih ^olah se izpreminja ter se glasi: Stalni učitelji (učiteljice) so državnl uradnikl. Stalnira učiteljem (učiteljicam) gre začetna plača letnih 2400 djnarjev in potem se povečuje s periodičnimi poviški, kl jih je devet. Prvih osem je po 300 dinarjev na leto, poslednja pa znaša 200 dinarjev na Ieto. Poviški se prejemajo po zvršetku vsakega tretjega službenega leta, tako da bo poslednja plača znašala 5000 dinarjev. Stalni učitelil (učiteljice) imajo pravico do brezplačnega stanovanja in kuriva all do povra« čila v denarju zj to. Po zvršetku 32 službenih let se more učitelj (učlteljica) upokojitl s poslednjo plačo 5000 dinarjev. Tistim, ki bodo službovaii v šoli po zvršetku 32 službenih let, se bo dajalo letno doplačilo y znesku 400 dinarjev. Kadar stalnl učitelji all stalne nčiteljice dovrše deset let stalne službe. se morejo tudi upokojitl zaradi duševne ali telesne slabosti in nesposobnosti, In tcdaj dobivajo 40% sistematične plače; za vsako leto nad deset službenih let se odmerja pokojnina z 2:72%. O tem odločuje mlnister po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta in napodstavl potrebnih potrdil in dokazil, ki jih pošlje šolskl nadzornik. Stalnl učitelji (učiteljice), kl službujejo manl nego deset let, morejo ob boleznl od države dobiti vzdrževalnlno, ln sicer 30% svoje poslednje plače. Isto plačo tn ostale pravlce Imaio stalnl učltelji in stalne učiteljice, kl službujejo na zavodu ,,Društvo kralj Dečanski", v ,.Domu za sirotnu i napuštenu decu" In v ,,Skoli maloletnih osudienika" kakor tudl na drugih podobnih zavodih, ako jih imenuje država, in ki so upraviteljl zavodov all službujejo na njih kot učitcljl (uč!tdiice) %\l »dsojitelil (odgoiiteljice). Vsi učitelji, ki so dovršill bogoslovno-učltelj- sko šolo v Prizrenu in so iT.enovani za učitelje Izza dne 1. oktobra 1907. pa do sedaj, Istotako drugi učiteHi (ueiteljice) iz točke 111. Ln IV. ome- njene uredbe za učitelje južne Srbije ln njenih izpremembah imenovani za učitelje (uči.eljice) Izza dne 1. oktobra 1907. do osvoboditve teh pokrajin, se prestavljajo za stalne učitelje (učiteljice) s plačo po službenih letih, toda proti temu, da v roku dveh let po demobilizaciji opravijo praktično učiteljsko preizkušnjo. Njim se vračuni tudi v službena leta _a pokojnino in poviške ves čas, kl so ga prcbill T službi, z omeji.vijo poslednjega stavka člena 3. a) tega z__ona. Cien 39. Clen 39. zakona o naroduih iolak se Lzpremjnja ter se glasi: -.auasmm učiteljem (učiteljicam) t_re letna plača iom uinarjev, naUalje brezplacno stanovanje in Kurivo. uo poko.mnc iu povUiiov nima.o pravice. Clen 41. Clen 41. zi_kona o narodnih šolah se izpremtnja ter se glasi: Uuu-Kj. vnnarica začenja z letno plačo 1200 dinaijev. fo svršetku vsakcga četrtega leta dobi po ea povi-.e_ v znesKu <Joo umaijuv. 1 i poviški so vsega -Kupaj ;rije, tako aa zuaia posleunja placa _;iuu uina.jev; kauar duvrši Jo sluzDcain let, uuoi isiuioiiKo pokojiime. hTavico Uo pokojnine aobi tuai po au_euu ietih stalne službe, iu sicer za prvin aeset lct 40/» svuje place tn za vsako nauaijuje icto po 2A %. lJokojiinia se mora doom sauiu zaraui bole-iii ali nesposotmosti za delo. uuu-Ka vnnarica duuiva Diczpiacuo sunovanje ia kmivo aii odskodn^io za ta Nov člea 88. Ministcr za prosveto naj na podstavl pooblastila, ki ga uuoiva s tcni ziKonum. vse oureUOe o uoviii placah po te_ izpremeiub-h zakona o uaiuumn soiau za kraijevino _roijo z diic _yega ajjina _yo4. razsiri na vse učitclje (učiteljice. _n o.ruoke vrtnarice narodam t,p_,ei__u, ijudskUi. šol, Uu.iuj oO_tujec_ti na o.uuem ozemlju Kraijestva _>_uuv, nrva.-V in bioveiice«, i-i.uui_o on_J_ soj, ki i>-do ud-iiidob proulasene za UJte. Clen 88. a) Prevod učiteljev (učiteljic) in otrošklh vrtaaric na nove placc se izvrsi v vsein kra liestvu najkenieje uo une 1. (lecembra .Vi_i. ^Utmcjo w_j i« u urzavue^a proracuna. N o v č 1 c n 69. Ta zakon stopi v veljavo, ko g« Wr__n Dodott« ln ko -c uDjavi v nbluzbeiii_ IMoviaah Itialjev.tv« bruii, nrvii.a i bluveuaca". V beogradu. due 23. lulija 1919. Aleksauder & r.