0DMEVINA8. MAREC
Moški: Njihov praznik
Kupili so jim vsaki po dve cvetlici. Lani tri..., a letos -ker so bile dražje - dve. Če-stitali so jim za njihov praz-nik - 8. marec. Nato so šle one v samopostrežbo po pi-jačo in nekaj narezka. Nekaj čez poldne, ko je biJo strank manj, so družno sedli k mi-zam, s katerih so pometli do-pise in drugo v predale ter pričeli jesti in piti.
Bonov letos niso dobile zaradi stabilizacije, preveč davka je na bone. Tudi pro-stega dne niso imele. Dale so za pijačo in narezek. Oh, par-don, dobile so vsaka po dve cvetlici...
Nekaj čez dve so že planile k vratom. Danes morajo iti po otroke v vrtce in jasli. Da-nes mož ne bo, saj je 8. ma-rec. Ko so po samopostrež-bah in špecerijah stikale za salamami in kruhki, so seve-da kupovaie tudi za kosilo. Danes jim namreč nihče ne bo nič prinesel iz trgovin, saj nož ne bo, danes je pač 8. marec.
Ob tem prazniku je videti
veliko emancipiranih, po-sebno še moških. Začne pa se ta emancipacija že zjutraj ali na predvečer. Mamica poskrbi, da bo šolar nesel darilce »tovarišici« in mu ga lepo zavije. Uči in nauči ga, kako bo čestital, popoldan pa je na vrsti generalka in premiera čestitanja za staro mamo, taščo, teto itd. Zve-
čer pa mamice, mame, stare mame in druge oblike žen-skih rodovnih vezi lepo šte-jejo minute, četrture, polure in dolge ure, kdaj bodo po-slednje oštarije zaprle vrata in se bodo častilci in čestito-valci spomnili, kje so doma ter našli pot domov...
Oj, ti presneti prazniki. 8. marec... praznik... (kaj že?), o, seveda, dan žena. Na zdravje, ta veseli dan!
BORUT POG AČNIK