if 3l,d diS,ribl"ed',nder (N»- *«) auth by the Acl of October 6,10,7, file », the 3t the Post office of Calumet,Mich, By order of the President, A.S.Burleson,Postili iste (I. SLOVENSKB-NOVICE T[ Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje. NOVICE An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising; medium. Letnik IV. UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDIN JHNŽi i DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. _____ . calumet, 'mchigan, julija 3.1919. ■v 11 ' 1 "" 1 ....... ..i-. im. .P—■ i ~~______r : :____ >. I lì NEMČIJO JE SKLENJEN. WILSON NA POTU DOMOV V prisotnosti vec kot tisoč po* vabljenih gostov se je Izvršil obred podpisan ja miru v soboto popoldne. Kitajska ni podpisala. Nemški zastopniki so prostestirali. Wilson odpotoval še isti. večer. 'ariz,, 29. jun. — Predsednik podpisan brez njih. Wilson je sinoči ob 9:45 zapustil Pariz z vlakom, ki ga je odpeljal v Brest, kjer se je danes vkrcal na parnik. Wilson upa biti v New York« prihodnjo soboto. Na ko-jodvorn mn je velika množica ljudstva priredila ovacij v slovo so ponovne demonstracije so bile v Brestu. Versailles; 29. jun. — Velika vojua, ki je izbruhnila mesec dni manj kot pred petimi leti, je bila popoldne ob treh formalno konta. Mir je bil podpisan ob 4.45 in ko je zadnji delegat zapisal svoje ime, 30 zagrmeli topovi in nazna- 1 sili Parizu in vsemu svetu, da je prišel oficijelni konec velike voj-ne. Epohalno zborovanje se je vrši. io v Dvorani Zrcal kraljeve versai-ske palače, na ravno tistetr. mestu kjer je bilo 18. januarja 1871 oklicano nemško cesarstvo in kjer je železni Bismarck diktiral Franciji poniževalni mir. Zgodovinska drama se je ponovila, toda z družnimi vlogami________Kjer je bilo rojeno nemško cesarstvo, tam je včeraj umrlo neslavne smrti. Enačilo je tudi, da je bil mir Podpisan ravno na dan obletnice sarajevskega umora, ki je dal Nemčiji pretvezo za osvojevalno v’ojno.*28. junija 1914 je namreč havrilij Princip ustrelil avstro-°^rskega|prestoionaslednika Fran-Ferdinatida*v Sarajevu iu mesec d«i pozneje je Avstrija po navoju kajzerja Viljema napovedala v°Jgo Srbiji. Zborovanje je bilo kratko in 1)rez vsakih ceremonij. Ob 3:10 je Clemenceau otvoril sejo in tri mi- General Jan Christian Smuts, načelnik delegacije iz južne Afrike, je podpisai s protestom.Držeč pierò v roki je Smuts izjavil, da s* ne strinja z gotovimi teritori-j al n imi zaključki in da vprašanje odškodnine, kakor je določeno, pomeni veliko nevarnost vpo-stavljenju industrije v Evropi. Končal je z besedami, da bi bilo v interesu zaveznikov in pridiu ženili držav, če bi bili pogoji miru bolj zmerni in tolerantni. Končno so protestirali Netnci-iie proti mirovnim pogojem, pač pa zato, ker je, spored zborovanja določal, da nemški delegat je pridejo v dvorano skozi druga vrata kot pa ostali zastopniki in da m nje ne sme veljati prirejena Turjaška čast, kot je veljala zadru-ge. Haimhausen, tajnik nemške delegacije, je izjavil, če bi bili Nemci prej vedeli, da jih mislijo zavezniki ponižati še v zadnjem trenotku, bi ne bili prišli. Zadeva je bila poravnana v toliko, da so Nemci po končanem zborovanju odkorakali iz dvorane skupno z drugimi delegati in zunaj so zavezniške čete izkazale vsem enako Čast. Wilson apelira na Ameriško ljudstvo, da sprejme mirovn e pogoje. Washington, 29.jun.— Predsednikov tajnik Tumnlty je sinoči objavil kablgram iz Pariza ki vsebuje Wilsonov apel na ameriško ljudstvo, da naj sprejme mirovno pogodbo in pomaga, da bo čim prej odobrena v senatu. Wilson pravi, dà so pogoji miru zelo ostri, toda opravičeni, ker drugače'né more "Nemčija poravnati krivic,ki jih je storila drugim narodom.Dalje pra-; vi Wilson, da pogoji miru žago tavljajo svobodo Nemcem samim in odpravljajo možnost, da bi še kdaj skupina ljudi zlorabila velike jnarode v sebične in osvojevalno *yrhe. Eksplozija v premog okopu; 12 mrtvih. I ■er McAlster, Okla. — V premo-gokopu llock Island Coal Co, v AJdersonu, Okla. je bila danes razstrelba in dvanajst premogarjev je bilo ubitih. prvi bilo za '"’te pozneje je dr.Mueller, na Ch’ile nemške delegacije, Podpisal pogodbo. Brej je členjeno, da Nemci podpišejo sadnji, ali v zadnjem trenotku Ì6 bil sklep spremenjen in pod-fžti so morali prvi. lakoj ^tettici je podpisal Wilson in za njim ameriški dele Žje Lansing, White, House in Ž. Bliss. Nato so prijeli za pero anSieäki delegatje, potem franco-japonski in italijanski. Nove 'Pijanske delegacije še ni bilo i 1111'nestu in v imenu Italije sta ’ Odpisala Sonnino in Crespi. Zad-".1' so podpisali zastopniki nianj-'"d zavezniških držav po abeced-h6|n redu; belgijski delegatje so bili prvi. Trije dogodki so skalili sveča-; "0ät prizora. kitajski delgatje niso podpisi miru, ker jim ni bilo dovolje "°’ da se rezervirajo glede na za-/ ^inSek o Šantungu. Načelnik ki-H3de delegacije je sporočil Cle-"'»Hcsruju, da Kitajci ne bodo j^soči in da čakajoj na navodi- l»*oie vlade. Mir je bil torej Točno ob treh popoldne so bile vse zavezniške delegacije zbrane v Dvorani Zrcal m mirovna pogodba je ležala pripravljena na stari, masivni in bogato dekorirani mizi. Ob 3:08 sta stopila v dvorano nemška delegata dr. Mueller in dr. Bell in minuto pozneje je vstal Clemenceau in nagovoril navzoče: Zborovanje je odprto. Zavezniške in pridružene sile na eni in nemški reich na drugi strani so se pogodili, da sprejmejo pogoje miru. Tekst pogobe je dogotovljen in predsednik konference je izjavil da je tekst, ki ima biti zdaj podpisan’ identičen z 200 izvodi, ki so bili izročeni nemškim delegatom. Pogodba bo zdaj podpisana in to predsednik j slovesno pomeni, da se vestno in ' lojajno izvrše vsi pogoji, ki jih pogodba vsebuje. 1’ovabim delegate nemške države da zdaj pod-pi«jo prvi.” Drug za drugim so delegatje. vstajali s stolov okrog omizja v ob liki velike podkove in stopali k mizi na kateri je ležala pogodba. Podpisavanje je trajalo 41 minut. Ko je bilo končano, je Clemenceau izjavil- “Pogoji miru so znaj izveršen fakt in zborovanje je zaklučeno. S tem je bilo vse končano. Nemci so zapustili dvorano ob 3:52. Zavezniški delegatje so stopili na teraso iu opazovali morje ljudi na postranem trgu pred staro kraljevsko palačo. Francozi so pravili, da toliko ljudi še m bilo v Versai tl u od časa, francoske revo- lucije. Governer ni mogel pr pr žiti linčanja. EllisviIle, Miss. — Deset dni so sledili zamorcu John Hartfieldu, obtoženemu, da je napadel nekoj mlado belopoltno žensko- Po desetdnevni gonji so ga njegovi preganjalcu prijeli in odpeljali na mesto, na katerem je izvršil zločin-Tn so ga obesili na drevo in sežgali; N jegova žrtev je bila navzoča pri linčanju. Governer B;lbo je apeliral na ljudstvo, da naj opusti linčanje in naj krivca izroči roki pravice. N jegove besede so bile glas vpijočega v puščavi. Ko so zamorca pri jeli je bil ranjen. Linčarji so ga odvedli k zdravniku A. J, Carterju, da pre-gleda njegove rane. Zdravnik je izjavil-da zamorec ne bo živel nad štiri in dvajset ur. Ta izpoved zdravnika je spodbudila linčarje, da se požurijo z modernim avtoda-t9jem. Odvedli so zamorca pod drevo, nekdo mu je vrgel zanko okoli vratu in potegnili so ga kvi-ško. V tem trenotku je drhal pote-gnila samokrese iu pričela streljati na zamorca. Preden je krogla prebila vrv,je že plamen objel zamorca in eno uro kasneje je bil tam kupček pepela. Arezzo, .Mu* el le in Sieni. Florenca, 30. junija.- .Do sedaj se poroča o nad 100 smrtnih in mnogo tisoč ranjenih slučajev. Nad miljo» in pol ljudi v pio-vincah Florenca, Arezzo in Siena je prebilo noč pod prostim nebom. Vjojvodinja d’ Aosta je obiskala prizadete, kraje in delila nomoč. Inženirji, vojaki in lideci Križ so šli na lice mèsta z zdravi li iu drugimi potrebščinami. Vse bolnišnice so napolnjene z ranjenci m reševalno delo je radi Okoliščin zelo obetženo. Prvi potresni smek je prišel v nedeljo zjutraj okrog 6. ure. Prvi sunek ni bil zelo močen, toda sledeči so bili vedno hujši, dokler ni prišel okrog 5. ure popoldne najhujši. Ta potres ie najhujši, kar jih je bilo v Tuskamji v zadnjih 15. letih. Po vsej Mugeiio dolini je bilo občutiti sunke. V San Lorenzo, ki ima čez pet tisoč prebivalcev, so bile vse cerkve, železniške postaje in t tovarne razrušene. Največ je trpela vas Vieehio. Za slučaj, da so morda kte-e vasi radi pretrganja železniške in telegrafske zveze ločene od drugega sveta, so bili poslani zrakoplovi, da preiščejo, kak da je položaj ob Apeninih. so se začeli, ko je neki baje pijani častnik iztrgal iz droga francosko zastavo in jo z nogami teptal. Mimoidoči Amerikanci so šli svojemu častniku na pomoč in tako je nastal .splošen bej . Tolpa francoskih civilistov in vojakov je hotela naskočiti hotel, v kterem so nastanjeni ameriški častniki. Metali so kamenje na Amerikance, kjerkoli'so jih sreča- li. Ena kompanija Ameriških marmorjev je bila z nasajenimi bajoneti poslana n» lice mesta in kmalu napravia mir. Francoski mornariški poveljnik je ukazal ameriškim mrrineriem vrniti se v svoja stanovanja. Ko so se ti vračali domov, jun je sledila tolpa, ki je metala kamenje in opeko nanje. Mesto je danes mirno. 'liscine prepovedan ili pijač, je posledica odločile juatičnega oddelka, ki je v zadnjem trenutku o j ločila, da se prodaji piva z ne več kot 2;j odstotkov alkohola ne b,> nasprotovalo toliko časa, dokler sodišča ne podajo sodne odredbe, je- li 2|- alkoholna pijača vpija». Ijiva ali ne. Prehod iz mokrega na suho a« je sinoči v vseli večjih mestih obhajalo zelo hrupno., ,r Glede žganih pijač pa je izdano svarilo, da lodo vlada z vsemi njej na razpolago danimi sredstvi gledala na to, da se zabrani izdelovanje in prodaja. Koliko časa da bo dovoljen o~ prodajati pivo je odvisno od hitro«, sti sodišč. Kongres pa bo med tem časom skušal vpeljati zakon da se vojna prohibicija do pičice natančno izpelje. Italijo je obiskal velik potres, Rim, 30. junija- Iz Fio-enee se poroča, da je v potresu, ki je v nedeljo obiskal Tnskemjo, izgubilo življenje 127 oseb, mnogo tisoč pa jih je bdo ran- jenih. Središče potresa je bilo menda v vas. Vieehio, k' ima 1200 prebivalcev in leži kakih 15 milj severovzhodno od Ilorence. Žrtve potresa v tem kraju so bili tudi zdravniki. Vse cerkve, tovarne in železniška postaja San. Lorenzo so bile porušene. Poslali so zrakoplove, da preišče,« vse kraje ob apeninskem pogorju, ker se je bati, da je Logo vasi popolnoma ločenih od drugega sveta. Pomožne družB. a« ae takoj sestavile v Florenci, Poročila o begu bivšega neto-škega prestolonaslednika so neresnična. London,»I. julija- Bivši nemški kronprinc je v pogovoru z poročevalcem Daily Expressa izjavil, da bo njegov oče, bivši nemški cesar, raje izvršil samomor, kot pa da bi se moral podvreči ponižanju, da bi bii sojen od svojih sovražnikov. < Princ je to izjavil potem, ko je obiskal svojega očeta na njegovem gradu Amerongen, kjer se nahaja v pregnanstvu. Vesti, da je kronprinc pobegnil na Nemško, so izšle iz tega, ker je šel obiskat očeta. Bilo mu je v veliko veselje, da je njegova odsotnost iz otoka Wfciringen napravila toliko razbarjeiije med zavezniki. Kaiser se ne bo nikdar podvrgel sodni obravnavi. Prej’ bo umrl, Je dejal Frederik Wilhelm. Jaz sam bom šel na Nemško, je nadaljeval, kakor hitro bo mir formalno sklenjen. Bodal se bom v Šlezijo. Bivši prestolonaslednik se ni maral razgovarjati o vojski. Izpovedal pa je, da se vzhodni Prusi in Slezijci nikdar ne bodo podali pod poljsko oblast. Liga Narodov bo po njegovem mnenju imela mnogo sitnosti. Ko se je poročalo, da sem na Nemškem, sem bil na obisku pri svojem očetu, je dokončal pogovor. Amerikanci in Francozi med seboj. Brest, 30. junija- Dva francoska civilista sta bila ubita, pet ameriških vojakov iu mornarjev težko ranjenih in več kot sto drugih več ali manj ranjenih v nemirih, ki so se tu sooči pogodili. Nesreče so bile posledica zmenjave strelov med ameriško vojaško i» mornariško policijo in med francoskimi mornarji.Nemiri Zdravnik, obsojen radi umora svoje žene, se obesi. Mineola, N. Y., 30. junija. pr. Walter Keene Wilkins, ki j’s bil v petek popoldan spoznan krivim "mora svoje žene, je izvršil sinoči samomor v kopalni sobi okrajne ječe s tem, da se je obesil. Bil je še živ, ko so vrv prerezali, toda vsi ! poskusi ohraniti ga pri življe-jnju so bili brezuspešni. linei je zlomljen vrat. Zdravnik je celo popoldne potrošil 3 tem,da je pisal pisma, v kterili je dal navodila, kaj storiti z njegovim truplom in druge stvari. “Ilajše, kaicor da bi me detektiv Carmen Blaut peljal po newyorš-kih ulicah v ječo Sing Sing, bom postal sam svoj rabelj, je pisal v enem pismu. Jaz sem pojtolnoma nedolžen od krivde, ktere sem bil otfdolžen in za ktero sem bil obsojen. To pismo je bilo naslovljeno na J. D. iiealy, Brooklyn, nieoove^a vnauca. Bariz, 30. jun. — Velike četvorice ni več, ostala ]ja je velika deseterica, ki bo razpravljala o mirovnih vprašanjih, kar se tiče Avstrije, Ogrske, Bolgarske .in Turčije. Vseh pet velesil bo imelo v tem svetu po dva delegata in po poročilu v “Tempsu” bo desetorica sestavljena kakor sledi: Clemenceau in Bichon za trancio, Lansing in House za Zdru« žene države, balfour in Bonat Low za Anglijo, Titoni in Alar-coni za Italijo in Alakino ter (linda za Japonsko. Lansing je zdaj načelnik ameriške mirovne delegacije dokler ostane v Parizu, » Kakon se poroča, je bila v soboto podpisana pogodba za alijanco med Združenimi državami in Francijo ter Anglijo; alijanca bo seveda veljavna, če pogodbo odobri ameriški senat. Bodoisana je bila tudi pogodba s BoljBko. ki bo objavljeha jutri. Zdr- Države so postale “suhe” s prvim julijem. Pivo še vedno dovoljeno. Washington. 1. julija. - Vojna prohibicija, ki prepovedo |e-zaČasno vse distillane pijače, je stopila v moč nocoj opolnoči. Kaj se bo zgodilo s pivom še ni znano. Da je dilo pivo izvzeto iz Vaša moč mora biti pri življenju. Za nas tu v Združ. Državah sc je odprla nova doba. Ali smo uspeli iz vojske z finančno in eko-nomistično močjo, ki ee nam je zdela nemogoča jired petimi leti. Bri tej priložnosti si je lahko vsak na koristi, ako nima izčrpane eneržije.', Trinerjeva Ange'ica Grenka Tonika je lek ki uredi moč in eneržijo. Zagotavlja zdra» vo spanje, razbistri um, zotoraj ja ravno sedaj v vročem vremenu vrednostno krepilo. — Za spahke, pretege, utrujene ude in noge, i ta je Trillerjev Liniment najbolji^ On doseže do korenine bolečin ter jih hitro olajša. Za izpiranje pr. boleznih v grlu je Trillerjev Anti., putrin najbolji, kakor tudi za izpiranje ran. Imejte ga vedno pri rokah. Vsaki lekar ima Trinerjeva Zdravila v zalogi — Jos.Tiriner Co. izdelovalci, 1333— 1343 id. 8. Ashland Ave., Chicago Ili. Wilsona čaka doma ogromno v dela. Washington, 1. julija. — De! načrta za pozdrav Wilsona, ko pride skoro gotovo v pondeljek na parniku George Washington nazaj v Ameriko obstoji v tem. da triu bo šel del altanliške vojne mornarice naproti na visoko morje in ga spremljalo v ntwyoréko pristanišče. Predsednik se ni Še izjavil, kedaj da bo predložil mirovno pogodbo kongresu, uradniki pa mislijo, da se bo to zgodilo »li v torek ali pa v sredo. Kakor hitro bo izvršil najvarnejša opravila, ki ga čakajo doma, se bo podal na potovanje po deželi, kjer bo govoril v prilog pogodbe in Lige Narodov. Med tem ko se bo on trudil, da se pogodba in Liga Narodov potrdita, bodo pa nasprotniki obeh vprizorili boj za zboljšanje pogodbe in za ločitev pogodbe od Lige Narodov. Na zadržanju senata glede mirovnega dokumenta, ki ga Wilson priuese seboj je odvisno bo li predsednik zoj)et kandidiral ali ne. Njegova želja sicer ni b:ti zopetni kandidat, menja pa je, da ako se bo kongres branil potrditi mirovno pogodbo in Ligo naro* jov, da je njegova dolnost, da z.u-pet kandidira in da na ta načini za;!: kongreBOvo odobrenje. Pozor kosci! Starokranjske kose so ravno-^ kar dospele. Kdor jo želi imeti naj se oglasi pri luki ótefanao 428 — Pine 3tr-. Selanov Zet* Povest! spisal Slavoljub Dobra vec. Dostikrat pila k oknu, j e že sto-prcstavila posode n rož m a n noth in žeravcem ter gledala v jasno mesečino, ki se je bila radila po gorili in dolinah. “Vendar je ,sporočil, da se glasi nocoj, prišedši domov! i vzdihne dekle. Zaspane oči s politane v predpasnikom, sede na Skrinjo poleg postelje, ozre se na steno, kjer je. visela na steklo slikana podobica Božje Porodnice, potem pagleda v borno svetilko na mizi ter začne v upu in strahu opravljati večerno molitev, Kakor jo je naučila mati še v otročkih letih.--------- V tiaem času je zmer jal Bajški Matija malega hlapca, kateremu jo bil velel napreci, da se popelje po sina, hlapec je pa krenil namestil v hlev rajši k pivcem v sobo, kjer se ga je naekal do vrluv. Tedaj n -bilo to prav nič čudnega; saj se še dadanašnji odlikujejo hlapci in vozniki iz one dobe z zagorelimi obrazi in bakrenimi nosovi. Ko se jo Matiji nekoliko ohladila jeza. poklical je drugega hlapca in šel tudi sam za njim v konjski hlev, da bi izbrala čim lepši par za v Ljubljano. Vsakdo, se rad vozi z lepimi konjiči, kaj še le Matija, in po Ljubljani, s sin-lom Šimnoin. To ju bodo gledali! Dva iskra vranca je velel nap- reči. Na osnažen in novo pobar vani voz se je vsedel Matija kaj skrbno napravljen; obul je nove irhovce. katere je imel letos samo še o svetem Telesu —, haržunati telovnik z mnogimi srebrnimi gumbi mu je objemal prsi, beli Janez bo gospodaril doma, sestro njegovo bo treba kam pripraviti, ko dorase; Š'mna pa, ki je napn- lajši,dam v rokodelstvo.Sedlarstva-li kolarstva* naj se loti; novci, če bode te vesten, pomagali mu bodo na noge. ’’Tako je računal Matija ko je šimen prekoiačil osmo pomla'd po svojem rojstvu. Tisto jesen se je oglasil v gost Uni neki ptujec s svojim sinom. Šla sta po bližnjici črez Hrušico iz Ljubljane v vipavsko dolino. Deček se je šolal v Ljubl jani. Oče ]e pripovedoval marsikaj o šolali bodočnosti svojega sina, kate- robec okoli vratu je pasala rdeča svilena ruta. Kratki jopič in Širo-kokrajni kastorec sta se podajala prav dobro visokoraslemu Matiji. Še jedenkrat se ozre po hiši in domovanju, zadnjikrat pozdravi domače, posvari velikega hlača Žepo, naj nikar preveč ne pije v tem času, da se ne zgodi kakšna nesreča, potoni veli pognati. Hlapec potegne po stari konjskj šegi z bičnikotn pred konji po tleli rekoč; „Bog in sveti križ božji!“ ter skoči na voz. Konjiča potegneta. Tedifj se pred njima nekdo oglasi, prav kaKÓr bi bil vzrasel iz tal: „Dooer večer očeh' Voz se ustavi, da bi videla, kdo je. Tudi domaci, se na pragu stoječi, prihite bliže in vsi spoznajo Šim tla. „Kaj te je prineslo?“ vprša oče, ki ni bil nič manj vesel kaker iznenađen zarad sinovega prihoda. „Mudilo se mi je, oče. Zaravi! Kam ste se namenili?“ „I, .po tebe, kam? Bo si tako nagel za domov; ko si bil še mlajši, ni se ti takon mudilo. Himen, krepak, a nekoliko bledoličen mladenič, je spoznol, da je v teh besedah več ljubeznivosti kakoor očitanja, zato m odvrnil ničesar, tudi ni bilo časa. Pristopila je mati, bratje so mu stisnili roko, in kakor še nikoli, vršil se je Šim nov sprejem na cesti. Uče ukaže razpreči in nekoliko s prigovarjanjem, naekoliko pa s svojim vzgledom veli, naj gredo veselit se Šimnovega prihoda v Hišo. Medsebojno razmerje teli oseb treba bralcu še nekoliko pojasniti. Pri Bajškili so bili nekdaj dobri kmetovalci. Pozneje je prišla kupčija z lesom. Matija je lzprev-idel, da bi kak krajcar vrgla tndi gostilna, začel je vozariti, dajati voznikom priprego; vse to je pria-eslo na leto lepih petič. Ljudje so ae pri njem radi ustavljali, delavcev je bilo vedno polno, in s priprego je zaslužil mnogo drobiža. Imetje se je množilo, in Matija je zadovoljno opazoval včasih svoje tri otroke. Ni se mu paslo oko na njih mladem življenju, marveč zrlo je v njih bodočo srečo. Namenil je bil vsem trem lepe dneve. „ reniti neki ni para. tako ima bistro glavo. Mati gospodinja je ptujca poslušala piav zanimivo, pozneje prisede tudi Matija,m pogovarjali so se zopet na dolgo in široko o šolah in o Ljhbljani, Ko se je pitnjec delal, da bi bilo skoro treba odrinili, namakneta mu domačina še polič ,, najboljšega pogovo se je še jedenkrat zasukal na ljub janski m šolski tir. S tem se je začelo znanje, ki je mlademu’ Šimnenčk u pomagalo skoro do “ gospoda ”. Leto pozneje se je Vipavec zopet ustavil pri Bajen in oba možaka in oba sinova sta skupno odrinila proti beli Ljubljani. Po zimi prej se je bil navadil pri domačem župniku Podvelbom za silo orati in pisati. Vsi so trdili in zato je deček tudi sam mislil in verjel, da ni slabe glave. Ta misel mu je tudi kakor mornarju zaupna zvezda budila nado, da v Ljubljani ne bo res té ko huda. Mati si je brisala od njegovem odhodu soznle oči ter mu želela nebeškega blagoslova na vseh potih, z-blažilnim Upom, da se nekoč vruo kot novomašnik domov — ponos roditeljema, slava obični. Kateri materi im vnemajo srca take misli. yiede na dečkove sposobnosti seres niso motili. Napredoval je tako, da ga je bil vsakdo vesel. Hitreje, nego je mislil sam, hrže kakor sta se nadejala roditelja dovršil je Šimnen “latinske šole.” Med šolanjem mu je pogostoma uhajal duh v domače kraje. Òeuti je vedel, da je planjava, kjer stoji očetova hiša, ustvarjena zanj in on znajo. To je bilo morda tudi vzrok da je mladenič,včasih do skrajnosti živahen in vesel, imel mračna trenutja, ko je milo-tožno zrl predse, s svojim duhom pa oival. v rojstvenem kraju. Tako radovedni so bili letos vsi, kakšen stan si je neki izvolil Bajčev dijak. Če tudi so želeli vsi njegovi domači znanci da bi bi duhovnik, če tudi je roditeljeml ta misel hodila najbolj po glava vendar nista hotela nikakor sina preveč nagibati na nobeno stran, deloma, ker sta bila dovolj pametna1 deloma, ker sta imela s čim pomagati mu tudi do drugega stanu, ki bi zahteval več denarne podpore, kakor duhovski stan. Vprašal ga ni nikdo, kam pojde, opazovali so ga pa natančno vsi. Morebiti bi bil Simen tudi oblekel duhovsko suknjo, če bi se ne bilo nekaj zgodilo lanske počitnice. Simon je semtertje rad pogledal okoli Selanovih. Doma poleg hišnih liudij in voznikov, ki so prihajali, in odhajali, ni bilo nikogar kateremu bi bil zinil pametno besedo. Sebi primerne družbe ni našel skoro nikoli. Ia kdo ne ve,kako zelo želi človeit drnžbe v oni dobi, ko se mu vzbujajo in cveto v mladem srcu najnežnejša čustva: želje po vzorih, Katerih se potem oklene za vse življenje! Bridkosti,^težave življenja mu niso še znane, trpljenje mu je pluje, bujno se raze vi-tajoča mladost s svojimi burkami, lahkomiselnostjo in prostodušno radostjo mu nadomešča vse, vse na svetu. Srce dehti in koprni po neki stvari, lepi, vzvišeni, nenavadni; žal,, da prav v tej dobi nima mnogokrat pamet vseh svojih tako imenitnih in potrebnih pravic, in tndi volja ne dovolj moči Pri Selanovih je bila domača liči Anica, ki je tolikrat privabila k hiši Šim na in bila tudi vzrok, da so se njegove misli in želje obrnile na drugačno pot, kakor bi bilo treba za duhovski stan. “Anica!” rekel ji je nekoč Šr men,kako lepo bi bilo, ko bi midva, kdaj živela skupaj, združena za zmerom! Kaj deš?” Odslej ni Šimen veš mislil • na duhovski poklic, ampak ustvaril si je vzor za življenje, za katerega le hotel delovati najprej. V tem vzoru je bilasredišče Anica. Zal, da je premalo mislil na vse, premalo trezno tudi na njo in njene okoliščine, pa — saj je ljubezen slepa. To se je bilo zgodilo lanske počitnice. Simun je bilo nekaj i nad dvajset let: krepki in pogumni mladenič lepe vnan josti se ni strašil vsake nezgode. Letošnje počitnice je hotel Simen starišem razodeli vso stvar. Seveda je bila težka in trda. Pri Bajcu je služil že od mladih let hlapec Jože, Šiinnov prijatelj. Izprva je bil skromen, ljubezniv mladenič. Vozsrjenie ga je pa SKvarilo. Jel je piti in pil kot veliki hlapec mnogo. Ker ni bila skoro niiroli jasna n jegova glava, klicali so/ ga s poniževalnim nàzivalom le Žepo. Četudi ga je možiček rad vlekel in srkal, kjer in kolikor je mogel, trpej ga je Matija pri hiši zarad; njegovo zvestobe. Žepa je bil zvest trem rečem na svetu, gospodarju biču in pa kozarcu. Nobena stvar ni izginila od biše, dasi je bilo včasih po veliko voz pred gostilno) in dobro vemo, da nimajo vsi voz niki prav na tanko ustro jene vesti. Marsikaj se vteg ne pozabiti ali utajiti, toda Žepa je imel zato skrbno glavico. Šimen je bil še majhen, ko je došel k hiši Žepa. Nekaj let po francoskih vojskah so začeli izva. žati les na Laško. Tedaj je Mati. ja začel z gostilno in tedaj je najel tudi Žepo. Seveda, kolikor več so izvažali,toliko bolj se je lep. šalo življenje pri Bajcu. Žepi je zato smuknil marsikateri priboljšek več po grlu. Sedaj ko je od. prta do Ajdovščive široka cesta, smeje se mu življenje kakor pečeno pišče. Zata pa vendar ni za-bil miadostnega prijateljstva; nemalo ponosen je na to, da ga Šimen spoznava za svojega tovariša iz otroških let. Ko so šli pobirat pšenico, deval je Žepa mladega dečka na voz- ko so vozili domov seno ali otavo, vozil seje mali Šimen z Žepo; ko sta ob nedeljskih popoldnevih sedela na vrtu pod orehom, pripovedoval mu je-mične pravljice, katere se je navadil pri svojem dedu doma v Hrušici-Kozjebradi francoski vojaki, divji mož in Kojenice so bili teda-| bininovi znanci, s katerimi se je bavil celo v sanjali. Povedal je Šimen tudi zgodbo, kako si je Koje-niča izbrala nekega izmed Selanovih prednikov za moža. V davnem, davnem času se je ženil Selanov Marko. Neveste še ni imel, dasi jo je iskal blizu in daleč. Neki večer se na poti skozi hruševski gozd na sosedno Pivko. Po noči se mu dogodi nekaj netta & i 1 m ? S5*g3*Sg? NaSvSSHSiki Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. 1 1 U lil; I 1 a® I § ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes zanesljiva, M Obleke od $18.00 do $45.00 Vrlim- suknje od fi VERTIN BROS. & C0. ms WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT t jj Ali ste že zavarovani proti ognju; Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! i Varčujte in posodite svoje prihranke --.STRICU SAMU-" S PETINDVAJSETIMI CENTI Če kupite U-S- varčevalno znamko- Vašjpoštar, yaša banka, vaš st in mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo,kako in kaj-ZGLASITE SE PRI LE-TEM! TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJ NOV: Ta jih potrebuje sedaj: Vi jih boste potrebovali po vojn KUPUTJE - ' Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. Posebna zava rovalnina za Avtomobile. O: \ S. G. Chvnowetli Insurance Am r Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno bankq v Honghton Co., v Houghton rVat’I Bank Houghton, Michigan. vojne varčevalne znamke, ki^so obveznice vlade Zdr- držav nki prinašajo] štiriodstotne esti! fob- Nabavite si orodje za vrt, Ako hočet-meti lep vrt, imeti morate dobro vr narsko orodje. Nikar si ne lomiti hrbt. z slabim izrabljenim orodjem z katerem se dela le površno. Pridite k nam ako potrebujete vrtnarsko orodje in Vaše delo Vam bode igrača in Vaš vrt vspeh. Lahko začnete a- l -adiiega. Jasua pomladna noč je bila, ko je stopal skozi gozd. V mesečim vidi, kako plešejo lepo deklice ped bližnjo smreko. Obleka jim je bila kakor sneg, lasje rmem kakor solnce, oči pa žive ka. kor potočnice kraj žuborečega studenčka- Marku je bilo čudno v srcu; kar izmed teh heklic bi s; bil najrajši izboral ženo. Neka plesalka, ki je imela moder pas, ozre se proti njemu in ga zapai, Obrne se k tovarišicam, potem nakaj zahrešči, kakor da šumel veter v sinerečjib in vse izgine. (Dalje prihodnjič .) je za-vrhovih Sužnji tobaka, pozor! Nič nima v sebi. v kaki obliki rabite tobak, ako kadite cigare, pipo, cigarete ako tobak žvečite ali šnofate.Nič ni na tem.koliko in kako dolgoga rabite, “Quit Tobac” tobačno zdravljenje vas bo ozdravilo od te razvade v par dneh.Zdravite se doma, nobene neprilike, ni vam treba ostati doj ma od dela,nobene bolezni ali nervoznosti^Quit Tobac” je oprostil tisoče od te razvade. Zakaj ne Vas? Ako ae v resnici želite odvaditi tobaka, pišite nam za podrobnosti in priporočilna pisma KEGKONEN HARDWARE 00. Telefon: 163: Peta cesta, Calumet, Mich. A.F.Hall & Co.118 N-LaSalle St., Chicago, 111. GALBRAITH & McCORMICK Odvetnika iztirjujeta dolgove, urav nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske H stine Zastopata v vseh sodišči h ULSETH BLOCK Calumet, Mich. Izdelj ujemo! Razne mehke sladke pijače. Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopojno in zdravoJpijačo “Pablo” F. M. Kinsman, Bottling Works Tovarna 812 Portland St; Phoae Tel. 169 tt • • 111 • > # * • >t SLO VEN S KEJS O VICE JULIJA 1919 I ZADNJI DNEVI JERUZALEMA, i s H I Zgodovinski roman. 9 m Spisal J. Spillman D. J. 1 i üiBiiüiiHiitHiniintii. iwiimiiiiHiiuiiiwiii ................................................... »•Da, ličarka; toda govoriva bol-jjaU lioina. in rajši po grško,da naju ludstvo ne bo moglo limeti,” jo svari gospa.‘N jnne oči spremljajo nato premnoge zlate vrče in jldedice iz tempeljskega zaklada iisdopovedno lepe ščite iz čistega jlats in srebra, katere so bili da-lovali svetišču kralji in knezi in ki so doslej kinčali tempeljske sten®) srebrne trombe, ki so na, Kiiauale judovskem u ljudstvu visone prazni ko in jubilejna lata, m sledorič nopol ožgane, z zlatom in biseuri 'po ni te trame Najs vetejše-na, ki jih nesejo tod mimo'. Totem prikorakajo vojaki s podobami osmojenih palestinskih mest;vse lopritrenena visoke droge in kažejo v kričečih barvali naljutejše prizore iz obleganja in nadapanja-Najbolj pa se čudi ljudstvo dvojici orjaških podob svetega mesta in gorečega templja ter ju pozdravlja j viharnimi klici pijanega zmagoslavja. Za tem oddelkom slavnostnega izprevoda se vrste darilne živali junci, beli kakor mleko, s pozlačenimi rogovi, čezinčez ozaljšani s pisanimi trakovi in svežimi cvetlicami. Spremljajo jih postavni mtadetiiči in mogočna družba Jupitrovih duhovnikov. “Zaslepljenci!” pripomni natihoma Lucila. “Ali ne drvijo duhovniki rav no tako slepo v 'naročje smrti, kakor stopa brezumna živina v klav-nìcol” “Fazi, hčerka, pazi! Glej, zda_ prihajajo nesrečneži ki bodo večji det že danes ali pa v naslednji! dneh. pokriti s krvo, pravi mati. “Mrki možak v k r«*l jtsvalti opravi ki gre vklenjen v prvi vrsti, je gotovo kak načelnik Ju dov.” ga slavljenca. Kakor kip kakega boga stoji cesar sredi bleska in sijaja,odet z oblačili kapitoljskega Jupitra, s škrlatnim plaščem in zlatovezno tooo. “Lucija ni zraven”ihti gospa in se krčevito stiska za srce. “Morda je pride? ” jo tolaži Lucma. “Glej, ondi prihaja še že mnogo častnikov na konjih in voz drugega slavljenca!” Otrok, to so samo najbolj odlikovani tribuni in poslaniki, tako visoko se pa naš Lucij ni mogel povzpeti.” Komaj izpregovori mati te be sede, tedaj se ozre neki konjenik ki jaha ob Titovem vozu, proti hišici gospe Lučine; hkrati se iz vi je materi in hčeri iz prsi klic ve sel ja in radosti. “Lucij !” vrisneta obed ve kakor iz enega grla. Tudi konjenik ji je spoznal in je takoj pri njiinTT. Toda Lucij ne more mnogo govoriti, nadaljevati mora I i-i Da, to je nesrečni Simon ben Giora, ki se je dal pozdravljati I kot Sina Davidovega in ima neiz “lemo krvi navesti. Z mračnim “kipom na obličju stopa roparski Poglavar v naročje smrti, ki ga kka na Kapitelu. Ravno tako ža. j lostna in pretresljiva usoda je na i “lehjena tudi Janezu iz Gishale, “i koraka ob njegovi strani. Za P«kini jima sledi Jud, ki so ga obleki v najlepša oblačila judov *kegaduhovnika. Trsni ščitek in ^«majstorica biserov bleste čudo! »•to v solnčuih žarkih. Sedemsto ; Ba j izbra n e j si ti mož in mladeničev, '81 v prazničnih oblekah,toda uko-k“i v težko železje, zaklučuje ža-W.no skupino. I .'baino sedemsto za borbe v tlrkitsu'j” se dela začudenega neki l°haliu, “biti bi jih moralo naj-o je!” se mu poroga bližnji 8ei dobro, da namk Lucij ne 'M’ de Lucina hčerki in rte I1 začne burneje biti v A “tl. pr- R Guma za truma (;etQ koraka mimo njih, četa pojoč Tekajoč vihte vojaki svoja o-okrivala. Lucija'ni vi. spremstvo svojega gospoda do Rapitoli nskega griča. V naglici ji ma imenuje'Akvilovo hišo, kjer naj bi praznovali presreenojsviden-je, ter odjaha svojo pot, dočim mu polni srce večje in čistejše veselje, kakor ga je deležen njegov o-boževani slavljenec, dasi mu krasi čelo zlat lavorjev ve nec. Na večer tega pomenljivega dneva seznani poslanik Lucij Flav svojo mater in sestro s svojo mlado soprogo Tamaro in njenim bratom Benjaminom .Rabi Sadok, ki nosi odslej kot spomin na hišo, ker je prejel zakrament duhovnega prerojenja, ime Kornelij,se po kaže Rimljankama šele drugo ju tro; dan, ko so Rimljani slavili svo|o težko privojskovano zmago nad judovskem ljudstvom in nje govim templjem, je preživel sam zase s postom in molitvijo. Toda zdaj so si vsi kot kristjani kal^or otroci ene družine in kmalu druži srca medsaojDna krščanska ljubezen. Pavlina pozdravljata Lubina in njena hči kot svojega starega in dobrega prijatelja. Tostrežljiva Roda, ki je prišla z njimi vred v Rim, Natanael in Rahela, katere ni hotel pustiti Lucij osamljene v Palestini, tvorijo eno samo družino. Veliko, veliko si vedo pripovedovati: Pavlin pokaže gospe Lučim Veronikin potih prt, katerega njeno verno srce kar ne more za dosti počastiti, Benjamin prinese kletko z lepitn-i belimi Marjinimi golobčki —skratka, prve dni ni pripovedovanja ne konca ne kraja- Toda rabiSadok ali Kornelij se kljub temu ne more privaditi šumeče velike rimske prestolnice, öree ga vleče v samoto. Zato ga povabi Lucij s seboj v Umbrijo, kjer namerava kupiti v obližju prejšnjega bivališča svoje matere za celo družino pripravno posestvo. Z novci mil m treba saopariti, ker ga ob vsaki priliki podpira imovit in darežljivi rabi, Me se prikazujejo nosilci boj- *ili Kamenj in pretorijanska ko takoj nato četver o vprežni, ^čeni voz Vespanzijana, prve' kateremu se je zdaj na Titovo prizadevanje vrnilo tudi ono imetje, ki je ležalo izza časa Cestjia Gala v Antonijolnji aplanenjo. Najbolj ugaja starč.ku Trazimensko jezero. Njegova Širo-ka, sinja gladina z lahno zaokorže' nimi bregovi je v marsičem slična Genezareškemu jezeru. Tukaj si krasno, veliko posestvo adi in oranžnimi vrtovi ter se preseli še tisto jesen s Tamaro in Lucijem, z njegovo materjo in sestro in z vsemi ostalimi znanci na 'svoje .novo domovanje. Treden pa odide Kornelij iz rimskega mesta, se posvetuje v neki zadevi z Linom, naslednikom }v Tetra, ki mu izroči važne opr vilo cer ga pošlje a -Pavlinom k kupi pristavami, slavlja od vrhovnega poglavarja kristjanov, vzklikne ves navdušen. “To bodi odslej naloga mojega življenja! Ker semi se tako trdovratno upirat besedi božji,hočem vsesvoje znanje in moč i obrniti v to'da se bo beseda božja razširilaop vsem svetu tet se ohranila od roda do roda čista in nepokvarjena Sveti oče Lin, pošlji mi v Umbrijo svoje najboljše pisalce kar jih imaš, črni več.,, tem bolje: Stanovali bodo v najzračnejših hramih uijoega doma,bogato preskrbljeni z vsem potrebnim, in jaz sam bom delal z njimi ter jih nadziral, da se niti črkica svetega, pisma ne ba izpreinetiila.” Tako govori Korneli j in odide, spremljen od papeževega blagoslo va, njt obali Trazi uranskega jezera^ kjer prične z d va naj storico pisal-cev za Cerkev tako važno in plodo nosno delo, zvesto prepisovanje in razširjanje evangelijev. Tet let mine po teh dogodkih.. pritekel k njej. “Hej,” vzklikne mal'èek in pleskne s svo jima ročica ma.“Tudi mamica? In teta Čila in Sara in Roda?” golobčki se jim Na jeruzalemskih razvalinah se jame polagoma vzdigovati novo mesto, le prostor,kjer se je dvigal tempelj, stoji zapuščen m prazen razvalina te spominja slave in sijaja nekdanjega svetišča. Kmalu izgine tudi ta, razpadli bodo njegovi temeljni kamni, tako da se bo izpolnila Gospodova prerokba; •Kamen ne bo ostal na kam- nu . Častiti škof Simeon se vrne čez nekaj cosa s svojo krščansko ob. črno iz Tele v Jeruzalem ter iz-premeni dvorano zadnje večerje, katere temelji so ostali še precej ohranjeni, v krščansko cerkev. Tu tolaži odslej svojo čredo.ki se sprva le težko vdaja žalostni usodi svetega mesta. Kristjani so bili namreč poprej navnjeni hoditi skupno z Judi v tempelj molit. “Kako prav: je bilo, da Je šel Gospod Jezus od nas, dasiravno smo takrat žalovali ter nismo mogli u-meti! Še bolje pa je za našo Cerkev, da nam je bil Gospodov tempelj odvzet!” pravi škof. “Kristusova Cerkev je bila, dokler je stal tukaj tempelj, preveč odvisna od stare Mojzesove postave,ki je bila le predpodoba m pri prava Diove daritve. Zdaj je prosta teh vezi in se je bo oklepal ves sveti n v öigar sredi bo vladalo Jagnje, ki je zaklano od četka. Tako tolaži sivolasi Simeon svo svojo občino. Vlada jo še dalj kakor trideset let in konča svoje sveto življenje s smrtjo na križu. “Vsi, celo sodniki so se čudili, da je starčev, stoindvaj setih let tako srčno in stanovitno prenašal strašne muke na križu,” nam poroča njegov životopis. Evzebiju ni bilo usojeno živeti tako dolgo. V visoki starosti seje nastanilv Betaniji ni bil pokopan v Lazarjevi votlini poleg svoje pos božne družice Salome, poln čeduo-ti in zaslug. To Italiji in širnem rimskem cesarstvu je uživala Cerkev v tem času in naslednjih pet let ko sta vladala Vespazijan in Tit, blago de jen mir.Razveselji va slika iz te dobe naj zaključi naso povest. Na vzhodni obali lepega Trazimenskega jezera v Umbriji se dviga sredi velikega posestva v senci ° cvetočih oranž prijazna rimska vila. Krog vitkih jons-kih strebrov njenega jdvorišča se povija vinska trta in sredi vrtnega grmičevja Šumija ličen vodomet. Tu se zbira navadno krdelce belih golobov, si gasi svojo žejo iz marmornega korita in zrna, katera mi nasipa rdečeličen štirileten deček. “Babica, babica!” kliče deček danes Častitljivo gospo, ki je ravnokar pri čitanju nekega rokopi-b li žri ji utici napol zadremala. Babica, kdaj pride oče?” “Kmalu, Lucilček,'in vsi mu bomo šli jDaproti, ko se zbudi tvo-sestrica,” odvrne gospa ter poje bil sa v u Ja Vpraša “Seveda, vsi in umi lahko polete z nami, če ljubi” “Ali, ti me ne ubogajo! Venomer letijo seinintja, ali z namine bodo hoteli iti. Toda tisto belo ia!^n.le) katero mi je bil podaril Marci i, bom vzel s seboj. Tel pl ga bom na višnjevi vrvici in striček Benjamin bo poganjal. Tavlin bo pa doma m Natanael tudi.” “čemu naj pa ostaneta dobri Tavlin in Natanael doma! babica. “Pavlin mora pisati in Natanael tudi, ’ se odreže modra glavica. “Takoj skočim po jagnje in zbudim obenem tudi Tamaro, potem pa gremo”. “Kakor majhen vojskovodja!” si misli gospa sama pri sebi ponosno. Tu se prikaže na stopnicah, ki peljajo na vrt, lepa ženska postava držeča v naročju dražestno, komaj dve leti staro detece, in takoj vstane gospa ter ji hiti naproti Malemu Luci Ičku pa njegova dveletna ses-trica, ki je še premlada, da bi se igrala z njim, ni kaj prida mar; zato pa toliko veseleje pozdravlja upognjenega starčka z dolgo, sivo brado,katerega je cvetoča mlade11 ka za roko pripeljala iz hiše, ‘Dedek, dedek!” vzklikne deček, “in teta Čila! Tudi jaz grem z vanii in rnoji belo jagnje in golobčki bodo zleteli z nami, če se jim bo ljubilo. In Rahela, Sara in Roda so tudi tukaj! In celo Nata nael in Tavlin! Sta li že dovršila voje pisanje? Sicer vaju bo dedek štel?” Mladeniča sta bila dovršila delo^ in zato se dedkuKornelijti ni treba, srditi. Vsi skupaj se veselo odpra vijo na pot, ravno ko se nagiba popoldansko solnce v vsej svoji krasoti proti zapadnim gričem, Lucij se je bil nekaj dni poprej odzval nujnemu povabilu Tita ter odpotoval vRim in zato je Tamara precej v skrbeh, kdaj se vrne njen ljubljeni soprog iz mesta. Toslani ku se doslej še vedno ni bilo pos rečilo, da bi se bil iznebil državne službe in vendar bi ga mlada žena tako rada imela pri sebi in otrocih Kornelij mu je bil dal na pot zaboj rokopisov, katere naj hi izročil papežu, evangelije svetega Ma tevža, Marka in Luka in vsa pisma Tavlova hi 1’etrova, v desetih lic nih prepisih, zdaj pričakuje novih pergamentnih listov in drugih pisalnih potrebščin, da bo nadaljeval svoje težavno de- U. Denarno Stanje First National Bank of Calumet Ob sklepu poslovanja 4. marca 1919 Sedaj je čas Da prihranite del svojega zas= lužka s tem, da ga naložite. Mi Vas vabimo, da napravite našo banko Vaš hranilni dom. Z l.oo dolarjem lahko pričnete var= čevati. Prinesite k nam Vašo zadolžnice Svobode -Liberty Bond- in mi jih bomo spravili za Vas BREZPLAC NO. Naše veselje je Vam ustreči. Prva narodna banka v Galumetn. jAzstrsOTsCz stoLsOtstoLsCt rirJrir à&Wiìfà/frài _x£z. rit xüz.rQtj'ir.sVr ! SE VEDNO NA STAREM MESTU, In še vedno izdeljujemo slike prve yrste po najno-yejšem, kroju. Naša posebnost so ženitovanske skupšine. JDobroJ delo,skrbna postrežba in primirne cene je naša posebnost HERMANS STUDIO Peta cesta. Calumet- Kr ry y jjBjSjeiSie va W w k* Naši zastopniki v Minnesoti (Dalje prihodnjič.) Ali potrebujete očala? Ak® jih da, oglasite se pr nas m mamo stroj za pregled in poskus mi, z katerem natanko preišče-očo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno kaj,kar zopet doka zuje, da so koroški Nemci še hujši kot so bili nekdaj Turki.Iz vsakega okna, s streh in drugih skrivališč je nemško prebivalstvo v Veliko-vecu streljalo s puškami in strojni carni na naše in sicer 3 tako silo, da je nastal položaj za naše nevzd-ržljiv-Nemške Velikovčanke pa so celo polivale naše vojake s kropom. Kot očividec, ki sem se šele zadnji hip umaknil preko mosta, trdim in bom trdil, da smo izgubi- li Velikovec samo radi tega, ker V Mariboru: Straža— Slovenski nas je nemško prebivalstvo zahrbtno napadlo. Koroški rodoljubi so vedno povdarjali napram ljubljanskim gospodom, da je treba Nemcem v Velikovcu odvzeti orožje, a naši so bili prizanesljivi kakor vedno in niso odredili hišnih preiskav. Vsak velikovški Nemec in nemčur je bil oborožen od nog do glave. Celo strojnice so imeli v svojih stanovanjih. O ti ljuba slovenska prizanesljivost in mehkoba! |]Mar. Strafa, 5. maja.jj Divjanje Nemcev v Celovcu. Slovenski trgovec, ki so ga Nemci v Celovcu izgnali, nam pripoveduje o divjanju Nemcev v Celovcu . Ko je padel Velikovec, so postali Nemci v Celovcu sn na deželi naravnost divji.Zaprli so dr. Schaubacha, dr Pirnata, dr. Kožica. ravnatelja Bandeka in urad-nikaKreditne banke in več drugih. Slovenske družine so internirali v Spitalu od Dravi. Žalostna je bila slika, ko so gnali dne 4. t. m. slovenske inteligence kot kake roparje po celovških ulicah. Bilo je nad 200 raznih stanov. Nemeci n itn a srca. (Dalje prih odnjič .) 1 Posebna Prodaja Sadja za Soboto Ravno smo prejeli svežo zalogo Californijskega sadja Breskev Solate Novega krompirja Sliv Redkev Zelja Aprikotov Kumar Čebule Lemon Tomatoes Pese Pomoranč Zelene Korenja -Posebne cene na lemonah samo jutri. Calumet Fruit Store- North 5th St- Calumet Vestno zdravilo dela čudeže Približno 30 let so vživalaTrinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznan »ie. pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih J| ) Dovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege ...... . .. . ^ _ A ....... ili V nas * tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so .Ias ^ silili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo ra/ da mora vsledte^a plačevati več tudi lekarnar* To je povsem neovrgljiva resnica. Tod^ bna Trin. Iekov ostane, kakor je bila. v gotovo zadovoljnost odjemalca- Vse .'¥2 Trin. Elix. of Bitter Wine. lina najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bole v-ni.izha. ima imjuuijae uajjcuio, noi u™io>ijo ----------------- - • -—u d ja lodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se^ strupe, . 1. ....... v • « ..._1. i...!.: ritrnneni« nrebavnill oriraimv ki 1UU «rt. JLJLlIJfll JOV i JI I A U t/lDU ••• vuguiiinjHjv ■ —- .1 ^ J/'-l | vzrok,pomnoževanju bacilov raznih bolezni povzročujoče otrpne»ja prebavnih organov,Trjt:i. jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče j. sto vino. Trinerjevo Grenko Vino, Trinerjeva’ zdravila se dobijo od danes naprej edino le eka rnaliin trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je Trillerjev labretoiij preobložen do sk .......-.......fs-----------I..........1----- - » . . --raj. moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenonali, z naročili druj^ rgovce zdravili in lekai je geor želi kupiti Trinerjeva zdravila TRINERJEV iLINIMENT prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatiziy,,, , ralgiji putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje le «.«.««-CM rv.i Unnl.nmilll itt»! Ìli nf.rtUl ì Hall Ìt(L. Ìli Tiri Hr,*. • vrsten pii izpahuenju, pretegnjen j u,oteklinah itd., in pri dr.,,, po kopanju nog odvzame utrudljivoat. Naprodaj po vseli leka "»jen]« rnli Trineuev Antiputrin. Antiseptika za zunanjo rabo, „ izpiranje grla, ust, ran, prjMjt itd. Dobi se po vseh lekarnah V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in 1916 so *"ila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo patu« JOSEPH TRINER, izdelovalec 1.533 — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM! neodvisen slovenski tednik IZDAJAMO “SLOVENSKE NOVICE” 211-TtH. St., Calumet, Mich. Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mich. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. GLAVNI URADNIKI: predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St_Calumet, Mich. Pedpreds.: John Gazvoda, 509 Tam. St__Lsurium, Jajnik: Math F. Kobe, 42Ö 7th St.......Calumet, 11. taj.: Jos R. Sedlar, Li ud'in LakeAveSt. Lauruun ’ Blagajnik: Jos. Scheringer. Oak St.'... Calumet, Duhovni vodja: . Rev. L. Klopčič,......Calumet, NADZORNIKI: John D. Puhek, 2140 LogSt.............Calumet. Mich. John Gosenca, 4055 Klm St.............. ” ” Matt SustancJ), Osceola St.........Laurini« ’ POROTNÌJODBOP.. John Sustarsich, 420 Osceola St. Laurium, Mich Matt Strans, 2409 R St. Calumet ’ Jos. Vardjan Dollar Pay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika drnžbe. VSE denarne poäiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela bbčasu nesreče, poškodbe ali bolezni Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Drnžbino glasilo so ‘‘SVovf^Tóvice.* Važno Naznanie! Denar je sedaj mogoče slati v stari v kraj po stalni ceni, hitro n sigurno. Da pošiljam denar točno po Državnem Zakonu svedoči mo Rt gi stration Certifikat, izdanf po državnem zakonu od Federal Reserve Boarda. Zjed. držav v razredu A- Ali menite oditi v staro domovino? sedaj je čas da se odio" čite.preden idete.ogiasite se osob-noali pismeno vmoj urad za važ* na pojasnila. Lukas Stefanac 428 Pine St. __________Calumet, Mich. DRUŠTVENI OGIHffii II Mnvrin govori! , Poletna vročina nastaja In trudno je celo telo. Da čil nam ostane želodec Mu treba je sveže meso. In zraven sveža zelenjava Človeka v vročini hladi, be vedno prav dobre v zalogi Pri JOHN MÜYR1.NÜ dobi. Peninsula vogal 6. in Elm cesta. Italjansko-Nemška Zveza. Pod tem naslovom piše Iugoslava od 21., maja; V “Journale dos Debats” od 13. ira, je napisil A. Gouvaiu uvod-t:k, kjer govori o nemški ofen-lifi na Koroškem, o nemškh gro-iadejstvih-,0 italijanski politiki,, ti bi hotela z vso silo zmanjšati iieyilf Slovencev na severu, o nameravanem plebiscitu pa pravi; lakaj bi se . megli ti ljudje danes jiločiti, az sladkega spanja naznanjajoč požar. Safe Deposit škatlje. Shranite t’se svoje vrednostne ‘in važne Hstine SED^i v Safe Deposit škatlje v shrambi, ki je varna pre, ognjem in tatovi in nikdar se vam ne bo treba pritoževati da bi se bili lahko izognili izgubi, “če” bi bili le o pravni % — V Detroit sta odpotovala John in Joe Lutala iz RaymbauL towna. — Krila najmodernejšega kroja razne kakovosti pri - Gartnerju. —t V pondeljek jiopoldne ob 4:30 bil je na mestu ubit' od vlaka Copper Range družbe 65 let stari John Marshell, posestnik mesnice na Dollar Lay. Nesreča se je pripetila na Križišču ceste in železniškega tira blizu poslopja visoke šole. Marciteli se je pripeljal z vozom iz iiancocka in ni vi, Tel niti slišal prihajajočega vlakai Strojnik pa radi hitrosti vlaka n mogel takoj vstaviti stroja, ki je zadel voz ’n na mestu ubil konja in Mr. Marebella, Pokojni je ži-j vel na Dollar Lay nad 30 lat in Oddani šobili drug za Mi-wg««-trije alarmi, kar je značilo vsakemu, da je ogenj nevaren. Vse je hitelo na pozorišče požara, ki je naglo uničeval poslopje strojev na South Hecla, taki zvani Hancock & Lewabic engine house, kjer se nahajata dva največja vspenjačua stroja C. &H. družbe. Ogenj je nastal v. mali sobici, odkoder pumpajo vodo za boilerje in ker je vse napojeno z oljem,^se je ogenj hitro razširil na celo poslopje in kar je bilo'v njem-Za nekaj časa je bilo vse (skupaj ena sama goreča masa. Gasilci so omejili svoje napore na to, da so ubranili ognju razširiti se na bližnji boiler — in shaftlionse. Uničeno poàiopje je bilo iz kamna ki sedaj golo štrli v zrak. Škoda se .ceni od $75.000 do $100.000 in je naj večja škoda, kar jo je dosegaj O.db lì . družba utrpela, po ogn ju. Prizadeti so pa pri tem tudi delavci, ki bodo morati vsaj nekaj dni poč ivati, dokler ne u-.mestijo nove hoisting mašinerije. Poslopje je bilo zidano 1. 1890. hoist.i pa so bili postavljeni v letih 4892 .. - 1894.. času mislili nato, da bi jih spravili na pravem in varw mestu. Najemnina za škatlje' je $2.00 na leto. Y7abimoVas na ogled. Prva Narodna Banka NA LAURIUM SLOVENSKI POGREBNIK in PRAKTIČNI MAZILEC -Embalmer- Se priporoča Slovencen in bratom Hrvatom v slučajih pogreb Točna in pravilno postrežbo Vam jamči naš občeznani. * PETER MADRONJCH. 415 Šesta cesta Phone’ Štev. 313. — Z:i lične letne se pri - Gartnerju. veste oglasite CEL TEDEN. na Red Jacketu __:■ ì Velika že poznana karnivalska družba C. A. Wortham Na celem svetu ni tej podobne organizacije. Celo mesto šotorov. Različne privlačnosti in vsaka “up to the snuff” Calumet, POPRAVLJANJE POSLOPJA. Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da sva začela na svojo roko z popravljanjem hiš in druzih poslopij v vseh strokah kakor: Barvanjem, lesenim popravljanjem, pleštrajnem, cementi-ranjeni »n sploh vsem delom v tej stroki. Kontrakte sprejmem« na debelo in drobno. Naročila objavite lahko JOE KOČEVAR 211 7th St. ali pa JOHN PLAUTZ, Box 584. KOČEVAR in PLAUTZ - ŠETINI Calumet, Mich !! NAZNANILO !! Nova in popolna zaloga biciklov raznih modelov po zmernil cenah. Agencija za občeznane "Indian” motorcikie. Imamo tudi Vedno na rokah vs dele za popravo in nadomestilo gori omenjenih. Za krste, ženitnine, pogrebe, ali izlete imamo avtomobil vsaki čas na razpolago za v najem. Vse poprave po zmernih cenah. Gorshe Bros. 429—Peta cesta, nasproti N- Reding & Sons prodajalne. Vrhunec zabave dvajsetega stoletja. Vse kar je bilo obljubljeno, je tudi izpolnjeno. V si prizori so nravni in prve vrste. Vsakdo gre lahno v vaški šotor. Zabava brez prestanka. NAJVEČJA KARNIVALSKA ORGANIZACIJA V CELI AMERIKI. Ves narod celega bakrenega okrožja uljudno vabimo da pridejo za proslavo 4. Julija na Red Jacket in si ogledajo najbolj zanimivo razstavo celega sveta. Določite Sami Trgovec ki rabi poslovanje Calumet State Banke, ne rabi biti opominjan njene vrednosti in sposobnosti: - On Ve. Mi vabimo navadne sloje da nasjobiščejo z namenom da jim pomoremo pri raznih opravilih z našim razumnim bančnim poslovanjem. Podjetni možje so *uljudno vabljeni preiskusiti naše zmožnosit. Mi speciliziramo trgovske promete. CALUMET STATE BANK- Calumet, Mich. M-++-H' -I- 4- * -J- 4.+++****** «■++-M-+-H.++^+++++++++4++++ Na Calumetu 24 let W. E. Steckbausr Izdelovalec UMETNIH SLIK Cor-5in Oak cesta Phone 678-J Calumet/Mich Pogrebni zavod JOHN R. RYAN. do- je največji na Calumetu ter bro znan med Slovenci- PriP°r° se v slučaju potrebe, istoM^0 krste in ženitnine- 201-- 6- cesta Td Calumet Mich