rig ijdiiiarjevi« Ai-itrr mi'". PinB»**? [ so oJš ß ,nu5ßi __ ijyoin ar.ingß)} .aöü olßfn 38 Jliin .io(Iuoßx isnqob inoßiqsoitl ßt ii ß'gO LO /2 ßS3 ßu sl inßxovj:______________ _______ .odxnie r:§y0^u tfi4ß3i!i^. se VoProstprik-^stavH (’ößlq srioifiäSij1^ ^’Tivol^b ß»3:-5vc-nb ü ßlly HEON1 KONGRES - Saveza Železničarjev Jugoslavije. iob>I — .i!fM^vni3fed.:([ jürod 9)9b j -Brno 'Bftel ^iiW. idio®oldne:si i io; 2 ; Li Otvoritev ikö'ifgros'äl^t!';: oi .otud ! 2. Volitev U e-tifikaei.hsk&1 ktffiiisifeV:: I .jKi?ie!];tn)o zasedanje: j JcrfJoji&dčliO-itepiK&': ßb su es liaob 9v&>ipcbbčil^v®f$fejflg^l pK-oš v oiož^'cs^čfe'irfad^ornbga^bcffibi^1--^- i::>! .Ollfii ^(gblđrtef -nls^ /"ÄMlMnti16" ivE1SU v i:luijSMli o^lra9Fum bq ßbovßX ^o^oW%«g HB»37ebs-iq ßligon dljämsxsn ni sosusn ßs taori -!& $°mcme ff^B^Siiboss obod ■ •• on Dnö ÄiMIciidnpaldnerriinsozJici III. rednäbkWdffedettöä^ btdkäifttkilK ivßj;'. uso-ß! oq ovaiiißl ;03/ J'/.i j-i jirdi ursnizs äßjß'idoß-: !id yi -rodiic/i , y E 7 i j ibj 'i ß i * jß -•.öfiLasburq §si 16>3iiö2?ßft> Saveznih pravih'Vdliddelegafe 'žankbPgres-Sian-stvo* Mi osicei‘'4“na• Oprvih 100 članov fefflm .usai‘:deteöatav fi'a: ^aMHJöäljitiH 2DQSsöanovü.^tuäi začetih) zopet po enega delegäta.i.dldegat-e se voli. v koljkop; niso bili na-oiičnii! zborili izlil» pzsm H rmr£ st^^gvg^vÖldSödWilbK0 91 K mnajßä 2 Jdiocf tot v vorißainx-ji - iiß efeafttž ibl!bQSüaiA Stüd^rugiofkb se i b-qgftKjid^e.ljJbJ^isfiie saii!nxaj! cgi apna;! 2 1 (jafesksbe bdopa's L b ^aripDßsfipr i ivQW ^QgoZaptPSitibob szv ißvaiißb v si a Kazrecdno.Tzavjedjöio železničarji in vseKiste •Grgahi'zacije,ßCkb sö hotele. da8.aö°f -----------------— — .......... ■ ~-Bbxi rainds-iJoq isiB sa oviaißiaimi'. . -itnsrahq ubsigoq u ßvisuqu ßv|flÄeü%^|tt|«tf*;9n1boä svo mntmnt u rlmsa, -nsviyjni ßiaßiidbo sbslg 3dbSll^1n:iiÄ%w,!slmö,,/rfovXß>[in omsfßban irtovogb kosegresotias #hfejeß pozdravit ‘npifH delegati. :i2ßlä iM .irnnaj .ßcM'TQSby-ftvilehiOKHaote _ patd-abaidiiffid noge v teibßfdevietBcpjsviik mesecih, -'ölen iz domačih proletarsRiiWfM. ^olen od oblasPcsI-krcimHgo riasßpS1 vkfkimraAJi. ’**«’«'« ei^£f{jz: ßdgnm^b ;l>60ktatskÖlni»a!St zatajeyaipa,odni)a podl-äkk ;i,:Zä'tö ;, —^ftr>£&»J/lt£LJi «ur* -tncitiR ?' • Jx »mlet.. inrv nrr rl irrcw/*mnGT oiiiirpv-i ij n . f*drfti{:ik‘>J J želeiž^Jčdrjii säi#ii,ir-böieb'nö"1pa članj:1 to g lahko povedo, da borba nf‘Mia^Brezda-ttšbitnStefel takd-bjgabfeaeije ' s^anheznatjie 4n /imaleth-isL j jev TugbšlavijieMkdnnjšODjbiia -inbß-i nfrißbi/Ißs solsßi äfin ßißn -Esöii u issIzJaViK .ßniniß2 iii>K ul3«0%mrfngjip^g^ I rf-j-i-ia 7 rtnf- n-lni ^nrri»-fh -ß-itaodo ßf.bi -inbßn inieiv ß •ib-aiq ß>lnl Bofbii Mnlivßt^ gonorn -st ßn 9i nailvßlaßa Jašbnđ ivoM« bpIrjfßM tkjodaldßjpö ikongt'esü'Jßnovo nid© i^Pm-eHtšpiehei* PM> fo'i^äiipa- ■ ' JfbWürpe- ,_v _ _ tovapenip po- nižaiiesrasleaničasj>e, itoinSei-štoje iz-vdifätjei bfko.'ke t-ö^&Öffi, 'ne-bb1 več 5i|#ah»#ai(toB j« ioFeteigjxMtq&mjkb ,sj:.3ßioßcl /n enerrr-prvt-rexhirkpn^esr'Pnpao^fö nes. _ ln danes stojimo 4- iHbijajtKißledalofö nazaj ;v to uo-,. 0 0. jde vetMj s tihn mesi c evy j gidd ambj s» Popbsbrtj baHgt^bdiKr-'še jP'MiđtK l? a/lQ?y 01 ßEeakcjiejnSffl(Ojisa>ibojevali i-iiBdo^/i "WST iTeorganiziräinTTj listih, ki kaj niso sejali, se WÄiPda treba biti čiatt. lin -takoüste^ävijaioatfaugiziffli drugim, počasi^iceirh äli neefefeMbo1.-1 K:' 'ni: l1? gaiuzacu. jiJkjj se -rejbaliato .pojavilo ipb i/prapadÜ ,: 070 tso ■'f tliv QosiKHlu.QcUrektoi:iu,vinž., Knieževif&shBcj odi! . , ......... žak gwoten pSUjžaiiPtnkšteMriUši fia&UJć iai i’k'lff:ih ■ kt grozi kuniäti'':! obstoj njih samih in njihovih .đtjižim. . Redukcija plač, katere že davno nišo pcl-ga-ikrjate:ueksisteHcfteitiu nitfitniiiuitttrć'je pqVzfß^ai jjq/gHojrtp poipKtjca fusobjaoneui, »CteMOTBiÄ'"- šili -öbve^nöitth'ptaclti- ^tanQ^hnja, ‘ifrtekh itdi/kiar vstfefd: teža grbzhdeWBaeijä V hrra-sa.ii'; bltteyilgf j frgbfm sei iässtölidi uez:t- . a-\«sys?ts,s'isbdo:-: ino^lP vJšiti^vj^okeUiilK^mvtt' kar boiiinelö zanpokledicb-jÄäd’ahje .tSWtiköfle. JMu^jpt^fjzntJst jitjcäftCfe uMßne.ysv.;: mlpgsgssaiBiate ösÜ&te jgi SO Y qü- fjo '•• • HHt5c>AiPp.tpes,fift Uiaj-rije je.zpcel.y ■cf -?§5^'oi. smathv atrrbßx n soirnini/h1 ,/ I dbttüvgscije, tki!'sö>%el ^odliŠ0^ f j/ofiotejeßtkuhftifild.P.äSdd^i^ii^Liä'elni-5 :j iriuSpeb{biäeßüMb3jä?ßkP sim n zövni pregledihki itd.)r JVä t^ način .se izTJrdfcilplyecfc; steR’flo sMeftiiziranih; ttiisf,ß * ter.: WStÖtoj .SBffiStißVäW ati b Mletem odo- i: .kt'vise slpzlto''nastavljenčev.'JTa-! ‘1 kevPP^feigjalfifUžirškSft šC^tb-krog ŠK-'lnfeltp^7 kar da letni prihranek na aelavsfcfpJitßZ^ . ‘'ibflßoh3' (A$/fi$Pfc(Rin‘[(jijo/2 mivO i^sedajij&pg un Pridite z družinami na Vsedelavski zlet v Ljubljano! Na konto gornjega prihranka naj se s takojšno veljavnostjo, ukrene sledeče: a) eksistenčni minimum, ki je bil določen za pomožne delavce na 4.25 Din in za profesioniste 5 Din, naj se s takojšno veljavnostjo poveča za delavce na 5.25 in za profesioniste na 6.25 Din; b) redukcija urnih plač čez gornji minimum naj ne presega 25 para na uro; c) premije naj se izplačujejo kurilni-škemu osobju v isti izmeri kot leta 1925 s pristavkom, da dobi premije ono osob-je, ki faktično dela na popravilu lokomotiv, vozovih in opremlja stroje. 2. V svrho odprave redukcije, katera, ako bo ostala, ogroža promet sploh, pa naj direkcija v lastnem delokrogu stavi na ministrstvo saobraćaja zahtevo po odobrenju naknadnega kredita v izmeri, kolikor je bil proračun mašinskega oddelka reduciran. Kakor razvidite iz predstoječe-s>a, se je vršila v prvi vrsti intervencija le v onem obsegu, kolikor se da rešiti v delokrogu direkcije, med tem ko se je za ukinitev redukcij sploh zhteval naknadni kredit. Uspeh te intervencije je sledeč: Da se poviša sedanja urna plača vsem turnus delavcem, pepelarjern, premogarjem itd., ki imajo plačo do 5.25 Din na uro, ako so oženjeni, za povprečno 50 para na uro, ali 4 Din dnevno. Enako se poviša plača najnižje plačanim oženjenim profesionisiom, To povišanje stopi v veljavo s 25. aprilom 1927. To je bil prvi uspeh »Saveza železničarjev« v tej borbi, s katerim se je pomagalo najbednejšim in najslabše plačanim delavcem. Pripominjamo pa, da bo »Savez« borbo na- | daljeval vse dotlej, da doseže povi- i šek tudi za samce in one, ki imajo plačo čez 5.25 Din, da se tako po- I polnoma odpravi redukcija. Uspeh pa bo odvisen v prvi vrsti od železničarjev samih, da izprevidijo pravo pot in se organizirajo v vrstah »Saveza«. V isti intervenciji se je tudi zahtevalo ukinjenje pošiljanja progovnih delavcev na brezplačen dopust ter se je direktorju točno raztolmačil položaj, v katerem se nahajajo zlasti oni progovni delavci, ki so odvisni samo od železniške službe. Doseglo se je toliko, da se bo ukinil ta brezplačni dopust zaenkrat za one, ki nimajo nikakega svojega imetja, ampak so navezani le na službo. Akcija za zboljšanje položaja progovnih delavcev (ukinjenje dvodnevnega dopusta in redukcije plač) se vodi naprej. Progovni delavci! Borite se! Organizirajte se! Proč z malodušnostjo, ker ako bodete obupavali, bodete propadli, ako se bodete borili, bodete zmagali. — Kdor stoji izven organizacije, kdor omahuje, je izdajalec vseh trpinov in lastne družine. Sleherni delavec se mora zavedati tega, da v štirih dneh se ne da producirati toliko kot v šestih; lačen delavec, ki ne ve kako bi prlstradal kruh za svojo družine, ne morei delati tako, kot delavec, ki se mu ni treba bati za obstoj. Upravi naj bo to zadnji opomin. Zaveda pa naj se, da bo edino ona nosila pred celim svetom odgovor-I nost za nesreče in nezgode, ki se bodo zgodile vsled razpadlih in zapuščenih prog, razpadlih in v neredu po njeni lastni krivdi! U borbu protiv reduciranja nadnica! »Novi budžet sastavljen je na temelju porasta i stabilizacije Dinara, uslijed čega su i pijačne cijene radnika pale. Buduč po čl. 7. Privremenog Pravilnika satnine radenika ugovaraju se slobodnom pogodbom između U-prave i radenika, a na bazi pijačnih cijena, prisiljena je bila ova Uprava, da neprekorači iz gornjih razloga skraćeni budžet, satnine sniziti. Nove satnine važe od 25. marta ove godine, a izvešene su na uvid na oglasnim pločama pojedinih odjelenja. Svaki radnik koji ne prihvaća po Upravi ponudjenu rnu satninu, može službu otkazati, te ukoliko u roku od 8 dana nepodiže svoju poslovnu knjigu, smatra se da je prihvatio ponudjenu mu satninu, te da je gornja pogodba pravomoćna . . . Usmene reklamacije se nemogu iz gornjih razloga uopšte uzeti u pretres.« Ovim oglasom oglašeno je dne 11. aprila o. g. radnicima u zagrebačkoj radionici reduciranje njihovih satnih plata. Koliko li grubosti, barbarizma i cinizma u svega nekoliko redaka. U istinitost ove poruke radnici skoro nisu mogli vjerovati dok god nisu razgledali isplatne listine i zaista vidjeli, da je sve to kruta zbilja i nimalo kakva aprilska šala. Prije svega moramo ustvrditi, da je tumačenje o porastu i stabilizaciji Dinara posve netočno: Dinar je doduše već treču godinu na istoj kursnoj visini, ali to ne znači nika-kovu stabilizaciju kupovne vrednosti i moči. Isto je tako neistina, da tim povodom padaju i pijačne cijene radnika. Pijačne cijene radne snage, ako padaju i ukoliko su negdje pale, nije to bilo posljedica »stabilizacije i porasta« Dinara, već nečovječnog i egoističnog prohtjeva vlasnika Dinara, kapitalista^kojijs-koriščuju privrednu krizu i uslijed besposlenosti teški položaj radnika u pravcu, da se ovu tešku situaciju radnika još više pogorša natura-njem najgorih uslova rada. Razlog, dakle, nije u Dinaru, već u do zločinstva niskom egoizmu onih, koji kapitalima i nad radnom pijacom gospodare. Ovim Svojim postupkom reduciranja radničkih satnina, koji je primijenjen u svima radionicama i jedinicama gdje su zaposleni radnici, i željezničke uprave, inspirisane novim budžetskim zakonom, stavile su se potpuno na stranu kapitalista. Vlada i Ministar Saobraćaja koji bi inače prvi bili zvani da upravo u sadanjoj krizi budu na strani radnika, koji teško Trpe i stradaju, otvoreno su stavili na stranu i u službu onih, koji od ovih teških prilika za radnike čine koristi lično za sebe. Nikakav »porast i stabilizacija« Dinara nije razlog zakidanju radničkih satnina. Razlog leži u nezajažljivom kapitalističkom profitu cjelokupne kapitalističke klase, kojoj vjerno i harno služe naš Parla-menat, Vlada i željeznička uprava. U dokaz tome najbolje služi duh i smisao, koji provejava iz gore citiranog oglasa. Iako član 7. Privremenog Pravilnka predvidja obostrano sporazumijevanje o visini nadnice, uprava je nadnice ipak utvrdila samo jednostrano i bez da su radnici išta znali. Radnici treba sada da dadu sporazum time što će šutjeti, odnosno nesporazum time što će posao otkazati. Zar to nije cinizam najniže vrste i sračunan samo na to, jer će se svaki radnik na takav sporazum teško odlučiti u sadanjim prilikama, kad nema nimalo vjerojatnosti, da će na drugom mjestu nači rada, a ako nađje, to će biti kod kapitaliste sa istim načinom pogadja-nja. Usmene reklamacije u pitanju sniženih plata uopće nemogu biti u-zete u pretres. Zaista se u bez-obrazluku prema radnicima nije moglo ići niže. Ovo već premaša i osornost privatnog eksploatatora, koji je spreman da sa radnicima barem razgovara. Sniženje satnina je opće i nema mjesta gdje radnici sniženjem plata nisu pogodjeni. Oni su pogodjeni utoliko više, jer je skupoća života ne samo ostala ista od unatrag nekoliko godina, već se stvarno još i povećava. Indeks cijena životnih namirnica u zadnje vrijeme je osjetno skočio, a potencirat će ga naročito uslijedilo poskupljivanje stanarine. Prilike na pijaci cijena artikala za održavanje života iz dana u dan se pogoršavaju. Reduciranja pogadjaju radnike u najgore doba. Ona su plod smišljenog ataka sa ciljem »smanjivanja« budžeta rashoda, a da li je to dobar i pravi put za »sanaciju« saobraćaja, o tome se vjerojatno nije ozbilnije ni mislilo. Za bogove, koji nad tom državom vedre i oblače, glavno je sadašnjica i momentan! račun, a što će kasnije doći, njih se malo tiče. Kasnije mogu željezničari i željeznice rna i propasti. Protiv ovih reduciranja nužno je sa strane sveg želj. osoblja iskazati življi otpor. Taj otpor treba da bude svestraniji, vidljiviji i osjetljiviji. Do sada su jedini naši drugovi ustali protiv reduciranja otvoreno i sa najoštrijim protestima. Ti protesti dižu se neprestano dalje i neće se slegnuti, dok se poiožaj radnika ne popravi. Da bi se u obrani radničkih nadnica imalo uspjeha treba neod-iožno nastatati živim radom oko toga, da se u svim mjestima čim prije ojačaju i osnuju naši pododbori, koji treba barjak borbe i obrane ispred željezničara da ponesu. Spas leži samo u organizaciji i u borbi kroz Ujedinjeni savez željezničara Jugoslavije. Ne boste nas prestrašili! Upravne oblasti zadnji čas posvečajo veliko pažnjo našemu savezu ter so nekatere podružnice in njih funkcionarji stalno preskrbljeni z obiski varuhov javnega miru in reda. Danes naslikamo en slučaj: V neki podružnici na Štajerskem pride k predsedniku orožnik in ga vpraša, od kdaj obstoja podružnica in kako deluje. Dobi primeren odgovor in odide. Drugič prideta dva orožnika k predsedniku v službo na postajo, ga vzameta od dela domov ter mu izvršita natančno hišno preiskavo, prebereta vse papirje ter vzameta eno okrožnico. Tretjič pride zopet eden sam ter reče predsedniku, da je osumljen kot komunist ter zahteva pojasnila, kakšne časopise be- , re. Končno zahteva od njega fotografijo. I Četrtič pride zopet orožnik k njemu S posebno tiskovino policijskega komisarija-ta v Mariboru (natančen popis kot je za hudodelce) ter jo je moral izpolniti. Enaka poročila prihajajo od drugod. Gotova pisma za centralo se na pošti »izgube«. Gospoda lahko izvaja nad nami teror, lahko preganja naše zaupnike, saj si je za to ustvarila vse potrebne zakone. Ustrašila nas ne bo, vsako preganjanje bo naše delo podvojilo, potrojilo, naše moči pomnožilo, ker mi bomo v boju za naše pravice in bodočnost vztrajali in zmagali! Vse zaupnike opozarjamo, da nam vsako preiskavo, persekucijo in grožnjo takoj točno javijo, da bo »album o koalicijski svobodi in postopanju oblasti v državi SHS« popoln in da bo učinkoval, predložen na merodajnih forumih. Nema poboljšanja bez borbe. Ne samo u oblasnim Direkcijama već i u Ministarstvu Saobraćaja potpuno zavladava prkos prema svemu, što željezničari traže i što oni za održanje sebe i bolje otpravljanje službe predlažu. Tome za dokaz neka posluži i najnoviji odgovor Ministarstva upućen nam na naših 8 prestavki podne-šenih u januaru ove godine. Samom odgovoru nedajemo nikakvog komentara i isti neka si dadu željezničari sami. Isti glasi: »Ministarstvo Saobraćaja Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Br. 8931/27 17. aprila 1927. u Beogradu. Ujedinjenom Savezu Železnićara Jugoslavije Ljubljana. Na Vašu predstavku od 17. januara o. g. izveštavate se, da je, prema izve-štaju Generalne Direkcije Državnih Železnica, Pravilnik o pomoćnom osoblju izrađen i predat Ministarskom Savetu rad’i donošenja odluke; da je pitanje kredita za lične izdatke rešeno donošenjem budgeta za godinu 1927/28.; pitanje penzionih fondova delimice je rešeno financijskim Zakonom za god. 1927/28, a delimice resice se pravilnikom o pomoćnom osoblju; potrebna tumačenja Pravilnika o spored- nih prinadležnostima, u koliko su tražena, izdata su već. Što se tiče izmena u Uredbi u bolesničkom fondu, one su sada još u radu i videće se što se od Vaših predloga moći uvažiti. Što je pravilnik o besplatnih kartama stupio već na snagu, ne mogu se provesti nikakve izmene. Ministarstvo ne drži potrebnim izdavati nikakova upustva u pogledu primenji-vanja naredbe glede odbijanja intervencija, koji idu za tim, da remete službene donose, pošto je ona jasna i stvar nadležnih, da protumače koje intervencije idu za to da remete red, a koje ne. Što se tiče odluka Državnog Saveta donetih po žalbama službenika na raz-vrstanje, one su punovažne i ne mogu se menjati administrativnim aktom pa ni re-šenjem samog Ministra, zbog toga suviše su i nekorisne predstavke podnete u tom smeru. Po naredbi Ministra Saobraćaja: Načelnik Admin. Pravnog Odelenja:« (Podpis nečitljiv.) Dakle; Drugovi željezničari! Ministarstvo hladno prelazi preko svih Vaših traženja i ne udovoljava im. Udovoljit će im samo onda, ako budete spremni i jaki, da ih borbom iz-vojujete. Držite Doslej smo imeli pač pri naši vzorni upravi slučaje, da so poedini funkcionarji, blagajniki, načelniki poneverili po par sto-tisoč uradnega denarja ali drugače uganjali korupcijo za lastni žep, često nekaznovani, često za to le upokojeni. To pa, kar se je zgodilo pred nedavnim v ljubljanski direkciji, pa presega vse mere ter se po našem dosedanjem mnenju tudi na Balkanu ne bi smelo pripetiti. Vsem je znano, da so se godile v kurilnici Maribor razne malverzacije ter sta bila aretirana ravno koncem januarja računovodja Rojko in računski uradnik Vokač. Rojko je bil nato upokojen, Vokač reduciran. Uradna komisija direkcije državnih železnic v Ljubljani je nato ugotovila primanjkljaj, ki gre v stotisoče dinarjev ter je v funkciji kot uradna komisija dvignila denar za izplačilo plače osobju kurilnice Maribor za 1. II. 1927 in je to plačo sama izplačevala. Osobju so bili, kot vsak mesec do tedaj, tako tudi za februar odtegnjeni pri- tatu! spevki za Posojilno in hranilno društvo Maribor, Vzajemnost, Pogrebno društvo Maribor in Ljubljana, a ti odtegljaji se niso izplačali navedenim zavodom ali pa morda vrnili lastnikom, železniškim delavcem, ampak — čujte in strmite — ta denar je porabila komisija, baje po direktivi nekega g. Borštnerja od direkcije, za kritje primanjkljaja, ki se je ugotovil v kurilni-ški blagajni. Vse intervencije prizadetih ljudi in društev, da se jim povrne njihov denar, so bile brezuspešne in poseči so morali sedaj_ po zadnji pomoči, to je po sodišču, da si dobe svoj denar, ki ga jim je ugrabila direkcija, nazaj. Kako se imenuje po kazenskih paragrafih tako ugrabljenje denarja, naj sodi jurist, mi moremo danes le konstatirati, da se ne čudimo številnim defravdacijam in poneverbam, ako daje železniška uprava sama zgled za to. Ali res ni Na vse intervencije daje direkcija odgovor; »nema kredita«. Skoro bi verjeli, da je to res in da uprava mora reducirati osobje, ako ne bi na drugi strani videli, da si uprava na vse kripije trudi in išče, kje bi našla še kako novo delo, da si oteži administracijo. Že dosedaj je računska služba po zaslugi raznih pravilnikov tako zamotana, da se nikdo ven ne spozna; sedaj pa so jo brihtne glave na direkciji pogruntale, da naj se v svrho preprečitve poneverb uradnega denarja odtegujejo prispevki za vsa društva na direkciji. Sedaj se je pridružil odtegljajem za društvo »strojevodij«, »kur- kreditov? jačev« še odtegljaj za Vzajemnost, razna pogrebna društva, konzume, oblačilnice, Gričar-Mejača, Peko itd. itd. in za vse to delo je sigurno potreba novih moči, ako ga bo direkcija hotela v redu izvesti. Za take stvari je torej kredit tu, ni ga Pa ?a uboge delavce, ki se jih istočasno meče na često. Velik udarec pa bo to odtegovanje tudi za društva, ki bodo morala plačevati kolke, pol odstotno takso, a končno se jim bo zmešala vsa evidenca članov, kar bo povzročilo vedne reklamacije in obilno pisarij. 5. in 6. junija vsi v Ljubljano! VESTNIK SEKRETARIJATA ZAGREB. Pokret drugova u Bosni. Redukcija radničkih satnina. Kao u drugim radionicama i u Sarajevu pristupilo se reduciranjima satnina i pogoršavanjima uslova rada uopće. Uslovi rada pogoršavaju se u tolikoj mjeri, da sva radionica bukti od nezadovoljstva. Žalbe da je na osnovu njih usledio za radnike povoljan postupak, dogadjalo se sasma suprotno: pritisak na radnike i po- stupak sa radnicima postajao je sve grublji i grublji. Što kod ovakog stanja propada masa materijalnih i ljudskih dobra, o tome, na ogromnu štetu sveukupnog saobraćaja, nitko od mjerodavnijih valda ni pomislio nije. Ne našavši ni razumijevanja ni zaštite kod lokalnih vlasti naši pre-stavnici iz radionice riješili su se, da o ukupnom stanju u radionici podnesu O eraiby y Harnoj paanoHHiw mh cmo neh unčami, a moivio 6h ce h .najte nnca-TH 6e3 npectaHKa. Hsujecmr tiCMO caMO ono, mro je HajrjiasHiije h uito fie sa apyrose y ociajiHM paanoHHuaMa 6hth oa HHiepeca. Husar fteiuo peaoM. Kaa ce paaHHK pasöoAH h byae CKunyx ca paaa, Huje Aocra Aa ra ce nopeA öo^ectH joui MyfiH ca cjiaÖHM ACKOBHMa h rpyßHM nocxyn-nrnvia, Beft ra ce pbaobho tuHKaHupa h HeHcnAaMHBaHjCM xpaHapune, na Kojy oöh'iho Mopa aa fteKa 3 a ksa h no 6 MeceuH. KaKO je paanuK oöhuho neop-raHHsoßaH, to ce sa cbo to BpeMe HCMa tko aa öpHHe sa itera h oh 6yae Hsspr-uyx najxeiKeM cxpaaarby h raaay. Kpu-Bnna sa xo cxame abikh h Ha myxoM na-poAHOM yapyÄemy, Koje öoacchhhkh (j)OHa uspcxo apJKH y pyKaina aaH sa 6h-jeaHe »eaesHHaape hhm3ao ne Mapu. Xtemaßa ham ce h obo: xhk npea npBHM h Kaaa paaHHUH oheKyjy Hcnaa-xy 6yae pasraauieHO, kako sa Hcnaary HCMa HOBaua h ksko öyacex HHje oao-öpen. Hajnpe cmo BjepoBaaH Aa je xo KaxaB anpHACKH »bhu«, bah 6hao je h cxßapHocxH: naare npsora saiicxa hhcmo äoöhah. UpecxaBHxe ch caaa HenpHAHKe paaHHKa KOA Kyfie, raje cy hx HeKaan KyHeBAacHHHH sa cxanapHHy, xproBHH sa po6y h ocxaaH BjepoBHHUH. Cxo h cxo nenpHAHKa je ÖHaa nocaeaHua xe HCMap-hocxh paaHOHHAKe ynpaße. A mxo 6h ce h 6pnHyaa? Ca HeopraHHsnpaHHM paa-HHUHMa paaH ce mxo ce xobe. FlopesH Ha Haannue naahaaH cmo ao I caaa y HSHocy oa 50/0, a oa npea Kpax- | izvještaj na namjerodavnijem mjestu, u samom Ministarstvu Saobraćaja. Oni su to i učinili putem jedne deputacije, koja je uz saradnju Radničke Komore i Centralnog Sektretarijata Radničkih Komora svo stanje i položaj radnika temeljito izložila. Sa kolikim uspjehom, to će se tek vidjeti. Radnici radionice bez razlike nesmiju zaboraviti, da je do takvoga stanja došlo ponajviše radi vlastite slabosti, neorganizovanosti i nebor-benosti. Isto tako treba stalno imati na umu, da se do boljega može doći samo tim putem. Na svako zavlaćenje na podnošene zahtjeve treba odgovoriti dizanjem i jačanjem svoje klasne organizacije. Kor BpeMCHa 6es HKaKBor npnnHxa ycxe->Ke H3M ce 7°/0. Hah: bbah aho Maaanx paaHHKa, Koju je npeaxoano Beb roan-HaMa paaHo y paaHOHHim h sparno ce ca oacayjKeHor poKa, ynpasa ra hohob-Ho Burne hhioko hc npHMa y nocao. Oa Hjera mxe pyKe. HaaoM, aa be no no-BpaxKy Hs BojcKe OAMax hbah CBoje cxa-po sanocaeme, mhoph nam MaaaH paa-HHK ce pasoAapao. To je ynpaxKo cxame, Koje Baaaa OBae KOA nac h Koje npexcxaBa.a sa cbb Hac npaso Mybeme. Jiaje Me^y HaMa yABpiubena Kaacna CBHjecx h opraHH-saimja, cbb 6h 6hao apyraAHje h 6oa.e. Hano ce Ham noaoaßop yjeaHmeHor Caßesa >KeaesHHAapa JyrocaaBHje Ha-aasH 0Bi)e y cxaaHOM HanpeaoBamy, HnaK cmo jom yseK npecaa6H sa oaayA-HHje oaÖHjame cbhx xhx nenpaBAH. To xpe6a aa yBHAH ueaoKynHo paaHHmxßo ose paaHOHHire h xeK xaaa, Kaaa oho xo yBHAH h 6yae ce opraHHSOBaao y name peaoBe, Mobn be caaame xemKo cxame aa ce HSMHjerm h nonpaBH y Kopncx paaHHKa. Me^ycoöna cao>khoct. h ABpcxa opraHnsoBaHocx jeaHHH cy ahmöchhuh, kojh cy Kaapw ocyjexHXH uiHKanauHje ynpase Haa paanHUHMa. To xpe6a jea-HOM CBH paaHHUH aa yBHAe h aa oaöaue Meajyco6HH pacuen, Kojer ahhc h no-apacaßajy nosnaxH MyxoKa^yHamH h »pe-BoayuHonapHH« HesaBHmmauH. Hoa nn-xobhm sacxaeaMa je h aomao ao cßera saa. Ko jeaan xpe6a aay^eMO y opra-HHsauHjy, y VjeanmeHH cases JKea.es-HHHapa. PaaHOHHAKH paaHHK. Drago, skretničar; Sotlšek Alois, nad-skretničar; Kontier Ivan, bravarski radnik; Biban Antun, ljevački radnik i Dujmović Ivan, kondukter, Bjelovar, Dne 28, aprila održavali smo dobro posjećen sastanak sveukupnog članstva, na kojem je podnešen opširan izvještaj sa konferencije u Mariboru. Zaključci mariborske konferencije, kojima se ide za time da se radnike obrani od pogoršavanja položaja redukcijom satnina, sastanak je primio sa zadovoljstvom do znanja. Riješili smo, na sprovodjenju mariborskih zaključka svojski poraditi, u glavnom na onima o jačanju organizacije, jer je samo to put koji vodi boljemu. Na ovom sastanku raspravili smo odmah i naše sudjelovanje na proletarsko; proslavi 1. maja, na kojoj su svi svijesni drugovi učestvovali. Pri koncu još su bile raspravljene neke lokalne stvari, našto je ovaj uspjeli sastanak bio zaključen, Bcahkh BeAKepeK. Moahmo Bac, aa h y HameM aucxy HSBecxHxe o npBOMajckom s6opy, Kojer cy oapjKaaH OBaemHH paaHHUH. 36op je nocexHao 500 ao 600 paaHHKa. 36op je oxBopno h npeaceaao My cxapH 6opau sa paaHHAKa npasa apyr Yxaep, a o snaAajy IlpBor Maja h 6op6e paaHHAKe Kaace pe^epucao je apyr He-aea.Ko J],HBau hs Beorpaaa. Oh ce je onmHpno saßaBHo noaojKajeM paaHHAKe Kaace y Harnoj seMam h y csexy h oa-ayAHo HaraacHo, aa ce paaHHiuxBo Mopa opraHHsoßaxH h öopnxH aKO xobe HMaxH KaKOBa npaBa. Jlajbe je spao omxpoj kphxhuh noABprao noaHXHKy CBHjy ao-caaamHx Baaaa npeMa paaHHAKoj Kaacn. HanoMenyo je, aa ce npoxHB xe npoxy-paaHHAKe noanxHKe Mory paaHHUH ca yc-nexoM öopnxH camo Kpos jaae CHHanKaa-Hc u noAHXHAKe couHjaaHcxHAKe opra-HHSaUHje, HH3Ae HHK3KO. Ho CBpmeHOM peij)epaxy apyra JlHBua, Kojn je 6ho na>Ka>HBo cacayman h öypno oaoöpaßaH, npoAHxana je önaa noceÖHo Hama peso-ayunja npeaaojKena no noaoaöopy Yje-aHmeHor CaBesa >Keae3HHAapa, y Kojoj ce npoxecxyje npoxHB nporoua Harne op-raHHsaunje, npoxHB peayKUHja h norop-maßama CBHjy Bpcxa, a Kojy je söop jeauoraacHo npHMHo. Ochm oßora jom je 6hao roBopeuo o noaoacajy )Kea.e3-HHAapa HapoAHxo oßsupoM Ha noKymaje JKyxHx aa H3M cnpnjebe opraHHsoBame, mxo je söop ca 6yAHHM npoxecxHMa no-npaxHO. Flocae oBor söopa npHAHKe ce obac y HameM noKpexy 6o.T.e pasEHja^jy h HMa mhoxo Hsraeaa sa Harne HanpeaoBa-me h jabame. noKper Apyroea y Boi'boamhm. BeaHKH BeAKepeK. Cxame y »ca. paauoHHUH. Zborovi i konferencije Zagreb. Odmah po saznanju o redukciji satnina u radionici, dne 12. aprila sazvali smo dobro posjećeni zbor članova i simpatizera, na kojem smo na-stalu situaciju temeljito pretresli i riješili, da se protiv svakog pogoršavanja najodlučnije nastupi. Sa tog sastanka upućen je slijedeći protestni brzojav izravno ministru saobraćaja: »Jednostrano i bez saslušanja radnika uprava zagrebačke radionice osjetno je smanjila nadnice skoro svima radnicima. Izgovor, da su pale cijene živežnim namirnicama i radnoj snazi, nema nikakvog osnova. Na velikom svojem zboru sakupljeni radnici zagrebačke radionice Vas mole, da naredite upravi radionice, da nijednome radniku dosadanjih satnina ne smanjuje.« Par dana iza toga priredjen sporazumno sa drugim organizacijama veliki radnički protestni zbor u prostorijama radionićke kantine, na kojem je još jednom došlo do izražaja svo nezadovoljstvo nad postupkom uprave, koja zakida nadnice bez pripita i obavještenja. Sa tog velikog zbora upućen je još jednom brzojavni protest na ministra saobraćaja i usvojene pu rezolucije, koje su ministru lično izručene. Jedinstveni nastup sviju struja u radionici mnogo je pridonio, da je borbeni duh radnika, iako najviše neorganizovanih, visoko podignut. Da nema klevetanja i intrigan-slva »nezavisnih«, jedinstvenost radnika u ovoj borbi bila zaista potpu- na i morala bi dovesti do uspjeha. U jedinstvu borbe mi ćemo i nadalje istrajati, da bi na taj način pridonjeli najglavniji dio u nastojanjima za poboljšanje, Svakog onog, koji će jedinstvo ometati i time ugrožavati uspjeh borbe, znati će i radnici osuditi: tima će medju njima konačno odzvoniti. 27. aprila održali smo ponovni članski sastanak ukupnog članstva, koji je isto bio vanredno posjećen. Pored rasprave o položaju željezničara i o dalnjem radu za njihovu o-branu, sastanku je podnešen izvještaj o dosadanjem radu podružničke u-prave. Izvještaje su podnosili redom drugovi Korene, Kmet i Pongračić, te ih je sastanak sa odobrenjem primio na znanje. Po podnešenim izvještajima povedena je još rasprava povodom napadaja »nezavisnih« preko »Organizovanog Radnika« na naš savez, pa je jednoglasno riješeno od »nezavisnih« zatražiti po tom pitanju pismena obavještenja. Ako se oni sa ovakim lažnim i provokaterskim pisanjem slažu, tada treba šnjima prekinuti svaku vezu jer sa nevaljalcima nemože ni biti zajednice. Posle ovog zaključka prešlo se na izbor novog odbora podružnice, pa su većinom glasova izabrani slijedeći drugovi: Dubrak Nikola, bravarski radnik; Klokočovnik Dragutin, vlakovodja; Kljunić Martin, dreerski radnik; Plesnik Marko, kondukter; Podgorelec Miško, remenarski radnik; Puhovski Dopisi sekcija i podružnica. Zagreb. Sekcija vlakopratnog osoblja. Odbor sekcije, izabran na nedavnoj oblasnoj konferenciji, razvija vrlo živu agitacionu i organizacionu djelatnost medju vlakopratnim osobljem. Ne samo u Zagrebu već i u provinciji pristupilo je Ijep broj novih članova, koji pojačavaju redove naše sekcije a time izgleda, da ćemo u našoj borbi prije ili kasnije naići na stvarne uspjehe. Na rezoluciju oblasne konferencije, koju smo sa danom 23. marta uputili oblasnoj Direkciji, dobili smo slijedeći zadovoljavajući odgovor: Potvrdjuje se primitak tamošnjeg dopisa od 23. marta 1927. po predmetu »Zaključci delegata vlakopratnog osoblja« time, da su isti uzeti u ocenu i rad.« Kakva će biti ta »ocena i rad«.to ćemo tek vidjeti. Svakako bi već bilo kranje vrijeme, da se po predlozima i zahtjevima osoblja učine i postupci. Io u toliko prije, jer su predloži osoblja posve skromni i u granicama punih mogućnosti. Bubnjarci. Mi se opet imamo žaliti na kojekakve postupke sa nama. Sa slanjem na besplatni dopust još se uvijek ne prestaje, a kod toga se jednako postupa sa onima koji su 10 godina kod željeznice i imaju kod kuće velike fa- Vsakdo se mora boriti za eksistenco 'in ta boj ni lahek. Ali je čudno, če omaga oče, mati? V najlepši dobi, ko so otroci še nepreskrbljeni, že prihaja strahoma starost, ker ni zdravja. Kje so vzroki? Ali ste že kdaj vprašali: »Ali si s čim izpodkopavam zdravje?« Ali se zavedate, da jemljete če tudi po malem strupe, ki grizejo na Vašem zdravju? Čisto »nedolžna« kava Vam že poganja srce in draži, t. j. ubija živce. In še ne prenehate? Če pijete mesto prave kave »Žiko«, se boste čudili ugodnim posledicam. Prepričali se boste, da ni mogoče doseči zdravja naenkrat, temveč, da je treba graditi v malem. milije, kao i sa onima koji su kod željeznice tek kratko vrijeme i nemaju familija. Ovakav postupak izaziva stradanja ne samo dotičnog radnika, več i sve njegove familijarne članove. Koliko je to veliko zlo kada djeca mole kruha ili im treba kupiti neku stvar za školu, pa se nema od kuda. To su vrlo teške boli i te mi pogodjeni radnici svakodnevno osjećamo. Svi mi smo si svijesni, da se svemu tome može predusresti samo čvrstom organizacijom i medjusobnom složnošću. Zato mi i čuvamo i uzdižemo našu organizaciju, nu to bi trebali da isto tako živo rade i željezničari svih drugih stanica. Tek kada ćemo svim na poslu organizacije biti živi, tek tada spriječit ćemo sve te šikanacije sa reduciranjima i povremenim i plesplatnim otpuštanjima. Indjija. Biti će Vam sigurno poznato nešto 0 sudaru u Jankovcima, gdje je brzo-teretni voz br. 43 svom snagom naletio na u stanici se nalazeći brzi voz br. 4, kod čega je prouzročena velika materijalna šteta i gdje je bilo i ljudskih žrtava. Stradao je, tko drugi, nego siromašni željezničar. Skretničar, kojeg se za nesreću okrivljuje, netragom je išćeznuo. Iza nesreće je po poznatom običaju slijedilo »isledjenje«. Ono je išlo glatko i krivac je u osobi skretničara brzo uglavljen. Stvar je predana policijskim vlastima, da ga pronadju i izruče u ruke pravde. Što će još dalje slijediti vrlo nas zanima. Hoće li se uči u razloge ove nesreće malo dublje, ili će ostati sve kod one: vuk pojeo ovce i vuk pobjegao u šumu? Vjerojatno je svakako, da neće nitko od »isledjednika« naiči na suštinu: da je ovoj teškoj nesreći u glavnom krivac onih 600 dinara mjesečne zarade skret ničara, sa kojom nemože da preživi i prisiljen je, da si traži istovremeno rada i izvan željeznice. Izmoren i iznuren drugim i napornim radom on nemože bez pogreške da otalja novih 24 sata službe, a da kod toga nebi za-drijemao ili, najmanje zlo, u službi bio polagan i nepažljiv. Krivo polaganje kretnice je samo posljedica onih 600 dinara, koji ne dostaju za život, a time ni za uredno otpravljanje službe. Kad bi to »islednici« uvidjeli i odredili da se osoblje željezničko ima bolje platiti, stanje bi se u saobraćaju brzo popravilo. Tome još da osoblje bude samo svijesno i da se organizira 1 za svoje interese bori, položaj sviju nas postao bi upravo zavidan. Pozdavljamo Vas M. V. I. B. Hmn. 28. anpHaa HSBpmeHa je y OBajeui-Hoj paaHOHHun peayKUHja paaHHKa no CBHMa oaejieifcHMa oa npnaHKe 10o/o- Ca peayuHpaHHM paaHHu,HMa nocxynuao ce na jeaan cKpos xajaynKH haahh 6aua-jvAH iix jea-HocxaBHo na yminy ca oxKa-soM na 7 aana, a ne ca 14 aaHa inxo hm je ripHBpeMCHHM OpaBHJiHHKOM sarapaH-xoBano. Oxnyiuxaao ce h xaKOBe paaHH-!y h xo ca xciukhm noBpeaaMa Koje cy saao6HaH Ha paay y paaHOHHUH. Kao mxo peKOCMo, ca H3Ma ilixo h nopea obakof nocxynKa ca črpane ce nocxynHAO xajayAKH. Koa Cßera xora mhofo nac 6om xo, mro h nopea OBaKOBHX nocxynKa ca cxpane paariHKa nema hhiokbof oxnopa. HaKo KyKajy nojeaHHun ao oha jama, pexKo Kojh aoaasH Ma h neopranHSOBaH ao op-rannsannje, aa ra y xclukhm npnanKaMa samxuxH. HoBjeK 6h mhcaho aa ohh xo Anne hs npKoca (jep name paaHHKe cy ayroBpeMena uiKoaoBaaH peßOJiyuHo-Hapim), ajin xo HHje xanno: koa Be ahhc paaHHKa Mamna h najnyjKHuja caMoceecx HJiH H6KO pacnojiOKerte na ornop. Kao rpana ohh ce npeaajy na mhjioct h hc-mhjioct öyjnuH. Cbc to naK paan hc-HMaita jeaHHCTBene h MBpcre opraHHBa-UHje. Y HCHMaH>y xora jeaHHor paaHtm-Kor op^a, cbo, ynpasa ypaa« ca h>hm3 ihto xone. JXa 6apeM caaa yBHae noTpe-6y opraHHaauHje! Ogulin. Zadnji dopis u »Ujedinjenom Željezničaru« čitan je medju ogulinskim željezničarima sa pravom nasladom. Već godina i godinama nismo imali prilike da bilo pred kime iznesemo naše tuge i patnje, trebali smo čekati da to učini Ujedinjeni Željezničar, iako nas je inače malo koji smo potpuno dušom i tjelom uz njega. Nadamo se pako, da će ovo izvješćivanje dobro uticati na sve kod nas i da će se u skorom vremenu nači daleko veći broj pristaša i da će nam skoro uspjeti uspostaviti onu složnost i medjusobno snagu, kakovu smo posjedovali prije dok nas kojekaki Seku-tići i drugi tići nisu preveli u nesretne žute. Kako je interes za »Ujedinjeni Željezničar« kod naših željezničara vrlo velik, to ćemo za naredni broj prirediti jedan novi i opširniji izvještaj o prilikama kod nas, a dužnost čitalaca će pako biti, da Ujedinjeni Željezničar pomognu svđjom saradnjom i svojim članstvom u Ujedinjeni Savez željezničara Jugoslavije. Žalbe drugova iz Siska. Bez upita i saslušanja radnika izvršena je osjetliva redukcija satnina radnicima u ložionici i radionici. Zlo su prošli naročito kvalifikovani radnici, protivu čijih plata kao da se je urotilo najgore. Nije se gledalo ni na sposobnost, ni na godine službe, već se je više reduciralo od oka. Odmah kod provedene redukcije nastalo je opće ogorčenje pa su svi bravari nagrnuli u pisarnu da protestuju i odmah su uputili protestnu brzojavku na Direkciju sa zahtjevom, da Direkcija izašalje svojeg činovnika koji će sa radnicima pitanje redukcije sporazumno i pravedno riješiti. Kod ovih redukcija došla je do izražaja još jedna žalosna činjenica: poznati P. Zečić, inače strojevodja i koji sa nama radnicima nićesa zajedničkog nema, prisustvovao je sastavu novih plata i opće je uvjerenje, da za nepravednu redukciju i on snosi odgovornost. Povodom slučaja uputio je Oblasni Sekretarijat Direkciji u Zagrebu opširnu prijavu i zahtjevao, da se redukcije opozovu. Osim toga da se u Sisak izašalje viši prestavnik Direkcije, koji će sve dogodile se nepravde zajedno sa radnicima ispitati i popraviti. Ovom zgodom moramo se osvrnuti i na ličnost g. strojevodje Kopse, inaće predsjednika poznatog žutog strojovodskog udruženja u Zagrebu. Prigodom ulaska vlaka u stanicu Turopolje davao je strojevodja ulazećeg vlaka signale pištaljkom, na koje se je na drugom kolosjeku nalazeći Kop-sa toliko razbjesnio, da je strojevodju počeo na najprostiji način grditi. Vikao je i psovao kao pravi kočijaš. Sve to je čulo i vidjelo osoblje obiju vlakova, pa se je redom zgražalo nad tim kočijaštvom Kopse, kojim je on navalio na svojeg kolegu u službi. Ovo iznosimo samo radi toga, da strojevodje širom zemlje uvide, kakvi ih tipovi vode i reprezentiraju. Naša sisačka podružnica riješila je, da svakih 14 dana priredi za svoje članove po kakovo poučno predavanje iz života radničkog i opće društvenog. Predavanja će se držati svaku drugu nedelju u prostorijama Doma i ulaz je slobodan. Kako je lična naobrazba i vaspita,-nje preduslov svakom napretku i uspjehu, to neka svi članovi smatraju neodložnom dužnošću predavanja redovno posjećivati. Kroz organizaciju i svijest u borbu za bolji život. Vinkovci. Imamo opet da Vas izvjestimo o tragičnom unesrećenju jednog našeg druga, kojemu je željeznička služba priskrbila vrlo crnu sudbinu. Popisać kola Turdi popisivao je vagone u stanici i tom zgodom nesretno dospio pod prolazeći stroj, koji ga je teško izmrcvario i odsjekao mu oboje noge. U strahovito teškim bolima prenešen je Turda u ovdješnu bolnicu i svi strahujemo, da će zlo svršiti. Radi nesreće pozvan je na odgovornost strojevodja prolazećeg stroja, nu bilo bi neozbiljno pripisati mu za nesreću krivicu, jer ovakvu nesreću namjerno prouzročiti bi mogao samo Ijudak, a nikako normalan čovjek. Iza zadnjeg dopisa počelo je živo interesovanje medju ovdješnjim željezničarima za »Ujedinjeni Željezničar« i za Savez. Kako su žuti ovdje u Iz saveza. Kako ćeš se osloboditi žutog udruženja? Nama se sve više obraćaju željezničari sa žalbama, da bi rado pristupili u naš savez i u njem izvršavali sve članske dužnosti, ali im je to pristupanje otešćano s razloga, jer se nikako nemogu riješiti prisilnoga članstva u žutim narodnim organizacijama. Ve- proganjanju protivnika upravo bezobzirni, to se samo toj okolnosti ima pripisati da nam još nije uspjelo izdići se javno kao podružnica. Medjutim, svijeća žutih lagano i sigurno gasne. Željezničari počinju uvidjati štetnost te organizacije, pa je ostavljaju i ne mare ni malo za nju. Čvrsto se nadamo, da nije daleko dan kada će naš ujedinjeni pokret nadjačati strah od žutih i time nam dati poleta, da se izdignemo na one snage koje smo i nekada u tom pokretu posjedovali. Crveni željezničar. čina tih drugova izjavljuje, da u nacionalno udruženje nisu. nikada dobrovoljno pristupili i da im se članarina za to udruženje usteže bez njihovog pristanka, pa iako su se protiv te pljačke žalili kod svojih šefova, to im nije pomoglo i članarina im se opet I dalje bez pripita usteže. Pristupanjem u naš j Savez plačali bi u ,tom slučaju dve člana-I rine: jednu nasilno žutima, drugu dobrovolj-1 no nama, zašto opet im teško dostaju mate- rijalna sredstva. Večina tih drugova traži istovremeno od nas intervenciju, da nastojimo kako b'i ih žutog udruženja i ove pljačke oslobodili. Svima tima drugovima poručujemo: žutog narodnog udruženja oslobodit ćete se najbrže slijedećim putem: napišite na četvrt arka papira ovo: »Potpisani N. N. istupam iz toga udruženja sa danom dne............. (datum) i od toga vremena nedozvoljavam, da mi se članarina za to udruženje službenim putem usteže.« Toj ceduljici priklopite u Vašem posjedu se nalazeći članovnik udruženja i oboje zajedno pošaljite tada nama na atresu: Ujedinjeni savez željezničara Jugoslavije, Oblasni Sekretarijat, Gajeva ul. 32, Zagreb. Članovnik i istupnicu mi ćemo tom udruženju sami dostaviti sa zahtjevom, da se sa nasilnim ustezanjem članarine bezuvjetno prestane. Ako bi iza ovako učinjenog istupa ustežanje članarine još uvijek slijedilo, tada ćemo protiv udruženja mi sami postupiti. Molimo istovremeno i sve funkcionere podružnica, da gornji predmet željezničarima na skupnim sastancima ovako pojasne. Savezne značke. Svima podružnicama priposlate su značke našeg Saveza izdane pred naš Kongres, koje se raspačavaju uz odštetu od Din 10. Značke su vrlo Ijepe i ima da služe kao vanjski znak pripadnosti klasnom željezničarskom pokretu. Značku treba da si pribavi i da nosi svaki naš član, pa zato koji je još nema neka je od funkcionera podružnice odmah zatraži. Funkcioneri pako, koji su prvu pošiljku znački već rasprodali, neka naruće hitno drugu. Novac ubran za značke treba najkasnije 1. juna obračunati Centrali, jer će iz novca ubranog za značke biti pokriveni troškovi Kongresa, koji će, po dosa-danjim proračunima, stajati naš pokret najmanje oko 25.000 dinara. Zato budimo u ras-paćavanju znački vrlo požrtvovoni. Osnivanje Fonda za žrtve borbe. Uslijedila premještanja i otpuštanja naših najboljih funkcionara i članom iziskuje od nas i naše organizacije neodložnu dužnost da se progonima pogodjene drugove finacijalno pomogne. Nekoje više a nekoje manje, već prema potrebama i težini situacije, u koju je proganjani zapao. Ova pomaganja iziskuju od nas izdavanja i to takova, za koja su sredstva vrlo slabo pred-vidjena i do sada slabo namaknuta. Da bi se toj manjkavosti doskočilo i da bi se egzistencija naših progojenika i u najtežim prilikama osigurala, riješila je Centralna Uprava našeg saveza, da se u tu svrhu osnuje posebni Fond za pomaganje žrtvi naše borbe, u koji će članovi doprinositi dobrovoljne mjesečne priloge. Detalnije upute za osnivanje toga Fonda priposlat ćemo podružnicama za koji dan, nu sada već neka se započne živom agitacijom medju članstvom, da se čim više drugova na dobrovoljno podnašanje ove žrtve iznadje. Budimo i u toj stvari požrtvovni. Što danas meni, to sutra tebi! Dobrote klero-radikalne vlade. Klerikalno časopisje se trudi na vso moč, da bi železničarje prepričalo o svoji dobri volji ter jih odvrnilo od prepričanja, da so edino klero-radikalna vlada krivci za vse redukcije. Danes zvone ti slovenski poslanci, a po toči zvoniti je prepozno ter porabijo vsako priliko, da govore o težkem položaju železničarjev v Sloveniji (pri tem se pač dobro zavedajo, da vse to nič ne pomaga) ; ko pa je bil čas za to v finančnem odboru in v parlamentu, niso slede potreb železničarjev niti ust odprli. Tedaj so seveda bili v vladi. Danes prinašamo med okrožnicami vest o velikem udarcu na vse delavstvo na železnicah, katero je vsled redukcij plač in dveh dni brezplačnega dopusta tedensko že popolnoma uničeno in sicer, da se jim davek poveča za 100 odstotkov in več od dosedanjega. O. Žebota in tovariše, ki so toliko govorili, da so potom amandmanov zboljšali splošen položaj, vprašamo: Kdo je sprejel čl. 79 finančnega zakona, ki spreminja dosedaj veljavne davke po čl. 177 fin. zakona za leto 1926-27? Kdo je izenačil davek na zaslužek telesnih delavcev, ki prejemajo plačo od države? V »Slovencu« ste lomili kopje in slikali naše govornike na shodih za demagoge, nevarne elemente, proti katerim mora nastopiti državna oblast! Govorili ste, da mi lažemo. A dejstva sedaj dokazujejo, kdo je lažnik in kdo je delal proti interesom železničarjev. Kako bo izgledal davek delavcev sedaj, navedemo primer: Delavec z urnino 3.60 Din, ki je delal 30 dni v mesecu, je plačal do sedaj: državni davek . . . 6.50 Din invalidski davek . . 2.— Din komorni davek . . 1.— Din Skupno mesečno 9.54 Din Po novem, od Vas potrjenem davku, pa bo plačal mesečno: državni davek . . 17.28 Din invalidski davek . . 4.32 Din komorni davek . . 1.73 Din izredni državni pribitek 5.18 Pj'i Skupno mesečno 28.51 Din ali trikrat več kot dosedaj. Gospodje! Železničarji so široko odprli oči, vidijo kdo jim je poslabšal položaj in se ne bodo dali zapeljati nobenim medenim besedam več. Vodstvo »Prometne zveze«, ako pa to iz gotovih ozirov ne bi smatralo za potrebno, pa njene člane pozivamo, da takoj obrnejo hrbet takim »dobrotnikom« ter vstopijo v vrste razredno bojevne organizacije in se bore: Za znižanje davkov, za odpravo redukcije in za pošten obstoj svojih družin! Grobari željezničara s druge strane. Na uvodnom mjestu prošlog broja »Ujedinjenog Željezničara« iznjeli smo, kako se naopakom saobraćajnom politikom sa vrhova željezničke uprave lagano i sigurno kopa grob željezničarima i željeznici. Ovakva politika »štednje«, koju u saobraćaju provode današnji upravnici, mora prije ili kasnije dovesti do sloma ukupnog saobraćaja: ili time što će radi neizdržljivog položaja sa željeznice otići sve što hoće da živi i da za rad bude i nagradjeno, ali time što će malim platama i lošim životom osoblje biti degenerirano i za dobro i savjesno opravljanje službe postati nesposobno. Pri koncu smo rekli: »Ovoj politici stati na kraj moguće je jedino putem borbe kroz jedinstvenu i brojno moćnu klasnu željezničarsku organizaciju.« Jedinstvena i borbena organizacija nije doduše jedini uslov, da bi se stanje popravilo: njih ima više i isto toliko važnih, ali složnost i jedinstvenost željezničara u borbi je glavni preduslov svake obrane i svakog poboljšanja. Najprije jedinstvo i vlastita snaga, onda ostalo. Imajući jedinstvenu organizaciju, jedinstveno prestav-ništvo, jedinstveni način nastupanja i borbe, željezničari bi u mnogočem us-pjevali. O toj i takovoj organizaciji moralo bi se voditi računa i njezine predloge i traženja moralo bi se uzeti u obzir. Ovako pak, dok smo rascje-pani na nekoliko skupnih organizacija i desetak kategorijskih, mi smo kod mjerodavnih više predmet sprdnje i žaljenja nego li neki autoriteti uvaže-nja vrijedni. Stanje u pogledu stvaranja jedinstva željezničarskog pokreta bi se brzo moglo popraviti, kada bi sve željezničarske organizacije bile kojom smo mi. Sve bi one uvidjele brzo, da zlo dolazi upravo od razbijesnosti i njihovog postupanja, što se sve može stvaranjem jedinstva otkloniti. Medjutim, na veliku nesreću željezničara, njihovih prava i života uopće, jedinstvo željezničara a time i uspješna borba nije tim organizacijama niti svrha niti cilj. One, naprotiv, mogu postojati samo kao sićušne i beznačajne grupice, doduše vrlo štetne, ali u jedinstvenoj organizaciji, gdje bi se moralo raditi živo i sa spremnošću na podnošenje žrtvi, tu bi ih nestal«, bez ikakvog traga. Toga, medjutim, vodje tih organizacija neće. Oni su radje svijesni razbijaći jedinstvene snage, a sdruge isto tako svijesni pomagači onih na vrhovima željezničkih uprava, u kopanju groba željezničarima i željeznici. Za dokaz, koliko se u razbijanju jedinstvenih željezničarskih snaga polazi daleko, iznosimo neke dokumente, koji se odnose na podmuklo razbijačku ulogu »nezavisnih«. Cijelom svijetu je poznato, da smo mi prigodom našeg Kongresa Ujedinjenja 1925. g. bili spremni na najveća popuštanja, samo da bi se postiglo nužno i željeno Jedinstvo. Zašto su žuti od Ujedinjenja pobjegli, to smo donekla znali i razumjeli: ali zašto su od Ujedinjenja pobjegli »nezavisni«, to nam je dugo vremena bilo tajna. Sami za dobro željezničara nisu ništa radili, a ujediniti se nisu htjeli: pa koga su vraga uopće htjeli? Nu zaklela se I zemlja raju, pa su i oni jednom morali otkriti svoje prave karte. Od Ujedinjenja pobjegli su samo zato, da mogu kad tad željezničarima udariti nov nož u ledja osnivanjem i stvaranjem jedne nove, čisto njihove »željezničarske« organizacije. Bez crvenila na obrazima i bez grižnje savjesti, oni su upravo sada u naporu rada, da privedu u život još jednu organizaciju, još jedan povod više zlu i propadanju na niže. Sa planom stvaranja nove organizacije oni su dugo čekali i pojavljuju se šnjim sada, kada se na željezničare survava zlo sa sviju strana, kada su prilike iznad svega mutne, e da u mutnome nešto ulove. Kod svega je pako najpogubnije to, ta »nezavisna« čeljad ne prilazi stvaranju organizacije radi željezničara i na njihov zahtjev, već radi i na zahtjev ljudi, koji sa željezničarima i željeznicom ničega zajedničkoga nemaju. U jednoj odluci CRSOJ. (Centrala »nezavisnih« organizacija) odredjuje se: ima da se osnuje centrala saveza saobraćajno transportnih radnika. Dakle još jedna centrala i još novo i dubje razbijanje. Iza ovo naloga prišlo se odmah izdavanju nekakvog »Biltena« o položaju željezničkih radnika, koji je u bezbroj primjeraka i besplatno dijeljen, u kojem se veli ovo: »Željeznički radnici i službenci na sve treba da odgovore .........: grupisanjem u svoju bor- benu sindikalnu organizaciju, Sekciju željezničara u Savezu Radnika Metalne Industrije i Obrta Jugoslavije iz koje treba da se obnovi i ponova rodi Savez Saobraćajnih i Transportnih Radnika i Službenika Jugoslavije« itd. Nešto kasnije iza toga izdavači tog »Biltena« aranžirali su i nekakvu konferenciju »železničkih radnika« u Beogradu, od koje konačno ima da se rodi i centrala i novi savez. U tome smjeru počela je da kusuri i komunistička štampa sa »Organizova-nim Radnikom« u Zagrebu na ćelu, koji je prvi počeo vatrom na nas prikazujući nas »izdajicama«, a koji će sutra početi prekorukama nove organizacije, koje Centrala će biti sastavni dio nevaljalog i razbijačkog pokreta tzv. »nezavisnih« sindikata. Tako su i »nezavisni«, ti najgrlatiji »revolucijonari«, konačno prešli u front onih, koji rade željezničarima o glavi i kopaju im grob. Iznosimo sve ovo pravovremeno pred naš naredni Kongres, kako bi svi učesnici imali pravu sliku stvarnih snaga sa kojima željezničari raz-polažu i bili pravovremeno upozoreni na opasnosti, koje tim snagama ozbiljno prijete. Više je no sigurno, da »nezavisni« pokret nikada medju željezničarima neće zahvaliti jačega korena, nu pored svega toga taj pokret svojom razornom ulogom može priječiti naše razvijanje. Radi toga je još jednom preporučljivo, da se jasno razvidi: da li je sa tim pokretom moguće ujedinjenje i zajednički rad? Ako je, treba ujedinjenje izvršiti. Ako pak je ujedinjenje nemoguće i oni neće da pridju u našu zajednicu, tada treba jedinstveni željezničarski pokret stvarati time, što će se našim požrtvovnim i istrajnim radom sve željezničare okupiti pod barjak Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije, na koji rad treba odmah da se podje, S. P. Vožnja za Vsedelavski zlet je polovična! Iz bolniške blagajne. Kako hoče centralni upravni odbor bolniške blagajne odvzeti železničarjem pravice? Ni dovoli, da danes ministrstvo saobraćaja in generalna direkcija odvzemajo železničarjem pravico za pravico, zmanjšujejo plače in reducirajo, njim hoče slediti še centralni upravni odbor bolniškega ionda, ki je v rokah vodilnih članov Udruženja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev. Doslej se je vedno prakticiralo, da je bolniška blagajna izplačevala babično pomoč, dečjo opremo in dojilsko pomoč za one otroke, ki so bili rojeni v gotovem roku po očetovi smrti. Ker pa v slučaju poroda otroka neke vdove, ki je porodila tri mesece po smrti moža, ljubljanska oblastna uprava ni izplačala predpisanih dajatev, je s. Stanko stavil tozadevni predlog, da se za otroke, rojene po očetovi smrti, vse predpisane dajatve redno izplačujejo. Ta predlog je bil soglasno odobren, a nad tem sklepom se je spodtaknil centralni upravni odbor v Beogradu ter sporočil pod št. 617 od 29. IV. 1927 ljubljanski upravi sledeče: »Na dopis št. 1414-27 se Vas obvešča, da je centralni upravni odbor na seji dne 27. IV. 1927 sklenil zaključek, da se podpore ob porodu ne morejo izplačati za one porode, ki se pripete po smrti člana in to iz razloga, ker je pravica do teh pomoči vezana na trimesečno neprekinjeno članstvo, a s smrtjo pa preneha članstvo bolniškega fonda!« Ta odlok je zopet jasen dokaz vsem železničarjem, ki še mislijo z lastno glavo, da centralni upravni odbor bolniške blagajne vrši napade na zadnje pravice železničarjev ter ukinja davno zagarantirane dajatve! Člani »Zveze«, ali si pustite to dopasti? Ali bodete še ostali 'člani take organizacije? Da pa ne bo slepomišenj in izgovorov, dokažemo, da so te dajatve članom pristojale, kar dokazuje sledeča okrožnica: Št. 320/Uf-25 Ljubljana, 19. II. 1925. Okrožnica št. 39-VI. Dajatve bolniške fonda za posmrinike. Vsem službenim jedinicam in gospodom železniškim zdravnikom! Centralna uprava humanitarni! fondov je dostavila oblastnim upravam humanitarnih fondov pod št. 950-25 nastopni odlok: Na vprašanje poedinih oblastnih u-prav radi pravic na podpore za posmrt-nike (po smrti očeta rojene otroke) članov bolniške blagajne je začasni centralni upravni odbor b. f. na svoji seji dne 22. II. 1925 odločil, da se za posmrtni-ke članov boln. fonda izdajajo vse one podpore, ki se izplačujejo na podlagi obstoječih odredb za ostale novorojene o-troke, ter da se te podpore izplačujejo za one otroke, ki so rojeni do vključno 300 dni po očetovi smrti. Direktor: dr. Borko s. r. Začasni upravni odbor — ki je bil imenovan od ministrstva — je priznal tem otrokom pravico do vseh podpor, od gospodov Zvezarjev izvoljeni centralni upravni odbor (proti kateremu je glasovalo le 5 sodrugov-delegatov) pa te pravice naj-bednejšim vdovam in otrokom jemlje. Zahtevamo takojšen preklic zaključka seje z dne 27. IV. 1927: one železničarje, ki pa so še ostali člani »Zveze«, pa pozivamo, da na slične provokacije centralne uprave primerno odgovore. Novi dokazi »dela za železničarje« od strani centralnega upravnega odbora bolniškega ionda. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je uredil v svojih prostorih moderno urejena zdravilna kopališča. Oblastni upravni odbor ljubljanski je takoj ukrenil vse korake, da tudi za železničarje doseže v teh kopališčih gotove ugodnosti ter jim tako omogoči uspešno zdravljenje. Sklenili smo z okrožnim uradom pogodbo, a tudi nad to se je spodtaknil centralni upravni odbor v Beogradu ter izdal sledeče rešenje: »Št. 614 od 29. IV. 1927: Na dopis br. Mie izveštavate se, da je centralni ‘‘dbor na sednici održanoj 27. IV. ' • T0fleo zaključak, kojim ne odobra- va izdatka za razna kupatila u zdravilišču okružnog urec]a. Bolniški fond^do sedaj ni dajal takih zdravljenj, a dajatev iz kase bolniškega fonda se ne more povečati, dokler se ne bo videlo gmanje dohodkov in izdatkov tem letu z ozirom na večje obveznosti bolniškega Sonda,« Mislimo, da k temu ni potreben ko-icntar, ki si ga bodo pač naredili železni-?arji sami. Edini odgovor na slične klofute Je> da se vsi železničarji organizirajo v Vrstah razredno bojevne organizacije ter Pr>. prihodnjih volitvah prevzamejo bolni-ski fond v svoje roke. Neredno izplačevanje hranarine. . v dobi, ko je bilo progovnim delavcem odvzeto z znižanjem plač in dvema dnevoma brezplačnega dopusta skoro polovico Prejemkov ter so tako izpostavljeni direktno lakoti in bedi, nekatere progovne Jle Posvečajo izplačevanju bolni-sKin podpor nikake pažnje ter se vedno bolj množe slučaji, da morajo čakati delavci po cel mesec na hranarino, dasi dobe sekcije že okoli istega platne spiske za izplačilo. V bodoče bomo dotične gospode javno ožigosali ter jim poskrbeli za primerno nagrado, ako ne bodo izplačila hranarine spravili v red. Kaj je z zobozdravniki? Pol leta je že preteklo od tedaj, ko je bil storjen sklep, da se v vseh večjih centrih nastanijo zobozdravniki, da se tako razbremeni centralna ambulanta in železničarjem pripomore do pravočasnega zobo-zdravljenja. Ptuj, Novomesto, Celje, Jesenice čakajo na rešitev, a Beogradu se ne mudi nikamor, ampak pusti mirno ležati kje v kakem kotu naše sklepe. Od oblastne in centralne uprave zahtevamo, da službenim potom1 pri ministrstvu urgirata in izposlujeta odobritev naših sklepov, ki so tako v interesu železničarjev kot fonda samega. Iz okrožnic. Vozne olajšave. Pod štev. 65.478/27 od 21. aprila 1927 je izdala direkcija sledeče tolmačenje: Vsem edinicam! Navodila o izdajanju voznih olajšav k »Pravilniku o povlasticah za vožnjo po železnicah« člen 38. V službenih novinah saobraćajnih ustanova štev. 8 z dne 15. aprila 1927 so izšla navodila o izdajanju voznih olajšav, kakor so napovedana v čl. 33 Pravilnika o povlasticah (okrožnica štev. 14-VI-27 z dne 20. jan. 1927). Glavne razlike napram dosedaj veljavnim določbam so sledeče: I. Za železniško osobje. Vozne olajšave za: a) neporočene hčerke aktivnih uslužbencev, ki žive še pri stariših in jih stariši vzdržujejo, če jim ne pripada več legitimacija; b) očeta, mater, sestro, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z uslužbencem; c) služkinje; d) spremljevalec težko obolelih aktivnih uradnikov, zvaničnikov in služiteljev, so ukinjene. Prevoz drv za kurjavo je zopet dovoljen s čl. 48. Nabavljalne zadruge plačajo tudi za razpošiljanje živil na progo 25°/o normalne tarife; o načinu odprave se bodo edinice pozneje obvestile. Rodbinski člani stalnih delavcev zgube po čl. 57 pravico do kupovanja režijskih kart na podlagi listnih ličnih legitimacij, ki jim služijo odslej le v dokaz identitete pri izkoriščanju prostih kart. Žige na teh listnih ličnih legitimacijah bode direkcija anulirala in določila termin, do kdaj se imajo legitimacije predložiti. II. Državni uradniki in duhovniki. Po čl. 78 je določeno, da morejo drž. uradniki, duhovniki in rodbinski člani kupovati polovične vozne karte za poljuben nižji razred, kakor se glasi njih legitimacija. III. Dijaki. 50°/o popust voznih cen za dijake, ki študirajo v inozemstvu velja samo za vpis v šolo in pa za povratek po končanem šolskem letu, na podlagi indeksa in potnega lista (čl. 103). Dijaki se smejo voziti s SOI/o popustom le v 3. razredu potniških vlakov. IV. Društva. K čl. 112 se posebno opozarja na 50'7o popust voznih cen, ki ga dobivajo direktno pri potniških Magajnih člani planinskih društev ne glede na število potujočih članov in sicer na podlagi članskih legitimacij, ki pa morajo biti overjene od železniške direkcije; članom drugih društev se sme izdati polovična karta le na podlagi nakaznic izdanih od Ministrstva saobraćaja. Vsemu v poštev prihajajočemu osob-ju se naroča, da uputstva v Službenih novinah saobraćajnih ustanova prouče in se točno po istih ravnajo. Za direktorja; Inž. Schneller s. r. Radi ukinjenja voznih ugodnosti za rodbinske člane delavcev je centrala takoj vložila oster protest pri merodajnih inštancah ter dosegla, da se je ukinjenje voznih ugodnosti za družinske člane odgodilo do končnega raztolmačenja. Centrala je istočasno ukrenila vse korake, da obvaruje vozne ugodnosti za rodbinske člane delavcev, zavedajoč se, da je to le prvi izpod uprave, ki bo, ako se ta posreči, odvzela vozne ugodnosti tudi ostalim. Službena obleka. Okrožnica štev. 4/IV-27: Vsem službenim edinicam! Generalna direkcija je pod Br. 12962 z dne 13. aprila 1927 odredila, da službenim edinicam za podelitev v letu 1927 ni treba več sestavljati trebovanj za službeno obleko, mareč je počakati, da izide novi pravilnik o službeni obleki. Letna obleka, koje podelitev je itak v zaostanku, se bo delila za april 1926 in za pozneje postavljeno osobje na podlagi doslej predloženih trebovanj takoj, čim bo generalna direkcija odstopila direkciji potrebno količino te obleke. Edinice se zadnjikrat opozarjajo, da pošljejo takoj po razdelitvi obleke dotične razdelriike odnosno reverze materijalnemu skladišču potom svojega strokovnega ode-Ijenja. Ker povzroča nevpoštevanje tega veliko nepotrebnega pisarjenja in otežuje vestno vodenje evidence pri posameznih odeljenjih, bo direkcija proti edinicam, ki se ne bi ravnale točno po teh navodilih, brezobzirno strogo postopala. Za direktorja; Inž. Schneller, s. r. Kakor smo že povodom ene zadnjih intervencij v Beogradu poročali, se bo pravilnik o službeni obleki izpremenil. Takrat se nam je zagotovilo, da se bo za gotove kategorije mesto obleke v naturi podeljeval re-lutum v denarju. Ukrenili smo sedaj ponovno korake, da se obleka zasigura tudi stro-kovnikom ,izpopolni za svetilničarje itd. ter podeli delavska obleka tudi delavstvu. Davek na prejemke telesnih delavcec. Vsem službenim edinicam! S čl. 79 financijskega zakona za leto 1927/28 se je izvedla izenačitev davka na zaslužek telesnih delavcev, k'i prejemajo zaslužke od države z onimi, ki prejemajo zaslužek od zasebnikov ali privatnih naprav. Davek na zaslužek slednjih je bil uveden s čl. 56 zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april—julij 1925 in deloma izpremenjen s čl. 8 točka VII zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—november 1925 ter proveden na podlagi čl. 177 financijskega zakona za leto 1926/27. V smislu zgoraj navedenih zakonitih predpisov plačujejo torej izza dne 1. aprila 1927 naprej vsi telesni delavci, delavke) ne glede na značaj posla, katerega opravljajo od celokupne urnine; a) kot državni davek in kot druge državne specijalne pribitke 2,—u/o b) kot invalidski davek .... 0.20"/o c) kot komorsko doklado .... 0.20°/o d) kot izredni državni pribitek , , 0.60"/o Skupaj torej 3.30°/o N. pr.: Delavec z urnino Din 3.60 plača v mesecu s 30 dnevi: a) kot kržavni davek 2.—n/o od Din 864.—, to je Din 17.28; b) kot invalidni davek 0.50°/o od Din 864.—, to je Din 4.32; c) kot kom. doklado 0.20°/o od Din 864.—, to je Din 1.73; d) izredni drž. pribitek 0.60°/o od Din 864.—, to je Din 5.18. Skupaj Din 28.51. Telesni delavci in delavke pod 18 in nad 65 letom starosti vobče in telesni delavci (delavke), katerih zaslužek znaša manj nego 6000 Din na leto, so oproščeni plačevanja tega davka. Delodajalec jamči za plačevanja svojih telesnih delavcev. Od čistilnega pavšala se davek ne računa več; opozarjamo pa na okrožnico štev. 12/V/27, po kateri je odtegniti 0.5°/o priznanično takso od čistilnega pavšala. V slučaju nezaračuna teh davščin (radi pod 18, odnosno nad 65 let starosti) je v spisku obustav v rubriki »Opomba« navesti rojstni datum dotičnega. Razliko za preteklo računsko dobo zaračunajte v platneni spisku obustav računske dobe od 25. aprila do 24. maja t. 1. na ta način, da jo vpišete nad postavke tekoče dobe. Okrožnico štev. 13oV/26 upr. štev. 50.89726 od 18. maja 1926 s tem razveljavljamo. Za dirktorja: Inž. Schneller s. r. Komentar glejte v posebnem članku o »dobrotah klerikalne vlade«. Dopisi. Zalog. Občni zbor podružnice v Zalogu se vrši dne 22. maja 1927 ob 9. uri dopoldne v gostilni pri g. Strahu v Sp. Kašlju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Volitev novega odbora. 3. Določitev delegata za kongres. 4. Razno. — V slučaju, da ni zadostnega števila članov, se vrši občni zbor pol ure kasneje, ne oziraje se na število članov. Apeliramo na vas,-da se občnega zbora polnoštevilno udeležite ter, v kolikor je kdo v zaostanku s članirano, to pravočasno poravna. — Odbor. Vuzenica. Za nedeljo, dne 22. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj se sklicuje v prostorih gostilne Miroslav Premrov v Vuzenici redni občni zbor podružnice Vuzenica s sledečim dnevnim re.domc 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Volitev nove uprave. 3. Poročilo o položaju železničarjev. 4. Volitev delegata za kongres. 5. Razno. Udeležba za vse sodruge obvezna! Ormož. Člani tukaj šne podružnice odločno protestiramo proti ukinjenju mesečnih odmorov pri službi v turnusu 24/24, ki je že itak protizakonita. Ukinjenje odmorov smatramo za navadno šikano, zlasti z ozirom na dejstvo, da ima postaja nado-mestnika za kritje teh odmorov v lastnem staležu ter torej ni nikake ovire, da se odmori ne bi redno podeljevali. Maribor I. in II. Podružnici Maribor I. in II. sta se dogovorili, da obdržita občna zbora med tednom po 20. maju dalje in sicer isti dan. Vse člane bomo o kraju in času pravočasno obvestili, danes pozivamo še one, ki so v zaostanku s članarino, da jo te dni sigurno poravnajo. Dnevni red občnih zborov je: 1. Poročilo centralnega delegata. 2. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev delegatov za kongres. 6. Razno. — Dolžnost slehernega organiziranega sodruga je, da se bo občnega zbora sigurno udeležil. Konferenca železničarskih zaupnikov iz Maribora se je vršila v soboto, dne 7. t. m. v Ljudskem domu. Navzoč je bil zastopnik centrale Saveza iz Ljubljane in zastopana je bila tudi podružnica Ptuj. Razpravljalo se je o nastalem položaju vsled blaznih redukcij. Zaupniki, ki so bili v Ljubljani pri pogajanjih, so poročali o istih. Pogajanja so bila težavna, ker nikdo noče biti za radikalno-klerikalne grehe odgovoren. Pač pa so tu ljudje, ki bi naj odgovarjali za nezmanjšano delo ter reden promet. Direktorji in šefi se jeze ter rote delavce, da oni niso krivi, če so krediti nezadostni. Ceš: obrnite se z očitki na drug naslov. Toda vendar pa imajo gospodje načelniki nalogo, da izvrše delo tako kot da se ni reduciralo. Toda tak eksperiment se do danes ni še nikjer posrečil. Ako bi se pri nas posrečil, tedaj bi gotovo nekdo zaslužil visok patent! Na konferenci se je ugotovilo, da si res gotovi ljudje prizadevajo, zlasti na progah, da bi šlo delo »normalno« in zato sekirajo delavce. Govori se tudi, da so ti gospodje-postavodajalci rekli, da je treba »poskusiti«, češ: morda pa bo vendar šlo z manjšim številom osobja in poleg tega še z zmanjšanimi plačami. In če pa vendar ne bo šlo, potem pa se naj zahtevajo naknadni krediti. To je tedaj tisto klerikalno maslo! Konferenca je ugotovila, da so oni delavci, ki so bili malo bolj glasni, nekaj dosegli in tokrat se bode menda prvič zgodilo, da bodo tisti skozi padli, ki se zanašajo na druge. Seveda zboljšanje ne more biti trajno, ako se kmalu ne dovoli tistih sredstev, ki tvorijo minimum za kolikor toliko redno delo. Že sedaj ima baje železniška uprava več škode, kot znaša tistih par mizernih milijončkov, ki se jih je nameravalo v okolišu ljubljanske direkcije »prlšparati«. Posledice pa bodo nedogledne, ako se kmalu ne popravi, kar se je zagrešilo ter upostavi zopet vsaj prejšnje stanje. Štedi pa se naj tam, kjer je ne samo mogoče, ampak tudi potrebno. Devet višjih uradnikov je zagrebški direkciji več defravdiralo ali na drug način železnico oškodovalo, kot znašajo vse redukcije skupaj. Zato kličemo upravi: Pamet! Vlakospremno osobje, pozor! Že opetovano smo opozorili vlakospremno osobje na vršenje in točno upoštevanje predpisov, žal smo vedno naleteli na gluha ušesa. Upamo, da bodo izkušnje zadnjih dni osobje izmodrile in ga privedle na pravo pot. Direkcija državnih železnic Ljubljana je namreč poslala vsem onim vlakovodjem, ki so po 1. januarjem 1927 s tovornim vlakom prevozili kako postajo, kjer je bil po voznem redu previden postanek, po Din 50.— kazni, a 4 vlakospremnike je celo postavila pred disciplinsko sodišče radi deliktov; 1. da so bili sokrivi prekoračenja predpisane brzine tovornega vlaka za 5 do 10 km; 2. da so prevozili postajo Litija in Savo brez postanka 'in 3. je skontrirala še pregrešek, da so s 1000 ton težkim vlakom prepeljali uvozni signal za okrog 100 m in nato rinili vlak nazaj. Uprava je pri tem pokazala oster alront proti železničarjem ter je treba nauke, ki jih je dala uprava strogo upoštevati. . Uprava se je odločno pred . disciplinar-skem sodišču postavila na stališče, .da se tudi v slučaju zamud ne sme prekoračiti predpisane vožnje te rda se mora v vsaki postaji, kjer je predviden postanek brezpogojno u-staviti, čeprav daje prometni uradnik znamenje naprej. Vse štiri obtožence je zagovarjal s. Stanko ter so bili sicer oproščeni disciplinske kazni, vendar pa jih bo uprava administrativno kaznovala za preje citirane »pre-greške«. Centrala je proti prvim kazenskim odlokom vložila na direktorja primerno predstavko: prošnjo, da kazni za prevoz postaj anulira, ker so ti prevozi, ki so se vršili vsa leta po prevratu in to s pritrjenjem uprave in kontrolorjev, postali nekako pravilo, a na to predstavko dosedaj še ni dobila odgovora. Vlakospremno osobje pa naj se iz te sicer žalostne šole za vedno nauči sledečih norm: 1. Službo bom vršil le v okviru odrejenega mi turnusa in ne bom nikdar zahteval kak drug vlak, čeprav bi z njim morda preje prišel domov. 2. Pazil bom vedno, da se predpisana brzina ne bo prekoračila, 3. Niti ene postaje, kjer je predvedin postanek, ne bom prevozil. ..4. Vsak vlak bom točno in redno prevzel. 5. Naučil se bom vseh predpisov .ter bom vršil službo točno po predpisih, ker le na ta način se izognem kaznim ter disciplinskemu postopanju. Gospodu direktorju Knležeulču! Signalna sekcija Ljubljana je izdala povodom redukcij sledečo okrožnico: Po 1. maju se pripravljajte samo na Vsedelavski zlet! Stran 6. ~Č i lüTjo Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovenrp.v -llSST^ 7^0*1 — .OllSJj'/i ...J BS ncPrcdra&t:.Kedttfcflijai-urKteJisii^ipt-.j-ro cssri -qoießZ ödlokomosteVl l2en9fy7 ^4Ml&oJ otoiffinnletoiijrredit &k signalno-sifekčfi|i ,70/17 . i b rbi -iboizoM . :Jßii;«dv; Ojijlatib y>!znf;ild'!j! Odprto pismo delegaciji -us Nk /pobbVne; intervencije;'e‘da se^po-' vrtić nöüpjfa^i'öbriö ' ižtirjatii' däivelk^idmiiii 'že^-! iezni&arjem, ekli. zfa'ßplaöilö' dUVka: niioZprišK1 v poStdv^l smOfidobilirköii£nd.'pd!:6-rneSečnern' trudu sledeči odgovor: U.omidl :ivinqt Davčno okrajno oblastvo v Ljubljani, onra^iqgOilßiV dne l$. febr. 19^7 Direkciji' drzavnin aeleznic -moiciaodslv ilhoxoqo oma o;^S'/|)jl1j|5[[ijiariß " y 1 ' • :“SŽ1V jgfl. 9(d<— S*igS®':' [ f&sßMgmM MWtdm'WiM, Vrbnffid1 dn'/tjulil p 1 vM^llh%p^bt°A^r^Äo? Cärrilänf ^Dömlllik-'! ;351.61:'' Đ it^/r Hali p trn ann Francs 32.67; Jakdpič-'Antbn ’23.98,v'RuMkž' j Martin 321.92, Mausar Ivan 24.38, perat'1 Franc 445.98, 1 Srtiöl'e Alojz' 283,59, Tomšič Anton 219,62, Oblak Ivan, Borovnica'1 146.25,Bfearih'Fbinc, BbrbVdiča^lddl’, ka-n, teil" Züeikii1 se l'!BodIö0üfi.dofflk!lxpivFlflii. W 1 gotovini1; pbtorri čekoVne1!^ üfttdä,., ,iX '.anS ' Naslednji delavci pa še dolgujdjd'1 (i; januiHi1 ^xm>' i itiitci1 11925): !,' lJdnc Franc'-' i90;37 Din’, Ostrovska1 dožd 207.02, : Stembar •Pf5tndž128;.73F‘TiroriVanI138:5^. n - vo Tuqxaein. batq ondoipjp^p^ .ib. .aožitata nn aiivsiaoif uoSifaoa tnsi -iMiiksmmti&im&liAe&Hnse «äset roho., teklj^d,y dopis» ttav,edeQih = 10 d.esaj.: lavcgVošfogii^dpbilciicfifiJfšnifnsgBidaVika fa^1 an zaj-sns y'inbiäm inJamorq ajeb verqoä .iiivs. Z ozirom na prakso, da davčne, .oblasti, postop^jq , ,p.riiztirjanju, davkov, skrbnod- ü©li1b¥6(dßie®abailijiafleangres?inib3 ■niste;..iz- j preskrbi (ža koliko oseb, koliko po- 4 • F 'd is L,, M* ^ * I r\X^r\rr r-r-r r i, s ri torcbjtoeHBgdiafeiegatpiio^cidsaižrtidU3©. Hin-'®.;1 «ima m3d#128(j'fč'tk?foV!:!me vsaKemyißcjdfelegaldijaien-iikzfetaviiti poycfiiyjga,^ ^gP^djBlaVaoEGu: -ni diirtbDeJegatskffrizk^Znfca.noadd <Ä%|i|l^lbca0£ sb ali v oi o.& dZMp lilcln koi imi > k on g rdk: l Ofl •isTTölr ajinSirdilsve cs inioqoqai, rnodinvod .jj.vi.zv.Ki.sij jbyi. cdzvclsd ilsboq 3i?;Pfit]f)i§n diaBtlfa. otf.d;s[lfiiena (jelegalovnjestakoj -.tiiaj-kasnejeadb1 3kjnV.> sporočiti edd^fdii Ijarn PPBllDÖtSCC.'i s o z s n i ss rfKnttzjßnKvb nvd.cVsfe predioge^a' resotüdte ali ctnrralj^liitia(vi-tiiiik£i!ijAf.*K,:da 7a,-V. 1927. Kasneje doštK:Wddfcfciixse««& köttigp^sa ifen iiodb bbfävnävä'ii.. '. ogjSldjjjytsaKid^ii,ßQEabuo iiiulik.e za agitacijotjnda «eibtotto Vsi oželeznK čarji z dr^fedfrii^t^a^bdeij^lji^fe- j sibljjiJZ&lcöfökendiiijbitdUäijlz ašonrn ilod rammtm Pir.onp©ei! j{iaite.ga izletnikäißBoji;to javia jo ; zletäfkpfisapflft jV yijo, koliko postelf lmajö1 razpoložljivih in skoliko!; zlatnikovi. laHko pre- 110061 .ißbal bo oWaio'iq a& aj ßial iocI i4-‘vu>a.uv „V’Od.O [ «'"OCX Pozii dsJb’t Gefitiralnä ^plbaVä.1 b jo» k.;J (^7|j.j/U> iv vsem zi M8 niQWo tlUl železnliarlem pljani.v š Karla Marksa trg 2/1!.. ;. 'PfošiH?0!f3ipof0čiI ' Hajkašneje do cY{!iv{j!9g7/n9n(!:.)>oq '/ fß)fi-v-/tU.>.>I ceriiMhi^da^^sžj;"'10' . plačati,,;rubež -,(scdkj sqvcda .Pfiavitiei.M dopisu, da bo dobil ta denar nazaj), pricä* kujemo, da .-bo,; is,te,,;mqrc ipodvzplo,-.[tudi .pri povračilu davka in ga, tako j nakazalo; /rto)l Yprasamp., daiips ijav.nö: ,,b .ojnäoiq :o>!vr, /k Ali'sta ^.pripravljeni;, davek,, koti je-utui dopisu, navedeno,. posameznim vrnitipo oqe->. i kovnih nakaznicah?.1..,; i'stzou , ajuilo,iu >,( 2,, Kj» .leži [krivda,.‘da . Se kljubt,jtisni Rešitvi v dopisu št. 153/27 davek še ni povrnil? 1 ' Savez železničarjev ’Jugoslavije, Navadila,, pcdiružnšcampn kivsjiiß.v JKt.Seg«Clja«n«[ szumut im e/t CeniklRi “ote^iÄ.vÄ®^:: K res, sledeča navodilacw mod liseT .s laMF«Ä©Ä »par&čiia1 za nkongres«.; ko'.poročilo vsebuje v glavnih obrisih dosedanje* \n SaS^l .ujnßqotäoq urno solucij VsedelavsKiszlet v Ljub- ijvuIeS v 9oifišl|^PIfidx inidO koIsX ih sia- .............£ ^eth^L^z^a'žpio^ j/upravičuje [jvsak^ga zhimika.: dMpftfcten vične' vožnje’ipoizöleinicahi,' nadalje do* •rv-^r« o * žiri1:* znak. Kupujte znak .in ga tudi nosite, -inlod todCo inveimi inißTinaa, s'-orf o/ß/i Yaoivßiq niojißSinsslaS iJasvbovgftPtfSteotS -i;z ovizuzliiiii! TTTi'.U 7Tb—:fh'J ,’UÜ—M- ütßrnasvbo nbt!:CAIttfni ßißößido LjiuMjanitoDVstopnjevza ohöftkfcse'iizk^ Jeitakiic ni smzßldo bO Bakljadäi «enboovr&itäP ® ’hedeljö hb' dajali tudi lampijončki po-zelo nizki - ceni. KoncehPiiP'tli je 4. junija se bo vršU,Nd3i20. dßcfcV veliki dvo- koncerta in tefMleilprodäji. Zletnikom z.zlejtnadizkaznioonjer.vsiopsha^oncert usca. nankon©e.r4u; sedež,; - si mora [[Uablöwiti posebno 'vstopnico; ;pa 9Žiis£i sazrlO .tVS9t .ncj .•>£ snb t Goabe, na : jvsedei^vskem zletu. Udeležbo prijavile n iiZidanega.'inosta, Rudarske j^odbe z rj _ ' ovalo Dri javi jbni'ipdldg te^ai tudi 'Zitambti- 1 ašk^'žbterk11 in«^l^&VskiK 'žfibhbv. ' ^odbe, ] jPgv^ky,.jif,;tamburaški tzfeori l)odo korporativno sodelovali v ma-; :lifestkeijsfceidqpoboden »nfnilvadsH priglasiktj iz,; NernšKe Avstrije. ?Tako bo častno1 žastopano delavstvo jz ‘Ko-' prijavljeniritudingostjeciizlsledečihi dtei ^aVT-^iNemčijdj® Francije j1 b Angleške,; Nizozemske, Čehoslovaške, Poljske, Rumunlje3tlBtHgarlje,lbGrške--ifiI Mad- 2 arsfee<.,i9‘!°m ßb .onaSoIob oj 37 .15 oT -n;-! Utsla idanidbo-i n: klir^j^-n nsdujloq ßs oiiß>( .vnxov 3nDivotoq iTSvoq itwi^re-s 'ier^voaenj^-aKcije “preti^^ecUiKci-jiMffl'išinled rfftšfeg *&6§?SH; 'tik 'sabbe^ đružnice odgovore na svoje donisef-bo4 25l fifeja<’il927i.t>(E7q enoov oi 92 oTzou -‘9 ČašOlfeđseete' ža^RSi dHlÜM^nä^lfed1 izdaje nonočilit-iža' Höngffeliq’kapitfij lidni1 s(®dfagi)ppfošteioi iiid oz b! .stoifo sno ni’4TferočiltfQza-kongres ''dob'ć'1 ^dhŠ-1 intorWi pair .'rkvödöv ' poskrb^riatjosfe öo-'fäzdöllt- rftl/d 'JgfötiK !iV. ko.ijeđte-drtjb'ei'-e, Mtai^ga'' dä1 ifäfd«jIJdfi5SPl mbuiftdKSlfeßsot ir/ß.’a •öfefitfelifi PN l)'/. KD . 2OI -ßlqsi oav '"injn2 .n j'iđobo o.“ .™ÄTq uT .oi^iuu VfiEMn iROĐRUŽNMšAčMh? IN>~* CLA-ß Da bodo vsi dam toenobin isto* časno, obvcičenkp; vaehidirektivah in predpripravah za kongres, balkahsko »»»ffil: iSiK.HE®iacO,si U U Silio vse n-skjpnüit ihrvaa^Sk^odtel rut ‘dnterti cWs«#;— “ g—~*x- . tUAft s^ zmy nj^ai P,; stroskL Sodruge i iz [Slovenije pa opozarjamo i. zlasti na poročilo iz; Hrvaške, Srbije in- Vojvodine, da bodo poučeni tudi; ° P9l9žaju v ostalih delih države,' . -irtßsto oMßi iEßUr^dnistVÖ" WUi1 ŽA '■•'32 -ovxi ni ifi9ži!i;oe;ci[2 od 'Jii i:c: ßU x !. f n i J j! rhfrt I3k!z®iezntear8ka„orgaTV nizacija je ištotakovKprijiaviia o^ežjoi ^diepUtaeijbjirloS .šal «ui «Otgy-iib uS 11 1 pdg(n;oba:.8e.Jiiisj.uo)nrejeJ:i:,t)d',i:u-, njiuHSkej J«češtkenati xneniške!- želfezuK ,:čaFŠke,;)0rga;nfeacifei n,i ---■ ‘-q ■ ' ! NP' ■kih1grcs) str 'PQval)ljei)i. niđj, .zastopniki ostalih delavskih orgam-i z acii: i 11 - d elavskih &b oni i c«i z! Jugo- ; slavijfe0'1 r‘x i^ortboiju auxov ;>qnßvdo ob o! 7' D; - 'sqetitralna upraya. * -oq ßi t-)« o riß ,ocf ih i/Tq kupujte k^runj, „znake. V svrho krit jas izrednih stroškov II. kongresa i.9 Jfdala c^ntyal» lično oprejmljene ur, izdelane : , ,;k a^O kaveznž kphgrčšne zhakč, 3nt *I üjdT v v dTüvidoq ßx :nßolaluv -su< xsfrühA i g:>imio.t/d kateri so v predprodaji pri vseh za-;,MWh. je D«“WS’ ter ostane od tega zneska pa Dm 1.— -Sk-Heite • takoj" članski --sestanek,—zdupniktr,: ta pa' naj sporoči zlethi pi- «podyu^pidi.ali.sefeclji'^df prispevek mqnßla avJßjßb ot oz ßb .omsSßJob jvoiuv :ßWb£nbi«?horSü5plo?®ia:[,Delavska.'jgdspo-,; tedni občni iUot',r. ki-'sfe.Vt-ši1 «dhfe 26. junija 1927 ob 8. uri dopqltJnOVV'jTtßfilayskjemi'döV fnu«, Marlesov trg 2/II. Dnevftiutrejjfed«* Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. /Poročilo bUi'ga^MkS.'^S.11 ■ Odobritev' .bilkiidgv;.®a "Teto 1926. 4. VdH{d/!r6kaiOrstVdr'S. Razno, Ker jje občnii zbö»ßtei delavske«'üstänöy^ 'iblo:'va-zeHjiJSe :i'pozivaj1o1'';vsiiiSläni-”iadi;tiig'e)-,.dlÄ) so istejgHiivnipolnem^Številui-udeležei/i1 , liiirißi Nadzorst>i^6.*> 1 -II p'j [i ^ c 1 rli i i i i i i i Ir4 . i n ;• > Ttn-/ \'.Z It® T “ wfefej|sppy5 značaj. Razvidno naj bi bilo tudi, jeli elan rastavljen (!mil,tlenažtavljen. fiovo pristo-lfivj$tj čkn itzpolni izjavo ihkrfttin kpi/izpfllni nristopnliposl Dn^jlT^ januarjalftirj. ^ dništv«4!;: razposlalo vtsšfSo«?diftjgamo izjave//.v 7 podpis, ; od - ka4$»hn8SlS9ŠaW9šfee xV©Mt»s& /fežltotKsr-člc.-jlkioSO/iOA^talei v, dEOltvk radiiitirad^ega h, Ojdtegqva^iaftß-i izvj^ajpo it/«itoiai9tkorry1 JObra 2, djruštvo apECsfelosibtioOÄizQtVa gaWČ»m«0?i.dŠb9-;i rtkf®; i jtvi ifipsjiWSJWjim' i x4imc am0 kpšeno i ß Sa nastqvfewtft'io UtcnasfSVljenD: p^bjevb XenJia* pptpšbcjvljpidnoaJiroSiniOiigKoitlrff»; na «teb^pc i/1 dielptipajne?» dmšjtVa-.-vs« gg.jrtačelnikti blatil, gijnike 'in zaupnike,da nam , gredo; vSOnt ; kiem slučaju na. roko in nam javijo apremenj- bb ‘gladšt^l Korfčtio' A’ dd^filijkffl®y'feti0 ^ n i däoä&°za«ifai#im eMfetii'4-1 p-i nekaterih članih pD>llütebmesebni, kar p ivzroea1 odruštvtl.'1 il c štet o:«7 rukianiadij' ««’ in p ištnih strošktiv.' ProSimöi- - «da 'Jtsäkß ijifefeJ 7 nfezrii'člari sItržioidrUštviSDto javü vse «sVojb”::; spremembe! ošobitbkiibvaoštanoVaftjžf!i'dals'r tt m; i omogoči/ stalen bsffikß Onect i društvom !11 ia'i d|J si ojimi. člani, s»— i(Bod^bntb>qdiluštVb •že}čz/'.>y uulužberieevi-v« Ljubljani, üoviortto ožbi jnij vJ. diiovoo i;nXt;y; rnifixo;/in x oni2 Uir-jU1 3'J inlßtlnao liiiißlboß: si 92 < i bßn ibuJ - j b Drugi Pongr aeičsit aatvo*tto i n v e10" U srijedu popoludne bio je drug •Pongračič aretiran od zagrebačke po-« i Ji :ijći i.'Katviatfenoui ptilicijskonl .zatvor111 zbog^inökog1 pföglasä^kako mogli d:ažnati::;,:0 ; stvari büdh^'lQS pisali,-Zp..;4§nas «neha živi samo rthr jugoslavenska slobodavv;;i;U.' ; .inotl/svos 7,r, ov »■il./7h iiit', ;VDq ' j J - ~ J -übü^' j _____________________________________ ________ 4 i /o»lJsi;.\i ni voJboriob DiusdiX olabiv <■<; [ .fiulaJzo i5n.t_ iJzonnogu ans..«4/ ,-.'.vsvno ~ «h? jJugasloViansKL železmičan« ho.tfelcP*’; stati v zadnji številki svojega- öastsn^ä!Ä.|ö ga izdaja j P0-,-potrebi, adutov,It ter j-«'«'01 11 näj ti • Yctftnemi Ižlanku. .orožje- • prmi BaW- 'V* -bo ;.P0Khirj euiišitaui.«po vemo, da bife ' ,°/;K:ni: članek.'iBonatissiz »Delaveaiqšt)rb -:0 ; razmerah- pri -grafični organizacij; o« terihrTial seostali učimri; "A . nS>c na) gospodje, predno kaj pišeiovPjideK) Po kd-mPntar’ aM» rnbpTtj/ TTC Pridobivajte nove «Sane za ndšo organizacijo! «sedelavshl ilet je mobilizacija tele proletarske armade. 7raJx iVzimlgbßeVVBTU!’W* »»-ulunii: -1 wC* Tiskar