Kako poslujemo po novem V letošnjem prvem trimesečju smo se pri oceni poslovanju prvič srečali z novim obračunskim sistemom, ki naj bi v pogojih velike inflacije bolj realno prikazal poslovanje delovnih organizacij. Tako ugotavljamo, da je bil fizični obseg proizvodnje in realizacije zadovoljiv, vendar rast cen naših končnih izdelkov ni dosegla rasti cen industrijskih izdelkov, zato vrednostni kazalci niso enaki količinskim. Na ravni DO je bila proizvodnja dosežena z indeksom 110 v primerjavi z načrtom in z indeksom 103 v primerjavi s preteklim obdobjem. Dobre rezultate v proizvodnji so dosegle Kemija Mozirje z indeksom 113, Grafika z indeksom 116 in Titanov dioksid z indeksom 114, vse v primerjavi s preteklim obdobjem. TOZD Titanov dioksid in Grafika sta presegla tudi načrtovano proizvodnjo. Nižja proizvodnja kot v lanskem enakem obdobju je bila v Metalurgiji za sedem in v Kemiji Celje za 8%. ki pa sta vseeno presegli načrtovano proizvodnjo- Izvozni rezultati so bili zadovoljivi. V prvem trimesečju smo dosegli za 45 odstotkov skupnega izvoza več kot lani v enakem času, od tega na konvertibilno področje za 67 odstotkov več. Uvoz je bil za 70 odstotkov večji od preteklega obdobja, vendar predstavlja to samo 51 % plana. V sedanjih razmerah je uvoz izredno otežkočen. Pojavlja se vprašanje, kako bo z dobavami potrebnih surovin za proizvodnjo v prihodnje-Zaradi velikega zaostajanja uvoza, je v prvem trimesečju dosežena stopnja pokritja 1.33, vendar za 2 odstotka nižja kot v preteklem obdobju. Seveda je to trenutni položaj, saj so potrebe po uvoženih surovinah tolikšne, da običajno dosegamo negativno pokritje. Število zaposlenih je bilo za 17 delavcev manjše kot lani v enakem času. povečala pa se je odsotnost z dela in poslabšala izkoriščenost delovnega časa. Produktivnost je enaka kot lani v enakem času, vendar slabša v Metalurgih in Kemiji Celje, bolj- ša pa v Kemiji Mozirje, Grafiki in Titanovem dioksidu-Fakturirana realizacija je vrednostno presegla preteklo obdobje za 62 odstotkov in načrt za 82 odstotkov. Preden preidemo na poslovne uspehe moramo poudariti, da je na rezultate poslovanja po novem obračunskem sistemu vplivala rast cen industrijskih izdelkov, kije bila v prvem trimesečju naslednja. - januar 0,058 - januar + februar 0,136 - januar - marec 0,216 - poprečno mesečno 0 067 Rast cen. izražena v faktorjih, pa je vplivala na sedanjo vrednost osnovnih sredstev, revalorizacijo amortizacije po min. stopnjah (vsak mesec), revalorizacijo zalog razreda 3 in 6, revalorizacijo porabe, revalorizacijo stroškov prodaje ter poslovnega sklada in združenih sredstev. V prvem trimesečju smo po novem obračunskem sistemu sicer poslovali z izgubo, vendar pa pri upoštevanju primerljivih podatkov veliko boljše kot lani v enakem času- Na naše rezultate so vplivale predvsem visoke zaloge, stroški porabe in prodaje in amortizacija iz revalorizacije AM po minimalnih stopnjah. Ne glede na to, da smo imeli v delovni organizaciji višje revalorizacijske prihodke od dohodkov, smo morali v Titanovem dioksidu in Energetiki povečati stroške iz naslova nezadostnih prihodkov na poslovni sklad in združena sredstva. Razen povečanih stroškov, kijih zahteva novi obračunski sistem zaradi realnega izkazovanja inflacijskega dohodka, pa je na rezultate vplivala tudi visoka neplačana realizacija v višini 837 milijonov din, kar je nekoliko več kot 10 odstotkov celotnega prihodka. Tako ugotavljamo, da imamo v neplačani realizaciji poleg izvoza čedalje več prodaje v nekatere naše južne republike, kjer se že nekaj časa srečujejo s plačilno nesposobnostjo- Ce pri izvozu upoštevamo še precejšen izpad premij od izvoza, ugotovimo. da bi naši poslovni rezultati lahko bili veliko boljši, oziroma bi lahko tudi po novem obračunskem sistemu poslovali brez izgube, če bi izpad prihodkov lahko pravočasno nadoknadili. Iz tabele je razvidno, da bi pri Razširjeni kolegij delovne organizacije je 24. aprila obravnaval poslovne rezultate Cinkarne ter sklenil, da moramo sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje poslovanja do dne, ko bo zakon z vsemi znanimi posledicami pričel v celoti veljati. Sprejete ukrepe v celoti objavljamo: - izboljšati koeficient obračanja zalog (zadolženi: vodje priprav tozd, Gorjanc, Sedovnik), - začeti aktivnosti za zmanjšanje neplačane realizacije v odvisnosti od tržnih razmer (zadolženi: Flis, Jereb) - spremljati in sproti usklajevati cene nabavnih surovin in materialov s prodajnimi cenami (zadolženi: Flis) - omejevati stroške na vseh področjih, oziroma doseči večje pozitivne učinke pri porabljenih sredstvih (zadolženi: vsi vodje organizacijskih enot), - omejevati zaposlovanje s posebnim poudarkom na zmanjševanju administrativnega in pomo-žno-tehničnega kadra (zadolženi: direktorji tozd, Kandl, Pregelj). Večino nalog mora opraviti l)K Marketing (Na sliki poslovna zgradba) foto: Pečnik MED PREDPISI O OSEBNIH DOHODKIH 2 izkazovanju poslovnih rezultatov po starem obračunskem sistemu pokrili izkazano izgubo v celoti in bi bila začasna razporeditev na sklade z indeksom 360, kar je dosti več od rasti dohodka 252 in osebnih dohodkov 226. Izguba v prvem trimesečju, ne prinaša sankcij po Zakonu o celotnem prihodku in Zakonu o sanaciji, ker prične novi obračunski sistem veljati od 1. 7. dalje. Poslovanje so pozitivno zaključile TOZD Grafika, Titanov dioksid, Veflon in Transport ter DSSS. Navedeno možno pokrivanje izgube nam potrjuje, da bi lahko bila izguba še za 636.473 tisoč din večja, pa bi bila še vedno pokrita- Če upoštevamo še možnosti koriščenja razlik v TOZD, ki so tudi v novih pogojih poslovale pozitivno in možnost medsebojnega solidarnega pokrivanja izpada dohodka, je položaj še boljši. Ob obravnavi vzrokov, ki so privedli do takih rezultatov, je bil sprejet program ukrepov s ciljem, da tudi v spremenjenih pogojih gospodarjenja izkazujemo pozitivne rezultate. Iz prikaza je razvidno, da je pri surovinah, materialu, embalaži in drobnem inventarju imela največ vezanih sredstev TOZD Veflon nad 15 mesecev in TOZD Kemija Mozirje okoli 5.4 meseca, sledijo TOZD Grafika z 3,9 meseca, Kemija Celje s 3,3 meseca in Metalurgija z 2,9 meseca, ostale TOZD pa imajo na zalogi manjše vrednosti. Z upoštevanjem poprečnega indeksa cen so zaloge R-3 povečale vrednost iz naslova revalorizacije, kar bo vplivalo na po- slovni rezultat v drugem trimesečju. Pri nedokončani proizvodnji in končnih izdelkih (R-6) pa je bil položaj drugačen. Največje vrednosti in najdaljšo vezavo 3 mesece je imela Kemija Celje, ostale TOZD pa okrog enega meseca ali manj. To je vplivalo tudi na nižje vrednotenje zalog iz revalorizacije, katere pa ne bodo tako občutno vplivale na poslovni rezultat v drugem trimesečju- Marija Bernjak Izvajanje sporazuma dejavnosti ČBM v letu 1986 Če v rezultatih poslovanja upoštevamo še obresti in tečajne razlike, ki se po novem pokrivajo v glavnem iz revalorizacijskih prihodkov, bi bila primerjava rezultatov poslovanja po starem in novem obračunskem sistemu naslednja: v milijonih N din Opis Posl.rez. per 31.3. po novem obr.sist. Vpliv razlik obr.sist. Posl.rez. po starem obrač. sistemu Obrač. pret. obdobje Indeks pret.obd. = 100 Celotni prihodek 23.483 * 384 23.867 13.933 171 Porab, sredstva 21.224 - 2.629 18.595 11.841 157 Dohodek 2.259 + 3.013 5.272 2.092 252 Ob vez.iz dohodka 1.458 + 384 1.842 838 220 Cisti dohodek 801 * 2.629 3.430 1.254 274 Osebni dohodki 1.832 _ 1.832 810 226 Skladi 299 ♦ 1.299 1.598 444 360 lzquba 1.330 * 1.330 - - Neto akumulacija - 1.779 * 2.445 1.266 305 415 Bruto akumulac. - 112 * 2.313 2.211 936 236 Izkazana izguba po tozdih in možno pokrivanje iz revalorizacijskih prihodkov je naslednje: TOZD Izguba Možno pokriv. (v 000 din) iz rev.prih. (v 000 din) Razlika Metalurgija 505.197 921.727 416.530 Kemija Celje 494.817 648.773 153.956 Kemija Mozirje 256.428 263.186 6.758 Vzdrževanje 7.275 30.428 23.153 Energetika 66.402 102.478 36.076 Skupaj 1.330.119 1.966.592 636.473 Vpliv zalog Surovine,material embalaža ter drobni inventar (R-3) Zaloge (v 000 din) Revalorizacija v 000 din % Vezava v mesecih DSSS 27.426 1.223 4,5 0,7 Metalurgija 2.315.231 452.201 19,5 2,9 Kemija Celje 1.463.472 323.296 22,1 j,j Kemija Mozirje 775.456 278.951 36,0 5,4 Grafika 1.481.923 388.484 26,2 3,9 Vzdrževanje 1.369.566 80.822 5,9 0,9 Transport 127. 735 23.163 18,1 2,7 Energetika 46.643 1.573 3,4 0,5 Titan dioksid 976.633 64.221 6,6 1,0 Veflon 560.973 566.868 101,1 15,0 DO 9.145.058 2.180.802 23,8 5,6 Polproizvodi in gotovi proizvodi (R-6) Zaloge (v 000 din) Revalorl-zacija v 000 din Cinkarna med uspešnimi ozdi V poslovanju črne in barvaste metalurgije Slovenije v letu 1986 ugotavljamo v vseh kazalcih zaostajanje za gospodarstvom SRS, na kar je vplivala nižja rast cen metalurških izdelkov v primerjavi s splošno rastjo cen. V potrditev te domneve govori podatek statistike, da so bile cene industrijskih izdelkov za 83,1 odstotka višje kot leto poprej, v črni metalurgiji pa je znašal ta indeks le 41,4 odstotka. Vezava v mesecih P.i vseh delovnih organizacijah so porabljena sredstva uspeli prilagajati rasti celotnega prihodka, zato je dohodek hitreje rasel kot celotni prihodek. Po-rastle so tudi obveznosti iz dohodka- Ugotavljamo, da so med delovnimi organizacijami v uspešnosti poslovanja velike razlike. Splošna ocena je. da se je uspešnost v črni metalurgiji lani nekoliko popravila, v barvasti metalurgiji pa seje občutno poslabšala. Najbolj uspešna delovna organizacija v okviru ČBM je bila lani Zlatarna, med uspešnejše pa spadajo Železarna Ravne, Cinkarna ter Mariborska livarna. Dokaj problematični pa so bili dohodkovni rezultati v TGA, Impolu, Tovilu in Žični Celje. Osebni dohodki v ČBM so lani naraščali počasneje kot v gospodarstvu Slovenije, vendar so še vedno bili za 9 odstotkov višji kot v gospodarstvu SRS. Realno pa so bili osebni dohodki višji od rasti življenjskih stroškov (195,9), njihova kupna moč se je povečala za 8 odstotkov. Naša delovna organizacija je med tistimi, kije relativno nekoliko bolj povečala osebne dohodke kot je poprečje v ČBM. in to za 6 odstotkov, vendar so bili osebni dohodki kljub temu še nekoliko pod mejo dovoljenih. Metalurgija 1.392.033 97.552 7,0 1,0 Skoraj vse delovne organiza- Kemija Celje 1.739.065 350.137 20,1 5,0 cije so lani delile dohodek v Kemija Mozirje 451.168 32.950 2,1 1,1 okvirih, ki jih določa samou- Grafika 324.052 19.995 6,2 0,9 pravni sporazum, zelo različna Tl 02 1.299.736 59.758 4,6 0,7 pa je bila razporeditev dohodka Veflon 32.279 1.231 3,8 0,6 na skupno porabo in akumulacijo- Realno je dejavnost iz dohod- DO 5.238.333 561.621 10,7 1,6 ka oblikovala veliko manj akumulacije kot leto prej. V teh okvirih seje gibala tudi naša DO s tem. da je bil manjši razkorak med indeksom rasti dohodka in osebnih dohodkov, kar pa se je nadomestilo s prenosom kvalitetnih sredstev stimulacij izvoza na poslovni sklad. Sporazumi dejavnosti so konec leta 1986 prenehali veljati-Pripravljajo se novi na podlagi novega družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS. Dokler ti ne bodo sprejeti, se uporabljajo za delitev dohodka za osebne dohodke razni interventni zakoni, vendar se poleg vsega zahteva primerjava med izračunanimi OD po našem samoupravnem aktu, kjer pa moramo upoštevati spremembo v novem obračunskem sistemu- Novi interventni zakon je na delovne organizacije v ČBM zelo različno vplival, tako da nekatere zelo zaostajajo za osebnimi dohodki, nekatere pa so precej dvignile poprečne OD- Osebni dohodki se kljub intervencijam zveznih in republiških organov počasi dvigujejo. V naši DO si bomo prizadevali, da bomo ob upoštevanju predpisov in doseženih poslovnih rezultatov, za osebne dohodke razporejali toliko, da bomo še vedno držali korak z delovnimi organizacijami sorodnih dejavnosti. Marija BKRNJAK AKTUALNO Trg, zaloge, plačila, cene Današnji prispevek je namenjen sklepom vodstva delovne organizacije, s katerimi zadolžuje Marketing, da izboljša obračanje zalog, poskuša iztržiti neplačano realizacijo in izboljša cenovno politiko. O vsem tem smo se pogovarjali s pomočnikom direktorja DE Marketing, dipl. oec. Borutom Sedovnikom. Cinkarnar: Marketing ima v sedanjem poslovanju izredno pomembno Junkcijo, zato največ pričakujemo od vaše agresivnosti na trgu. Čemu boste namenili največ pozornosti? Sedovnik: Pri analizi rezultatov poslovanja in novega obračunskega sistema se je izkazalo, da je treba največ pozornosti posvetiti zmanjšanju zalog, da bi bilo njihovo obračanje hitrejše. Zato moramo intenzivno delati predvsem v povezovanju s proizvodnjo- Ne bi smeli imeti več kot enomesečne zaloge končnih izdelkov. V prvem trimesečju nam ni uspelo zmanjšati zalog cinkoksida. litopona. organskih barvil, sekundarnega cinka, žice in barvitov, ker je prišlo do prevelikega odstopanja mesečnih prodajnih načrtov od proizvodnih. Menim, da so razhajanja in težave predvsem v premeščanju delavcev, zagonskih stroških, načinu nagrajevanja... Najvažnejšo vlogo obračanja zalog lahko odigra prav dobra organizacija proizvodnje-Doslej so v sezonskih proizvodnjah načrt razdelili na dvanajstine. kar ne bo več mogoče. Cinkarnar: Proizvodnja bi se morala torej bolj prilagajali tržnim potrebam, ne pa toliko sama sebi. Kaj potemtakem nameravate storili? Sedovnik: Tudi to je v domeni proizvodnje- Tozdi sami se odločajo o višini zalog surovin. Problemi zalog so ponekod vezani na nakup pred zimo, ladijski prevoz, visoke transportne stroške ali na odpiranje akreditivov. A menim, da bo Marketing mo- ral prevzeti kontrolno funkcijo nad nakupi surovin, seveda ne ločeno od proizvodnje. Tekoče stanje zalog skupno s preverjanjem uresničevanja načrtov proizvodnje glede na plan prodaje, bomo odslej imeli vsak mesec na dnevnem redu kolegija. Tako moramo tudi preveriti inventurno stanje v skladiščih in neku-rantno blago odprodati. Cinkarnar: Posebno in veliko težavo za delovno organizacijo predstavlja slabo plačevanje kupcev. Kako mislite ukrepati? Sedovnik: Neplačana realizacija iz meseca v mesec raste. Odslej kupce, ki več mesecev ne poravnajo račune, usmerjamo preko trgovin. V maju in juniju bomo skupaj s posebno finančno službo obiskali večje dolžnike, teh je trideset, in se poskušali dogovoriti za plačila. Uvedli smo tudi 7 odstoten kasaskonto, to je odbitek pri terjatvi, v primeru gotovinskega plačila- Neplačana realizacija v 40 odstotkih bremeni 10 do 15 večjih dolgoletnih kupcev, zato je izterjava preko sodišč v teh primerih neprimerna in bi lahko porušili pogodbene odnose. Skupaj s pravno službo smo uredili dokumente, s pomočjo katerih bomo lahko pravočasno in uspešno omogočali toženje- Cinkarnar: Dohodkovnost delovne organizacije je odvisna tudi od dobre cenovne politike. Ali glede na injlacijska gibanja sledimo rasti cen? Sedovnik: Iz pregledov gibanja cen Metalurgije in Kemije smo ugotovili, da so cene končnih izdelkov naraščale hitreje kot cene surovin. Zato ocenjujemo, da prodajne cene niso vzrok za zmanjšanje dohodkovnosti. Nekaterim izdelkom (žveplovi kislini in cinkoksidu) cene sicer nismo dvignili sorazmerno z rastjo inflacije, ker se tudi cene surovin za te izdelke niso povečevale s to rastjo. Tudi v bodoče pričakujemo počasnejšo rast cen žveplove kisline in fungicidov, ker jih kontrolira zvezni zavod za cene. Hitreje pa bo mogoče prilagajati cene grafičnim izdelkom, humovitu in lepilom, ker se prosto oblikujejo na trgu. Cinkarnar: Ker ima marketinška služba v sedanjem poslovanju izredno pomembno junkcijo, je prav, da je tudi dobro organizirana. Kje so še vrzeli? Sedovnik: Če bo analiza rezultatov prodaje posameznih tozd pokazala, da bo potrebno povečati prodajo nekaterih izdelkov, bo potrebno pridobiti nova tržišča. Glede na način prodaje, jih delim na tri skupine. Izdelki široke potrošnje (barviti, floviti, varvila, humoviti, žlebovi) imajo še takšne rezerve, da se prodaja lahko še poveča. Pri drugi skupini (antikorozivni premazi, fungicidi, proizvodi Veflona, strešniki, cinkoktit pločevina) pa so možnosti omejene- Za te ni dovolj le komercialna ponudba, temveč prodaja zavisi tudi od kakovostne tehnične informacije, za kar imamo premalo strokovnega kadra- Tržni delež pa je težko povečati pri tretji skupini (pigmenti, žveplova kislina, le-gure). katero kupujejo isti kupci že vrsto let v enakih količinah. To pa ne pomeni, daje sklepanje poslov manj zahtevno, saj je teža problemov pri njih v dogovarjanju cen, rabatov in ostalih plačilnih pogojev. Pri teh izdelkih je potrebno trezno razmisliti ali povečanje količinske prodaje še prispeva k zniževanju fiksnih stroškov in če je proizvodnja rentabilna. Cinkarnar: V smislu prestruktui- *o »i tl |A(I « 4 delo 2, U-sriMRDAL UO-ST ranja bi morali iskati nove programe in opuščati stare. K takim odločitvam lahko prispevajo tudi tržne raziskave, ki pa naj ne bi obtičale v predalih? Borut Sedovnik Sedovnik: Bodoči način dela mora biti usmerjen na tiste izdelke, ki največ prispevajo k celotnemu prihodku delovne organizacije in so hkrati tudi tržno zanimivi. V Metalurgiji, Kemiji in Kemiji Mozirje je število izdelkov preobširno in drobi tako kadrovske potenciale kot onemogoča večjo uspešnost tržno zanimivejših. Za analize tržnih raziskav je potrebno zbrati veliko število informacij ročno, kar vzame veliko časa- V času pripravljanja analize pa se lahko položaj na trgu spremeni. Zato bo treba tudi za marketinško dejavnost vpeljati računalniški informacijski sistem in strokovni kader za raziskave. Poudariti moram, da smo lani opravili tržne raziskave cinkovih izdelkov, organskih barvil in fungicidov. a se predlogi v njih niso uveljavili. Prihajajo pa nove zahteve po raziskavah iz tozdov in razvoja, čeravno bi morala biti ta pot obrnjena. Cinkarnar: Od timskega deta med razvojno službo, proizvodnjami in marketingom bi najbrž lahko pričakovali kakovostne premike v ponudbi in selekciji razvojnih nalog? Sedovnik: V zadnjem času ugotavljamo kakovostne premike v delu pospeševalcev, ki v svojih poročilih svetujejo možnosti novih izdelkov razvoju in proizvodnji (zelena galica, aktivni cin-koksid. S02, rastni substrati za gobe). Kljub temu. da se ocenjujejo kot dohodkovno učinkoviti za prodajo doma, se prepočasi rešujejo. Pri vsem tem pa se pri odločitvah o novih izdelkih daleč premalo čuti vpliv trga. preveč pa nekih inovacij, ki so bolj prenos tehnologij iz zahodne ali vzhodne Evrope (Vlekolit). TRZISCE IN MI 4 Posebna rubrika Cinkarna na tržišču Piše: Darja Vovk V okviru agro programa nastopa TOZD KEMIJA CELJE na tržišču z umetnimi gnojili in sredstvi za zaščito rastlin. V skupino umetnih gnojil razvrščamo: Flovit, humovit, hygromul Hvgromul je rastni substrat, ki ima to lastnost, da zelo dobro vpija in s tem zbira vlago, nato pa vodo počasi in enakomerno oddaja- Izraba vode je s tem zelo racionalna, zato je treba manj zalivati, ker se sicer zgodi, da so tla premokra. Uporabljamo ga kot dodatek zemlji povsod tam, kjer želimo izboljšati fizikalne lastnosti tal in povečati njihovo zmogljivost za vodo. V Jugoslaviji je Cinkarna edini proizvajalec rastnega substrata s takimi lastnostmi-Tržni delež se vsako leto povečuje- Že v prvem četrtletju letošnjega leta je bilo na domačem trgu prodano za 93 odstotkov več kot v letu 1985 in za 17 odstotkov več kot v letu 1986-Humovit, rastni substrat za gojenje rastlin, se na domačem trgu prodaja ob številnih konkurenčnih izdelkih, ki so proizvedeni industrijsko ali pa jih delajo različni kmetijski obrati za lastne potrebe, tržni viški pa so namenjeni oskrbi lokalnega tržišča. Med večje proizvajalce se štejejo DO TRESET Bosansko Grahovo (trgovski nazivi izdelkov: HTS GRAH. HUMOGRAH. PLANTOVIT in BIOFOR); ŠIK - KRUŠEVAC (PTS). To- varna dušika Ruše z Cofunom in R-supstratom. Flovit je tekoče gnojilo, ki je v treh kakovostih prilagojeno raznoliki uporabi. Cinkarna se tudi s tem asortimanom vključuje v domačo ponudbo z relativno majhnimi količinami, saj je delež FLOVITOV v skupni domači proizvodnji le 2 do 3 odstotke- S proizvodnjo tekočih gnojil se ukvarja še 8 proizvajalcev. Prevladujejo Tovarna dušika RUŠE s Cvetalom, Gardinom, Tra-tinom in Folijarom, ZORKA ŠABAC z Wuksalom in Fertili-nom. ZORKA SUBOTICA s Folizor N. P. K. ki proizvedejo tri četrtine od okoli 2200 ton doma proizvedenih tekočih gnojil. Ostali proizvajalci so še ŽUPA KRUŠEVAC s SAL-12, GA-LENIKA BEOGRAD s Ferti-galom, PLIVA ZAGREB s Fo-lifertilom, KRKA NOVO MESTO s Substralom in AGRO-KEMO NOVI SAD z Biofertom- Značilno za vse navedene izdelke je, da so si podobni ali celo enaki. Tekočih gnojil ne uvažamo, saj je poraba v primerjavi z razvitimi deželami, v Jugoslaviji zelo majhna- Navedeni izdelki so v veliki meri namenjeni široki porabi in plasma na tržišču je pogosto odvisen od različnih promocijskih aktivnosti- Zato ni naključje, da seje prav z izdelki agroprograma Cinkarna v zadnjih dveh letih prvič pojavila z reklamo na radiu in televiziji. v dnevnem časopisju in revijah po vsej Jugoslaviji. V okviru marketinga je oziroma še poteka tako imenovana akcija FLOVIT. To je akcija, ki jo lahko prikažemo kot primer tržnega oziroma marketinško usmerjenega poslovanja, kar z drugimi besedami pomeni, da se proizvajalec v celoti prilagodi potrebam in zahtevam kupca-Na osnovi želja potrošnikov je bila spremenjena nefunkcionalna embalaža, izdelan propagandni material, skratka, kupec je bil obveščen preko različnih medijev javnega obveščanja. Cilj vsega tega je bil povečati prodajo izdelka, še važnejše pa je, da preko teh izdelkov, ki so namenjeni širokemu krogu splošne porabe, opozorimo na Cinkarno. vgradimo njeno ime v zavest ljudi, skratka gradimo IMAGE Cinkarne. Preko vseh teh akcij je širok krog ljudi spoznal, da Cinkarna ni le onesnaževalka okolja, temveč je del svojega proizvodnega programa namenila izboljšanju in olepša-nju okolja- Upravičenost nastopanja na sejmih meta v primerjavi s pogodbami. Iz primerjave načrtovanih in po-pregledu neplačane realizacije in rabljenih sredstev je razvidno, pripravam na delo v drugem da smo sejem organizirali z nižji-četrtletju- mi stroški kot smo načrtovali. Kot že vrsto let, smo tudi letos od 2(1. in 25. aprila sodelovali na spomladanskem sejmu v Zagrebu. Naš razstavni prostorje že nekaj let v hali 5, kjer razstavlja poleg nas tudi veliko število naših kupcev, proizvajalcev barv in lakov, gume, keramike in plastike. Tokrat nas je v petih dneh obiskalo 164 poslovnih partnerjev, od katerih je bilo največ tistih, ki so se zanimali za izdelke KEMIJE CELJE in KEMIJE MOZIRJE. Za razliko od prejšnjih let smo tokrat vodili centralno evidenco obiskov in obdelavo zapisanih razgovorov. Iz pregleda obiskov in vsebine razgovorov je razvidno, da so nas obiskali vsi pomembnejši kupci. Razen kupcev žveplove kisline in cinkovega oksida, s katerimi imamo redne stike in dogovorjene mesečne sestanke, so bili na razgovorih vsi ostali, s katerimi so bile novembra lani podpisane letne pogodbe. Obiski in razgovori so bili namenjeni analizi dosedanjega pro- CI\KAB% 'mn.utvv Okvirni pregled stroškov spomladanskega sejma v Zagrebu. Vrednosti so zaokrožene, ker v tem času še niso prispeli vsi računi. Najemnina razstavnega prostora Renoviranje razstavnega prostora Aranžiranje - kaširanje in fotografiranje - aranžerska dela in stroški - dekoracija (cvetje) Video oprema - izposojanje - presnemavanje video kasete - Študentski servis - hostese 2x - Reprezentanca - Stroški prevoza - Telefon, voda. elektrika V pregledu niso upoštevani stroški dnevnic in prevozni stroški naših obiskovalcev na sejmu to je 10-15 obiskovalcev iz Cinkarne. Za sejem so bila načrtovana sredstva v višini 8 400.000 din. Število obiskov in dogovorov po programih: - kemijski program 56 obiskov - prod- program AKZ in - gradbenega materiala 56 obiskov - prodaja grafike 3 obiski - vellon 40 obiskov - nabava 6 obiskov - ostale službe 3 obiski SKUPAJ 164 obiskov 1.778.000 150.000 650.000 400.000 350.000 350.000 40.000 450.000 400.000 200.000 250.000 SKUPAJ: 5.018.000 Glede na število in vsebino razgovorov ocenjujemo, daje sodelovanje na sejmu koristno in potrebno tudi v bodoče, zato bomo na sejmu sodelovali ludi v letu 1988. Pogled na naš razstavni prostor Intcrgrafika '87 Borut Sedovnik Nastop grafičarjev na sejmu Mnenja in vtisi Drevesca privabila obiskovalce Cinkarna je na letošnjem 9. mednarodnem sejmu grafične tehnologije INTERGRAFIKA v Zagrebu, predstavila grafični proizvodni program od tiskarskih plošč in barv do preparatov, organolov in tiskarskih storitev. Številne obiskovalce je privabil zanimiv razstavni prostor, posejan z drevesci in plakati z napisom »Tisk danes za jutri«. V času obiskov so vrteli video film o proizvodnji tozda Grafike. Posebno pozornost pa je vzbudila okrogla miza o razvoju in prihodnosti grafične tehnologije, ki sta jo na sejmu organizirala Cinkarna in Višja grafična šola iz Zagreba. Predstavljeni program novih izdelkov Cinkarne - ofsetne plošče kemolit APO - T in strojni razvijalec C 78 je bil nagrajen z ZLATIM ZMAJEM. V izboru stenskih koledarjev na 9. jugoslovanski razstavi, je Cinkarna dobila nagrado za stare avtomobile. Za nagrade se je letos potegovalo 73 delovnih organizacij z 182 koledarji. Prvo nagrado VELIKI ZLATI ZMAJ GRAFOIMPEXA je dobil stenski koledar Drevesa iz Aera. Kako slediti potrebam V sodelovanju z Višjo grafično šolo iz Zagreba je Cinkarna organizirala dan Cinkarne, kije bil v dopoldanskem času namenjen strokovnim temam in predavanjem o tehničnih lastnostih ofsetnih plošč. V okviru cinkar-niškega dneva je bila organizirana tudi okrogla miza. Razgovor s predstavniki pomembnejših jugoslovanskih tiskarn je potekal v želji po skupnem razvijanju grafične industrije in dohitevanju svetovnega razvoja v tej panogi gospodarstva. Dokazano je, da se gospodarska učinkovitost lahko meri po hitrejši pred- pripravi za tisk in cenejših materialih. To pa pomeni, da bo potrebno izdelovati kakovostne izdelke, saj bomo le tako lahko konkurirali tujim proizvajalcem-V pogovoru je bila izražena potreba po večjem sodelovanju s strokovnimi institucijami iz tega področja v Jugoslaviji, ker proizvajalci sami težko obvladamo današnji hiter razvoj na področju grafičnih materialov. Za realizacijo razvojnih programov v praksi pa je potrebno razen tega tudi dobro in z roki ter strokovno razdeliti programe, avtomatizirati proizvodnjo in izboljšati kadrovsko strukturo v proizvodnji. Marjan Planinšek, vodja prodaje grafičnega programa: Letos so se kupci zelo zanimali za naše nove proizvode, kot tudi za pro-spektni in tehnični material- Zelo pozitivno so ocenili tudi sodelovanje Cinkarne z drobnim gospodarstvom na področju proizvodnje opreme. Konkretno gre za stroj za razvijanje plošč, stroj za jedkanje mikral plošč, kopirni okvir... Na ta način pomagamo domači grafični industriji, da lahko pride do opreme, ki se je do sedaj izključno uvažala. Na sejmu so pokazali velik interes italijanski kupci, katerim smo dali ponudbo za tiskarske plošče in preparate, vendar imamo težave, saj je povpraševanje večje od ponudbe, predvidena investicija v proizvodnjo ofsetnih plošč pa je časovno še preveč odmaknjena. Dolgoročne oblike sodelovanja želijo tudi kupci iz SSSR, vendar so težave pri ceni. Konkurence na področju tiskarskih plošč na sejmu praktično ni bilo. pri tiskarskih barvah pa je največji konkurent Chro-mos iz Zagreba in Zvezda iz Gornjega Milanovca- Pokazalo seje tudi, da imamo tako mi kot konkurenti, precejšnje težave z oskrbo repromaterialov iz Dani Mulej, tehnično-komer-cialni pospeševalec prodaje grafičnega programa: Na letošnji Intergrafiki je bilo manj tujih firm, predvsem zaradi zmanjšanega uvoza pri nas. Tudi prika- I isti dan so bili na sejmu: Marjan Planinšek, Frane Nežmah. Dani Mulej, Marjan Bombač, Darja Vovk, Aloj/ Bombač in drugi. zovanja uporabe materialov je manj, zato smo bili eden redkih proizvajalcev, ki smo demonstrirali uporabo novih ofsetnih kemolit plošč in razvijalca. Seveda smo imeli to prednost, da smo demonstrirali na sodobni kopirki, ki smo si jo izposodili pri italijanskemu proizvajalcu. Obiskovalci so se zanimali tudi za novo sistemsko barvno karto Intercolor 87, ki smo jo izdelali v sodelovanju z Gorenjskim tiskom, ICP in Papirnico Vevče. Nasploh je bil naš razstavni prostor zelo dobro obiskan, saj smo se z novimi idejami, od ažuriranja, komercialnimi in tehničnimi navodili, video filmom, do zasnove razstavnega prostora, slogana in plakata, nanj dobro pripravili. Naš odprt razstavni prostor je pomenil odprtost do tiskarn. Franc Nežmah, komercialno-tehnično pospeševanje: Sejem ima prednost v tem, da večina porabnikov pride v teh dneh na obisk in jim lahko nudimo tehnične informacije o novostih iz prve roke. To nam koristi zaradi hitrejše prodaje na tržišču. Ne glede na pomanjkanje surovin, s čimer se srečujejo tudi konkurenti, imamo na tržišču prednost, ker smo konstantni proizvajalec predvsem na področju tiskarskih barv. Žal je razvoj tiskarskih barv v Cinkarni premalo kadrovsko zaseden, čeprav bi bile tu še velike možnosti, predvsem pri zamenjavi surovin. Menim, da se bomo morali bolje prilagajati tržnim zahtevam, saj bi bil naš napredek občuten le, če bi šli v smeri izdelave fotopolimerov. Kako slediti razvoju v svetu Marjana Torova, inženirka v razvoju tiskarskih barv: Razvoj grafičnih izdelkov je premalo spremljati samo teoretično, zato potovati v tujino ne bi smel biti problem. V razvoju praktično nimamo pripravljenih novih izdelkov, kot to narekuje tržišče. Težave so v tem, da se preveč ukvarjamo s sprotno problematiko (operativni razvoj) za nekatere izdelke nimamo kadra (npr. ofset in knjigotisk), poseben problem pa je seveda denar za opremo v razvoju. BREZ STIMULACIJE USTVARJALNOSTI 6 Proizvodnja ne prisluhne potnikom Vsako leto se potniki sestanejo vsaj dvakrat; v začetku leta, ko sprejemajo načrt ter ob koncu tretjega četrtletja, ko ocenjujejo delo v tekočem letu. Teh sestankov se udeležujejo tudi predstavniki strokovnih služb, morali pa bi se tudi predstavniki proizvodnje. Potniki na terenu zasledijo vrsto pomanjkljivosti in te vrste informacij bi zelo koristile proizvodnji. Predvsem proizvodnja bi morala prispevati svoj delež, od dobrega načrtovanja proizvodnje do same kakovosti izdelkov. Že v prvem četrtletju se je pokazalo, da nekaterih izdelkov v sezoni ni bilo na zalogi (npr. humovita), da zaradi slabe kakovosti izgubljamo posle (tobo-fix), da so izdelki pakirani v slabi embalaži (barviti, humovit) in še marsikaj, čemur proizvodnja ne prisluhne. Že tako je dosti težav na trgu, saj se skoraj vse industrijske dejavnosti srečujejo s krizo. Tekstilno industrijo na primer pestijo nizki dohodki, zato je prodaja naših izdelkov slabša. Sicer smo v letošnjem letu že za 52 odstotkov presegli načrtovano vrednostno prodajo potnikov, in za 35 odstotkov enako lansko obdobje. V prvih štirih mesecih smo namreč prodali več količin, pri nekaterih izdelkih pa smo dosegli ugodne cene- V Marketingu načrtujejo, da bodo do konca letošnjega leta presegli lanskoletno prodajo preko potnikov za 55 odstotkov. Na potniško mrežo naj bi letos odpadlo 10.6 odstotkov celotnega prihodka DO ali 11,9 milijard dinarjev. Sprotno bo potrebno urejati tudi plačila kupcev, saj je bilo samo v prvem četrtletju kar 1.6 milijarde din neplačane realizacije- Iz ugotovitev sestanka potnikov 15. aprila 1987, velja poudariti, da prodaja poteka najbolje v Sloveniji, severni Hrvatski, Vojvodini in Beogradu z okolico. Na ta področja so prodali kar 72 odstotkov celotne potniške prodaje- Najpomembnejši delež v tej prodaji zavzemajo organska barvila, gradbene mase, agroproizvodi in antikoro-zivni premazi- Premalo pa je bilo prodanih gradbenih lepil v Vojvodini ter organskih barvil in barvitov v Srbiji. Dejanski prispevek še aktualen O uvedbi dejanskega prispevka na vseh mernih mestih se pogovarjamo, razčlenjujemo, analiziramo in ob vsem tem delamo napake že od leta 1984. Premaknilo se sicer še ni dosti, če ne štejemo novo ustanovljene projektne skupine, ki se je dosedaj sestala že trikrat. Tako imenovana projektna skupina, ki je bila ustanovljena na pobudo kolegijskega poslovodnega organa ima nalogo, da v sistem nagrajevanja čimprej natančno vgradi ugotovljen dejanski prispevek. To naj bi z drugimi besedami pomenilo, da bo osebni dohodek posameznika odvisen od večjega kupa končnih izdelkov, ne pa več od tega, koliko si bo direktor na kolegiju izboril dejanskega prispevka za tozd. Projektna skupina, v kateri sodelujejo predstavniki vseh tozdov, delovne skupnosti in strokovna služba ter predstavnik ZOPa. dr. Bogdan Lipičnik, si je naložila devetnajst nalog, od katerih so jih nekaj že rešili-Najprej so razrešili dilemo ali obdržimo dejanski prispevek kot motivacijo za delo- Da ga dograjujemo naprej, so si bili vsi enotni. Poudarili pa so, da mora zagotoviti tudi boljšo storilnost, ali drugače, da pri zmanjšanem oziroma enakem številu zaposlenih dosežemo enake ali boljše delovne učinke. Delovna skupina je z namenom varčevanja sklenila, da mora biti merno mesto praviloma identično s stroškovnim mestom, kar pomeni, da bo število mernih mest enako ali manjše od števila stroškovnih mest. Na mernem mestu se bo ugotavljala uspešnost po največ treh že znanih kriterijih in to količina, gospodarnost in kakovost dela na ravni delovne organizacije- Znotraj posameznih mernih mest se lahko oblikujejo dodatna merila. ki bodo izhajala iz specifičnosti proizvodnje in poslovanja-Rešili so tudi dilemo o ugotavljanju dejanskega prispevka v strokovnih službah DSSS in tozd skupnega pomena, katerih merila morajo biti odvisna od uspešnosti proizvodnih tozd. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja so se tudi dogovorili, da vgradijo elemente solidarnosti z korekcijskim faktorjem ter da postopno uveljavijo kori- girani sistem dejanskega prispevka. Doreči pa bodo morali še uporabo celotnega intervala za obračun DP od 0,70 do 1,30. Ob uvedbi meril bodo proučili možnost zvišanja vrednosti najenostavnejšega dela, pri upošte- vanju izračunane vrednosti faktorjev uspešnosti. Ocenjujejo, da bi tak dejanski prispevek lahko zaživel že junija, vprašanje pa je, koliko bo zaradi subjektivnih razlogov še zakasnitev. MG Od ideje do nadomestila Predstavljamo vam inovatorja, ki takrat, ko se mu je porodila ideja, da na svojem delovnem mestu, v okolju kjer dela, nekaj spremeni na bolje, ni razmišljal o denarju. Osnovna misel je bila, kako izboljšati delovne razmere, rešiti ekološki problem in zmanjšati stroške vzdrževanja. Ta izjemni inovator je Jože ZAGORANSKI, delavec v tozdu Transport in skladišča. Danes je zelo razočaran in pravi, da nove ideje, ki jih še ima, ne misli več realizirati. Spomladi leta 1985 seje ogla- skoraj leto dni. Med tem časom sil, ta preprosti delavec. Takoj sem ugotovil, da v njem živi nek nemirni duh, ki ga spodbuja, da nekaj ustvari s svojimi lastnimi rokami, drugače ne bo mirno delal naprej. Jože Zagoranski je pripovedoval: »Delam pri polnjenju apna iz vagonskih cistern v silos. Na vrhu v silosu so filtri za odpraševanje, vgrajeni in kupljeni skupaj s tehnologijo. Stalno imamo težave, ker se filtri zamašujejo, stroški vzdrževanja so veliki, menjave pogoste, delovanje filtrov pa vedno vprašljivo- Vse te filtre, ki jih je sedaj sto, bom zamenjal samo s tremi novimi, drugačnimi, bolj enostavnimi. ki ne bodo zahtevali toliko stroškov vzdrževanja. Kaj pa načrti ali jih imate? »Ne, ne rabim jih. ker imam vse v glavi, pa tudi filtre bom naredil sam«. Svojo idejo je začel uresničevati tako, da se je dogovoril z vodstvom tozda Transport za nabavo potrebnega materiala- V času koriščenja svojega rednega dopusta je prišel v tovarno in začel delati tudi popoldne. Nastajali so filtri, za katere seje bal kakor za novorojenčka. V tem času je požrl marsikatero pikro pripombo in preslišal posmeh delavcev, ki so z zavistjo opazovali rezanje, vrtanje in varjenje (po poklicu je kovač). Filtri so nastali, potrebno je bilo kupiti še filtrsko platno- Ko je bilo vse opravljeno, se je ponovno oglasil in rekel: »Imam jih, končani so:« Takrat je tudi prijavil inovacijo - 15 avgusta 1985- Dogovorila sva se, da pridem filtre poslikat. Stali so v avtomehanični delavnici, pripravljeni za poziranje, tako bi lahko rekli, in montažo. Zopet posmeh in pripombe - saj to ne bo delovalo! Pripomba »Kdor se zadnji smeje, se smeje najbolj sladko«, je malo utišala najbolj glasne. Filtre je bilo potrebno le še montirati v silos. Tu pa se je zataknilo. Na montažo so čakali je bilo več posredovanj, med drugim tudi pri podpredsedniku KPO za to področje- Avtor je počasi izgubljal živce, moledoval, opominjal, skoraj prosil, naj se vendar kaj premakne. Končno so filtre montirali (tozd Vzdrževanje), datum začetka obratovanja pa je bil 18- september 1986. Kakor za vsak predlog, je bila tudi za tega imenovana strokovna komisija, ki seje prvič sestala novembra 1986. si ogledala delovanje filtrov in ugotovila, da dobro služijo svojemu namenu. Komisija je bila takrat mnenja, da je delovanje filtrov potrebno spremljati najmanj dva meseca- 3. marca 1987 sije komisija ponovno ogledala delovanje filtrov in potrdila prejšnjo ugotovitev, da delujejo brezhibno, in to celo boljše kot prejšnji. Sledil je izračun prihranka -inovacijskega dohodka, ki znaša v prvem letu (predlog je priznan kot TEHNIČNA IZBOLJŠAVA), 2.634.000 din. Na osnovi prihranka pripada inovatorju po pravilniku le 230.048 din. Jože ZAGORANSKI se sicer sedaj na tihem smeje, ker njegovi filtri dobro delujejo, vendar z grenkim priokusom, ker denar, ki ga bo dobil, še zdaleč ni nadomestilo za vse tisto, kar je vložil v ta uspešno realiziran inovacijski dosežek. Pot inovatorja je težka, zato tudi ni čudno, da je inovacijska dejavnost v naši družbi še vedno bolj hobi zagnanih entuziastov. Maks PEČNIK GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE Številka 3 Odgovorno uredništvo: Koordinacijska konferenca ZSMS Cinkarne Urednica: Radmila Vignjevič CINKARNA JE MOJA TOVARNA Splošna konferenca 49 mladincev na skupnem sestanku Od leve proti desni: Fikret Imamovič, Miroslav Vrhovac, Milenko Popovič, Nikolaja Selič in Krunoslav Radenica Mladinci Cinkarne smo imeli ZSMS Celje Duško Kos ter Mi- denih ni udeležil naše konferen- 17. 4. 1987 splošno mladinsko ra Gorenšek. Povabljeni so bili ce, kar tudi dokazuje njihovo konferenco KK ZSMS v resta- tudi Leopold Slapnik, Janko nezanimanje za mladinsko delo - vraciji Pri mostu- Udeležilo seje Rebov in Marko Tukarič- Zelo izostanek pa je opravičil le Marje 49 mladincev, predsednik OK žalostno je, da se nihče od nave- ko Tukarič. Najprej smo izvolili delovno predsedstvo, katerega predsednica je bila Nikolaja Selič. Pod drugo točko je predsednik podal kratko poročilo o delu mladinske organizacije od junija 86 do aprila 87. Poročilo je končal s finančnim načrtom za leto 87, kjer se je začela razprava, saj nismo imeli odobrenih nikakršnih sredstev. Tretja točka »Perspektiva Cinkarne« je odpadla, saj ni bilo nikogar, ki bi nam predstavil to temo- V četrti točki dnevnega reda »Mladinska organizacija in njen pomen« nam je Duško Kos govoril o organiziranosti občinske konference in njihovem delu. Razumel je naš problem, da nas oziroma našo mladinsko organizacijo ne upoštevajo, da pozabljajo na nas. Poudaril je, da se to dogaja vsepovsod, na vseh stopnjah organiziranosti. Predlagal je. da bi sklicali sestanek in nanj povabili tiste, ki na konferenco niso prišli in se z njimi pogovorili o problemih, ki jih imamo- Govoril je tudi o stanju na področju celjskega gospodarstva in se poglobil v delo in trenutno stanje naše tovarne. Peta točka je bila »Mladi in delegatsko odločanje«, kjer je bila od predsednikov 00 ZSMS prisotna le predsednica OO ZSMS DSSS-a Elza Salobir. Povedala je, daso svoje predloge za delegate poslali v ustrezne samoupravne organe-Po končani konferenci smo imeli večerjo in ples. Oteženo delo konference Na 11. rednem sestanku koordinacijske konference, ki je bila v petek, 5. maja 1987 so prisotni člani izoblikovali naslednje mnenje: Ne moremo več tolerirati neresnega obnašanja predsednikov osnovnih organizacij Zvonka Mužarja, Vilme Pevec, Marka Vrbnjaka, Igorja Rosine in Nikola sa Mehleta. Omenjeni predsedniki ne prihajajo redno na sestanke KK, ne pošiljajo namestnikov in na ta način onemogočajo delo konference-Od enajstih sestankov K K se je Zvonko Mužar udeležil le enega. Ne sklicuje sestankov osnovne organizacije. Neresno se obnaša do mladinske aktivnosti- Ni sestavil programa dela OO za leto 87. Ne občuti nikakršne odgovornosti do osnovne organizacije in koordinacijske konference. Ne spoštuje našega statuta- Zaradi neustreznega odnosa do mladinske aktivnosti je bil na 10. sestanku koordinacijske konference razrešen funkcije sekretarja in izključen iz KK ZSMS. Vilma Pevec seje sestankov udeležila trikrat. Ni sestavila pro- grama dela za leto 87. Večkrat je odklonila funkcijo v KK ZSMS. V svoji OO ne sklicuje sestankov, ne spoštuje statuta in se obnaša neresno do mladinskega dela- Marko Vrbnjak je bil izvoljen za predsednika v Grafiki septembra 1986. Sestanka konference se je udeležil le enkrat- V svoji OO ni imel nobenega sestanka, niti ni sestavil programa dela. Se neresno obnaša do 00 in KK ZSMS. Igor Rosina seje sestankov konference udeležil dvakrat. Tudi zanj velja enako. Poleg tega pa je bil zadolžen tudi za delo s štipen- disti Cinkarne. Zaradi nedela ga je konferenca razrešila te funkcije. Nikolas Mehle se je udeležil sestankov konference trikrat, enkrat je poslal namestnika- Tudi on ne opravlja nalog, za katere je zadolžen. Mehle je predsednik komisije za delo z novosprejeti-mi mladinci. Na tem področju ni naredil še ničesar-Mnenje konference je naslednje: Zaradi neresnega in neustreznega odnosa predsednikov do mladinskega dela, bomoo tem obvestili samoupravne in družbenopolitične organe v Titanovem dioksidu. Metalurgiji, Grafiki, Kemiji in Transportu-Obrazložitev je naslednja: - predsednik vaše OO ZSMS ne prihaja na sestanke konference, ki so redno vsak mesec, niti ne pošilja namestnikov in ne opravičuje svoje odsotnosti; - ne sklicuje sestankov OO ZSMS; - ni sestavil programa dela za leto 87; - ne informira članov osnovne organizacije o aktivnostih, kijih organizira konferenca; - zapisnikov KK ZSMS ne daje na oglasne deske; - ne sodeluje pri izdaji MCC-ja; - ne spoštuje statuta K K ZSMS; - ne občuti nobene odgovornosti in na ta način ignorira delo aktivnih članov konference in članov svoje osnovne organizacije; - ne prihaja na sestanke predsednikov OO ZSMS, ki jih sklicuje OK ZSMS Celje; - nobeden od predsednikov ni iskal pomoči pri konferenci, ki je pripravljena pomagati. V našem statutu piše: »KK ZSMS Cinkarne je najvišji organ odločanja mladih v naši DO- Ima dolžnost in pravico, da spremlja, usmerja in pomaga pri delu vseh OO in njenih članov. Če član konference ne bo izpolnjeval zastavljenih dolžnosti in nalog, ki jim jih daje konferenca. oziroma ne bo upravičil zaupanja, ima konferenca pravico, da ga pokliče na odgovornost, ga izključi iz konference, zamenja z novim, aktivnejšim in bolj ambicioznim članom. Vsakemu članu bodo dane realne možnosti, da pokaže kaj zna ter koliko hoče in lahko naredi- Toda, če bo pokazal pasivnost in ne bo izpolnjeval svojih dolžnosti, bo izključen. Lažne solidarnosti ne bo«. V interesu mladinske aktivnosti je konferenca zavzela stališče, da je obnašanje vašega predsednika OO nesprejemljivo. Zato daje naslednje predloge: - Prosi vse strukture TOZD-a, da pomagajo vaši OO ZSMS in predsedniku, če še želi aktivno delovati- Če predsednik ni pripravljen delati, skličite volilno konferenco, ki ga bo razrešila te dolžnosti; - Prosimo vas. da o vseh aktivnostih na tem področju obvestite KK ZSMS, ki je v ta namen ustanovila komisijo v sestavi: Darja Gaber, Zlatko Budiša, Elza Salobir, Borislav Stojnic in Fikret Imamovič. Komisija je pripravljena pomagati pri oživljanju vaše OO ZSMS; - Če samoupravni organ in DPO vašega tozda ne bodo nič naredili na tem področju do 1. julija 87, bo omenjena komisija prevzela usodo vaše OO v svoje roke. Mladinska politična šola v Zrečah Komisija za idejnopolitično delo pri OK ZSMS Celje je tretjega in četrtega aprila v Zrečah organizirala mladinsko politično šolo- Iz Cinkarne so se udeležili: DSSS: Radmila Marjanovič, Radmila Vignjevič, Zoran Pečnik. METALURGIJA: Abdulah Smajlovič, Anton Rek, Fikret Imamovič. VZDRŽEVANJE: Ilija Kelavič, Josip Golubič. Ti02: Mario Suhodolčan, Stani-mir Kikanovič. KEMIJA: Tomislav Turnšek, Igor Rosina- TRANSPORT: Stjepan Ignja-tič- Razdelili so nas v dve skupini. V prvi skupini so bili mladinci iz srednjih šol, v drugi pa mladinci iz delovnih organizacij. Vse teme so bile zelo zanimive, predvsem zaradi tega, ker so predavatelji dobro opravili svoje delo. Prvo temo, »Aktualne razmere v celjskem gospodarstvu«, je podal Miloš Pešec, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Celje. Povedal je, da smo v Celju uspešno delovali in dosegli napredek, čeprav se je obseg proizvodnje povečal le za 1 odstotek, medtem ko je bilo načrtovano povečanje 2 odstotka. Predstavil nam je osem DO, ki so lani poslovale z izgubo, pri tem pa je seveda izstopala LIK Savinja, saj nas je vse zanimalo, kaj se je pravzaprav pri njih zgodilo in kako nameravajo naprej-Druga tema je bila »Zaposlovanje, nezaposlenost, kadri«. Predavatelj je bil Uroš Pešec, sodelavec skupnosti za zaposlovanje. Ta tema nasje vse najbolj pritegnila. Bil je to pogovor, na katerem smo vsi lahko sodelovali, ker predobro poznamo te težave. Pogovor seje vrtel predvsem o odločanju mladih, ki ga skoraj ni, o stanovanjskih problemih, težavah z zaposlovanjem mladih ljudi ter o odrinjenosti mladine na vseh družbenopolitičnih področjih. »Družbenoekonomski položaj mlade generacije« je bila tretja tema. katere predavatelj je bil Željko Cigler, član predsedstva RK ZSMS, obiskal pa nas je tudi predsednik mladine iz Vojvodine. Aktualne točke so bile seveda štafeta mladosti in plakat, razlike med nacionalnostjo in nacionalizmom ter an-tislovenstvo v SFRJ. Tu smo se prav prisrčno nasmejali predsedniku mladine AP Vojvodine, ko je izjavil, da mu je babica rekla, naj se pazi tam v Sloveniji. Eden mu je ob slovesu celo rekel, naj pozdravi babico. Naslednja tema je bila »ZK in idejna gibanja v družbi«, katere predavatelj je bil Pivec, predstavnik OK ZKS Celje- Pogovarjali smo se o jugoslovanski krizi, o nasprotjih in drugačnih gledanjih na slovensko obnašanje, kar se pojavlja zaradi različ- nega razvoja že v zgodovini. V podjetjih imamo zaostalo proizvodnjo, podcenjujemo svoje izdelke na tujih tržiščih. O vseh teh problemih bi moral ZK priti pred ljudi z aktivnim programom. Povečati bi morali vlogo mladinske organizacije, mladina bi si morala zastavljati vsa ta vprašanja, ne le v okviru mladine- Poudaril je tudi, da je vključevanje v ZK vedno manjše in razložil, zakaj se to dogaja. Drugi dan sta bili še dve predavanji: »Predlog ustavnih sprememb« in »IV. samoprispevek«. Za prvo še ni nič dokončnega, je v javni razpravi, četrti samoprispevek pa je namenjen za izgradnjo nove bolnice. Mladinska delovna akcija Mladinci Metalurgije so 11 in 12. maja 1987 organizirali lokalno delovno akcijo- Udeležilo se je je 17 mladincev, v glavnem iz Metalurgije. Akcija je potekala oba dneva od 11.00 do 18.00 ure. Mladinci so čistili žlebove v skladišču starega dela Cinkarne. Očistili so 9000 m žlebov in jih nato premazali z oljem. Čeprav je bilo delo težko in umazano, so bili mladinci zelo marljivi, pa tudi razpoloženje ob delu je bilo dobro. Vseh 17 udarnikov je za to akcijo delalo 205 udarnih delovnih ur. Da pa so bili mladinci res pridni, dokazuje tudi slika z akcije. Mladinci TOZD-a Metalurgija Izbiramo najbolj romantični par Cinkarne KK ZSMS organizira akcijo »Izbiramo najbolj romantični par Cinkarne«. Pogoj za sodelovanje je, da oba delata v Cinkarni. Upamo, da akcija ne bo propadla- To je odvisno od vas. Predlagajte vse pare, za katere mislite, da so romantični in sentimentalni. Id * KK ZSMS se zahvaljuje pokroviteljem, ki so omogočili to akcijo. To so: Metalurgija. Ti02, Transport, KK Aljažev hrib. SO Celje in Klub alkoholikov Cinkarne. Kot spomin na akcijo bodo vsi sodelujoči pari dobili nagrade, zmagovalnemu paru pa pripada posebna nagrada. Prijave zbirajo Darja. Radmila (381) in Fikret (536. 543) do 15-junija. O rezultatih akcije bomo pisali v naslednji številki MCC-ja- Hvala za sodelovanje! VID Šprajc - najhumanejši član kolektiva Lani je konferenca mladih razpisala natečaj: »Izbiramo najhumanejšega člana našega kolektiva«. Na ta način naj bi dali. priznanja in pohvalo članom kolektiva, humanim v Cinkarni ali izven nje- Člani našega kolektiva to akcijo niso resno vzeli, kot da sojo vnaprej podcenjevali, saj izvira iz mladinske organizacije, zato je prišlo na konferenco malo prijav. Ne glede na skromno konkurenco mislimo, da je Vid Šprajc brez konkurence najhumanejši član 1986 leta. To je potrdil tudi enoglasni sklep članov konference na sestanku v mesecu februarju. Lani seje v februarju pripetila nesreča Antonu Korezu v Žetalah. v kateri je izgubil tudi sina-Snežni plaz je enostavno sesul hišo in uničil vse stvari, ki so bile v njej. Tako je Korez čez noč ostal brez vsega. V pomoč Kore-zovim so se vključili samoupravni organi, vodstvo in DPS ter vsi zaposleni, ki so pokazali veliko razumevanja za njegovo nesrečo- Mladi Metalurgije so organizirali dve prostovoljni mladinski akciji: čiščenje terena in kopanje temeljev za novo hišo. Sindikat je organiziral prostovoljni denarni sklad, pohvalo pa zasluži tudi Cinkarna, saj je omogočila Korezu izredni kredit za gradnjo nove hiše. Vsi našteti seveda zaslužiji posebno priznanje za humanost, saj so človeku v nesreči pokazali, da ni sam. Pozornost celotnega kolektiva je Korezu pomagala, da se spet povrne v normalni tir življenja. To je pravi dokaz, da humanost v naši sredi je in bo tudi v bodoče. V prvem nizu humanih gest pa je bil najhumanejši sodelavec Antona Koreza - Vid Šprajc. Ko so prostovoljno zbirali denar v Metalurgiji, so ostali dajali od 200 do 2000 din. medtem ko je Šprajc dal 20.000 din. kar pa lani v februarju ni bilo tako malo. Ko so mladi v Metalurgiji organizirali delovne akcije, je bil Vid Šprajc med prvimi prostovoljci-Pravo presenečenje za vse pa je bilo. ko seje odločil, da bo svoj celotni dopust (30 delovnih dni) daroval Antonu Korezu- Zato ni čudno, da seje konferenca ZSMS brez dileme odločila, da je Vid Šprajc najhumanejši član cinkarne za leto 1986. Vid Šprajc se je rodil 31. maja 1948 leta v Čakovcu- V Cinkarni je zaposlen od avgusta 1971- leta- Najprej je delal v Kemiji (modri baker), v Metalurgiji (TD bobni), sedaj pa je kurjač peči v stari valjarni. Stanuje v samskem domu. ni poročen. V id Šprajc MCC: Kako se počutiš kot naj-humanejši član dvatisočpetsto-članskega kolektiva? VID: Mene je sram, da bi sam sebi priznal, da sem ravno jaz najhumanejši. Mogoče je nekdo bil še bolj human od mene. pa vi to niti ne veste. Srečen sem, če lahko nekomu pomagam- Ne maram nesreč, v katerih ljudje izgubijo svoje najbližje; če pa bi do nesreče prišlo, bi spet pomagal- Dal bi kar lahko oz- kar imam, ne samo en dopust, dal bi dva, pet. deset-.. MCC: Ali je humanost velika? VID: Ne naredi humanost velikega človeka, temveč bbratno, človek ustvari humanost veliko-Verjamem, da v današnjem tempu življenja humanost ni umrla, humanost bo vse dokler bo življenje- MCC: Ali si aktiven v D PO in SO? VID: Sem delegat DS tozda. To je vsa moja aktivnost. MCC: Kaj misliš o delovanju sindikalne organizacije? VID: Sindikalna organizacija ne deluje kontinuirano, nisem niti dobro seznanjen z njenim delom. Imam pripombo o organiziranju sindikalnega izleta. V glavnem redno hodim na te izlete in skoraj vedno so podobne relacije. Bilo bi dobro, če bi organizirali še kakšen daljši izlet. MCC: Zakaj stanuješ v samskem domu? Ali nisi mogel dohiti stanovanja? VID: Vem. da bi bilo bolje, če bi imel stanovanje. Vendar se z leti človek navadi, kar ni dobro. V sobi sem sam in ni mi slabo-MCC: Si zadovoljen z delovnim mestom in z medsebojnimi odnosi? VID: Zadovoljen sem. Delam v štirih izmenah in normalno je, da je težje delati v štirih izmenah, kot pa samo v prvi. Vendar, ko delaš v izmenah, so tu še dodatki, tako da več zaslužiš. Kar se tiče ljudi, s katerimi delam, nimam problemov. Dodal bi le to, da je obratovodja stare valjarne Zvone Arh dober človek, ki vsakega razume. SREČA »Da, dragi moj gaber, čas je dolg in siv, samo trenutki so zlati!... In ker so zlati, jih zapravimo lahkomiselno, kakor zapravimo zlatnik, če nam pade v roke... Je že tako, da nismo vajeni ravnati ne z zlatom ne s srečo! Ta Kosmačeva misel me zresni, ko slišim ljudi govoriti o sreči. Zelo težko je govoriti in pisati o sreči- Vendar to magično besedo vedno znova in znova vpletamo v pogovor. Vsi hrepenimo po njej, za vsakega je sreča nekaj drugega- So ljudje, ki bi srečo označili s preprostimi besedami kot ljubezen, prijateljstvo. dobrota, mir... In drugi, ki z besedo sreča razumejo nekaj čisto drugega. Zanje je sreča nov, najmodernejši avto, veliko stanovanje, nov vikend... Toda, so potem, ko imajo vse to, zares srečni? Z gotovostjo lahko rečem, da niso, kajti vedno si želijo več in to pehanje za bogatstvom jih ne osreči, nasprotno, naredi jih trde, nedostopne za lepoto stvari okoli sebe; nesposobne poiskati srečo v majhnih stvareh in nesposobne doživljati tiste zlate in srečne trenutke, o katerih razmišlja Kosmač- Vse važnejši jim postaja denar, vse stavijo nanj. Namesto srca imajo v prsih računalnik, ki pri vsaki odločitvi pretehta najprej to, koliko dobička bo vsa stvar prinesla in na osnovi tega izreče svojo odločitev, ne oziraje se na to, če je prava in pravična-Naenkrat me prešine misel - kaj pa je zate sreča? Vprašanje je tako nepričakovano, da me zmede in prvi hip ne vem odgovora. Že mislim odgovoriti. •• ti torej molčiš, ne veš, kajne? Kar priznaj, da ne veš, kaj naj rešeč, kako naj opravičiš svoje ravnanje. Že mislim zamahniti z roko in odgnati nadležne misli, toda roka mi sredi MCC: Imaš kakšno sporočilo: povej če te kaj nismo vprašali? VID: Rad bi, da to ne objavite v časopisu, ker mi je resnično neprijetno. Tako govori Vid Šprajc, iz katerega je treba vsako besedo izvleči- Deluje mirno, celo sramežljivo. Nerodno mu je, ker bo njegov intervju objavljen. Iz vsake njegove besede izvira skromnost. to je verjetno odlika humanih ljudi- Nam preostane le to, da želimo naši DO čim več takšnih ljudi, kot je Vid Šprajc. giba obstane- Ustavi me tisti notranji šepetajoči glas: »Kar odgovori pošteno, vsaj poštena bodi. Ali nisi zadnjič, ko te je nekdo vprašal, če si srečna, odgovorila, da si, a da ti do popolne sreče manjka samo še dirkalno kolo, pa mogoče še nov kasetofon... »Tudi ti gradiš srečo na denarju, priznaj! Glas v meni postaja vse trši, vse bolj jeklen. Vem. da je to vse res. ampak... Tu ni nobenega ampak, ustavi moje prepričevanje in hlastno, kot da se boji, da bi ga hotela preglasiti, nadaljuje: »Kaj nisi vedno trdila, da najbolj sovražiš hinavščino?! Ali nisi sedaj ti taka? Obsojaš ljudi, katerim si enaka. Nič nisi boljša od njih!« Veš, moj odpor proti temu skrivnostnemu prišepetavanju resnice seje dokončno strl- Vsa skrušena in nema od groze, ki me je prevzela, ko sem spoznala, kam to vodi. Priznam, da je to, kar sem sprva imela za nadležno misel, vse resnica. Resnica, ki boli. Toda tu je upanje in trden sklep v spremembo mojih misli o sreči- Vem, da sem živela v zmoti in kljub bolečini, mi na lice huš-kne smehljaj veselja, da sem svojo zmoto kmalu spoznala. Ko bi jo spoznali, čeprav pozno, a spoznali vendarle tudi drugi ljudje. Po sreči vendar ni treba hrepeneti in čakati nanjo. Srečo si moramo poiskati sami. pogledati moramo vase in pošteno odgovoriti na vsa vprašanja, pa bo šlo. Sreča je res, kot je nekdo dejal, podobna očalom, iščeš jih, pa jih imaš na nosu. Sedaj vem, kaj je zame sreča, to je mnogo preprostih besed, prijateljstvo, ljubezen, mir, besede, ki kljub svoji preprostosti mnogo povedo- Sedaj vem, da za srečo potrebuješ zelo malo, a ko jo zapraviš, izgubiš nekaj velikega in dragocenega. Pri urejanju glasila MCC so sodelovali: Radmila Vignjevič, Darja Gaber in Fikret lmamovič. Glasbeni dodatek ČEKANJA NEMA VIŠE Noči mi pretvori u košmar i sada to čini ona, jutra sačekivam budan, umoran, neispavan, jadan, snagu mi daje pomisao, da ču je vidjeti danas. Uspjehom smatram svojim, ako mi kaže zdravo. Ja sanjam nju, a ona sanja druge. Ja volim nju, a ona ljubi druge. Ja patim zbog nje, a ona voli druge. Htio sam postati političar, glumač ili pjesnik. Htio sam naprosto da radim nešto da mi se divi da bi na taj način kupio njenu ljubav, a ona slijepa, luda ili šta ti ja znam neče nista od mene, moram ostati sam. Tražiču utjehu u piču, drogi ili bogu u tebi je tražiti neču, neču nikada više i kad bi srce puklo i kad bi odletio u nebo i to je mnogo bolje, nego da čekam tebe. Prode strpljenje moje, suviše dugo čekam neču da čekam više majke mi, nikada više samo da znaš, ni meni neče biti lako, misliču i dalje na tebe al’ ČEKANJA NEMA VIŠE! Fikret lmamovič AFORIZMI Kavalir je moški, ki nikoli ne pozabi na njen rojstni dan - in nikoli ne ve, koliko je ona stara. Če se ti nasmehne sreča, se ne vznemirjaj- Lahko, da se ti bo smejala- Dobremu človeku je denar užitek. skopuhu ljubezen. Ena sama želja iz otroštva se vsakemu uresniči: da bi odrasel. Lastnih napak ne vidimo zato, ker iz takšne bližine ni mogoče ničesar razločiti- Dober človek ni tisti, ki naredi kaj dobrega. Dober je tisti, ki ne naredi nič zlega- o%%- % ■$, -2, 'Sr %%% s %/ OBZORJE LJUBEZNI! Poglej draga tja v daljavo, čez tisto širno planjavo. Tam se rojeva obzorje, tam blizu ljubezni je morje. Poglej draga, sonce že vzhaja, otrok se prebuja, ljubezni srce se vdaja, toplina me tvoja obdaja. Čez to širno planjavo, z drevesi obdano, vse je rjavo, od jutra zaspano. Ljubezni luč gori, kakor sonce v zori. Srce moje se topi, ker ljubezen tvojo si želi. Sandi 7 NI RAZVOJA Vsi smo iskalci novega Gotovo si vlogo našega razvoja zamišljamo v nenehnem snovanju novih proizvodenj v okviru obstoječih ali novih programskih usmeritev. Ker pa poenostavljeno ocenjujemo, da naša razvojna služba ne daje rezultatov, ki bi jih po našem mnenju morala, smo ustanovili razvojni svet, ki se je 5. maja sestal na svoji prvi seji. Na njem so najodgovornejši ljudje iz posameznih dejavnosti Cinkarne obravnavali predlog poslovnika dela, v katerem je zajeta vsa usmeritev dela tega sveta. Najprej naj bi opredelili vlogo raziskovalne enote in obnovili načela delitve dela med centralno službo in tehnološkimi pripravami. hkrati pa skrbeli za spoštovanje dogovorjenih načel. K temu bi morali postaviti tudi načela za zbiranje idej in kriterije za uvrstitev idej med raziskovalne naloge. Naloga razvojnega sveta bi tudi bila določanje odgovornih oseb za posamezne razvojno raziskovalne naloge in zagotavljanje sodelovanja vseh potrebnih nosilcev znanja za uspešnejše delo. Seveda bi svet obravnaval rezultate preteklega obdobja in sprejemal odločitve o nadaljnih nalogah ter potrjeval programe dela razvojne enote. Razvojni svet bi sproti preverjal smotrnost programskih usmeritev in nenehno iskal nove smeri v težnji po prestruktuira-nju naših dejavnosti Toda najprej se bo treba poenotiti v dejstvu, da moramo novosti iskati vsi. Tisti, ki komunicirajo s tržiščem in so v stiku s poslovnimi partnerji, tisti, ki hodijo po sejmih in najdejo kaj zanimivega ali raziskovalci, ki brskajo po statističnih letopisih o uvozu in enciklopedijah, ter tisti, ki iščejo nekaj izvirnega. »Nikoli ne bomo našli ničesar, če bomo hodili po svetu z zaprtimi očmi« je v uvodu dejal podpredsednik KPO in predsednik tega sveta Vilibald Raznožnik. Naloga sodelavcev v razvojni enoti pa je, da ideje proučijo, razvojni svet pa bo odločil, katere so vredne podrobnejše obravnave in uvrstitve med razvojno raziskovalne naloge. Poslovnik dela razvojnega sveta teži predvsem k oblikovanju razvoja Cinkarne kot celote, a ne tako, da bi bila ta celota le seštevek želja posameznih temeljnih organizacij. Če hočemo doseči razvojne cilje, jih lahko le kot Cinkarna v celoti in v koraku s časom. Zato bi bila najbrž bolj učinkovita pot. če bi bil razvoj razdeljen po programih MG. OZN in problematika odlaganja ter ponovne uporabe ostankov odpadkov iz proizvodnje fosforne kisline in titanovega dioksida Od 5. do 6. maja 1987 je bila v palači narodov v Ženevi druga seja skupine za pripravo študije o odla iz. proizvodnje H3P04 in TiO komisija za Evropo pri OZN, industrijo in je bila dogovorjena katero žal nismo vedeli. Seje se je udeležilo 18 predstavnikov iz desetih držav (Češkoslovaška, Finska, Francija, ZR Nemčija, Italija. Nizozemska, Španija, Švedska. Velika Britanija in Jugoslavija). Sejo je vodil predstavnik Velike Britanije, g.J. Farquhar, in je bila simultano prevajana v angleščino, francoščino in ruščino-Dnevni red je bil enak vsebini študije: I. Odlaganje in uporaba fosforjevega gipsa 1.1. Običajno odlaganje v tla 1.2. Odlaganje v morje 1.3. Uporaba za proizvodnjo cementa, mavca, gradbenih materialov in gradbenih mas 1.4. Uporaba v agrokompleksu . Sejo je organizirala ekonomska oziroma njen komite za kemično že na prvi seji (24 do 25/2-86), za 1.5. Ostale uporabe, kot polnilo za papir itd- 16. Alternativne tehnike proizvodnje, ki zmanjšujejo nastanek fosforjevega gipsa 2. Odlaganje in uporaba kislih raztopin iz Ti02 proizvodnje 2.1. Odlaganje in uporaba kislih raztopin iz železovega sulfata -zelene galice 2.2. Odlaganje močnih in šibkih kislih raztopin 2.3. Alternativna tehnologija za proizvodnjo tržnih proizvodov iz šibkih in močnih žvepleno kislih raztopin 2.4. Alternativne tehnike proizvodnje Ti02, ki zmanjšujejo nastanek odpadkov 3. Zaključki in priporočilo. Točka 2-3- je nova, saj so jo prisotni uvrstili v študijo na osnovi naše predstavitve. Ocenili so, da so jugoslovanske izkušnje in raziskave resnično nove in da se to opiše ter doda študiji. Na modelnem prikazu Cinkarne Celje bo predstavljeno možno uspešno reševanje odpadkov - ostankov iz proizvodnje Ti02 po sulfatnem postopku- Z zamenjavo apna z apnenčevo moko, so znižani stroški nevtralizacije in odlaganja ter možnost proizvodnje tržnih izdelkov, kot so: tekoči ogljikov dioksid, suhi led, titanova sadra za nadomeščanje pri rodne pri proizvodnji cementa, mavec, gradbeni elementi iz mavca, gradbene mase, zapiralne mase za rudarstvo, oborjeni kalcijev karbonat, amonosulfat. V zaključnem delu sestanka je bilo dogovorjeno, da bo študija tiskana kot publikacija OZN za prodajo. Vsak sodelujoči dobi en izvod brezplačno. Vse pripombe. dopolnitve in dodatne točke pa je potrebno poslati najkasneje do 15. avgusta 1987. Končno besedilo študije bodo prisotni potrdili na tretji seji v začetku leta 1988. Ugotavljamo, da možnosti za dopolnilo informiranje in stike z sodelovanjem v telesih OZN so, da pa jih ne poznamo in še manj izkoriščamo. Kakovost gradiv in publikacij je velika, določena tehnična literatura pa je neposredno uporabna- Dani PODPEČAN Vključevanje Cinkarne v raziskovalne projekte Dolgoročni načrt SRS predvideva preusmeritev gospodarstva v razvojno in tehnološko intenzivno proizvodnjo ter izvoz znanja in dela. Zato se morajo naše industrije povezovati z razvojnimi institucijami, da bi bolje razvijale domače znanje, ga sistematično zbirale, osvajale tehnologijo kupljenega znanja in izpopolnjevale uvoženo, razvijale nova znanja na novih operacijah in procesih. v svetu imajo kemično usmerjeno industrijo za razvojno najbolj intenzivno, zato naj bi bila tudi v bodoče gonilna sila napredka. Ni nenavadno torej, da vanjo vlagajo okoli 30 odstotkov vseh sredstev za raziskovanje. niso pa redke države, ki vlagajo še več, na primer Švica, 52 odstotkov. Če se želimo usposobiti za proizvodnjo zahtevnejših izdelkov, se moramo usmeriti v raziskovalno delo, za kar imamo v Sloveniji ustrezna znanja in opremo. V tem smislu se naša delovna organizacija vključuje v številne institucije, s katerimi sodeluje pogodbeno ali na podlagi sklenjenih sporazumov že dolga leta. Že od leta 1983 sodelujemo tudi na mednarodnem področju s firmo Realpress iz Budimpešte. Skupno potekajo raziskave grafičnih materialov. Nedavno je bila sklenjena pogodba z Institutom Jožef Stefan iz Ljubljane za raziskavo barijevih soli. Že nekaj časa sodelujemo pri mi-kroprocesnemu vodenju tehnoloških procesov. Letos se bomo vključili tudi v akcijo 2.000 mladih raziskovalcev s tremi sodelavci, ki bodo opravljali razvojno raziskovalne naloge za potrebe Cinkarne- Sodelujemo tudi z Institutom Boris Kidrič, na področju sredstev za vlečenje žic. z mariborsko univerzo na področju simuliranja računalniškega procesa proizvodnje žveplove kisline ter z ljubljansko univerzo, Tehnološko metalurško fakulteto Beograd, Metalurškim institutom Ljubljana, Občinsko raziskovalno skupnostjo Celje, Razvojnim centrom in raziskovalno enoto Peko Tržič. Dolgoročno sodelovanje z inštituti nam prinaša velike koristi. Konkreten uspeh smo imeli z raziskavo novega izdelka Vleko-lit, Kemije Celje in mikroproce-snim vodenjem proizvodnje, veliko pa smo pridobili tudi z izmenjavo izkušenj z Madžarsko. Našo razvojno službo pesti problem pomanjkanja strokovnega kadra in opreme, zato so sredstva, namenjena za sodelovanje z institucijami upravičena- MG Delo disciplinske komisije Obravnavanih je bilo 32 disciplinskih primerov, od tega največ -12 v Vzdrževanju, sledijo Metalurgija - 8, Kemija Celje - 4, Grafika, Ti02- DSSS - 2 ter Veflon 1 primer. Kot hujše kršitve so prevladovali neopravičeni izostanki z dela 5 dni ali več-Nekaj je bilo tudi vnašanja alkohola v DO oz. vinjenost na delovnem mestu. Med lažjimi kršitvami je bilo zapuščanje dela med delovnim časom ali pred koncem in neopravičena odsotnost z dela 1 dan. Najstrožji disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja je bil izrečen v petih primerih. V treh primerih so delavci zoper takšen sklep ugovarjali. Postopek še ni končan. Zaradi pomanjkanja dokaznega gradiva je bil v dveh primerih postopek ustavljen. Darja Horvat DISCIPLINSKI UKREP Vzdriev. T102 Metalurg. Kem. C. Kem. M. veflon Grafika TIS Eneraet. DSSS OPOMIN I JAVNI OPOMIN PRENEHANJE POGOJNO ZA DOBO J MESECE PRENEHANJE POGOJNO ZA DOBO 6 KCSCCEV PREfCHANJE P0C0M3 ZA DOBO 9 *€S£CEV PRENEHANJE DELOVNEGA RAZTCRJA USTAVITEV POSTOPNA 12 2 a Le v medsebojnem zaupanju je mogoče dobro delati Kot je znano, so delegati delavskega sveta delovne organizacije na 10. redni seji 17. aprila letos, obravnavali in tudi potrdili informacijo o razmerah v tozdu Transport in skladišča, hkrati pa sprejeli tudi nekaj ukrepov. Glavni namen za izdelavo tovrstne informacije izhaja iz zaostrenih odnosov v posameznih delih te temeljne organizacije, še posebej skladišč. Ker je s sklepom IO OOZS v tej TOZD imenovana 27. 3- 1987 komisija, ki je dolžna proučiti stališča IO OOS delavcev kemične in nekovinske industrije v Celju, je smotrno, da se takoj sestane tudi IO OOS in sekretariat OOZK ter da skupaj z imenovano komisijo izdelajo usmeritve delovanja za odpravo problemov. ki ovirajo učinkovitost poslovanja v TOZD- Iz tega izhaja tudi nujna dopolnitev programov dela DPO v tej temeljni organizaciji. - V vodstvu TOZD se morajo poenotiti pri realizaciji delovnih nalog, uskladiti pa je treba tudi sodelovanje med DPO. samoupravni organi in vodstvom. - Okrepiti zaupanje delavcev, ■katerim mora vodstvo temeljne organizacije bolj prisluhniti, kar bo odpravilo potrebe po iskanju rešitev zunaj nje, oziroma Cinkarne. Dogovorjeno je bilo, da za koordinacijo in usklajevanje med TOZD TiS in DO. KPO pooblasti tov. L. Slapnika, pomočnika KPO. Menimo, da so se zadeve že dosedaj primerno uredile, saj je sekretariat OO ZK v razširjeni sestavi sprejel pomembna stališča enoglasno, prav tako pa tudi IO OOS- Močno je bila poudarjena zahteva. da se takoj preneha z raznimi medsebojnimi obtoževanji, saj so gospodarske razmere dovolj resne, daje skrajni čas za delo in ustvarjanje čimboljših delovnih učinkov. Prav gotovo bodo taka stališča sprejele tudi DPO v celoti ter delavci na zborih, saj so že dosedaj pokazali vso pripravljenost za delo v urejenih medsebojnih odnosih. L. S. Dejavnost ljudske tehnike stagnira Društvo Ljudske tehnike Cinkarne, ki ima 395 članov, je letos staro že 30 let. V zadnjem letu je čutiti slabšanje položaja društva pri pridobivanju dela, pomlajevanju članstva in načinu finansiranja. Da bi razjasnili vsa ta vprašanja, smo prosili za razgovor dolgoletnega tajnika društva, tovariša Viktorja Skaleta. Začeta reorganizacija v skladiščni dejavnosti v začetku lanskega leta. ie zahtevala marsikje spremenjen način dela ter večjo osebno odgovornost za delo Pri vsem tem je občasno prihajalo do konfliktnih razmer med posamezniki oziroma skupinami. Tudi povečana aktivnost DPO in samoupravnih organov ni bistveno pripomogla k odpravi nekaterih notranjih nesoglasij, saj se številni sklepi niso dovolj ažurno spremljali, zato tudi niso bili realizirani. Posamezniki v tej temeljni organizaciji so se posluževali tudi »iskanja pravice« zunaj TOZD in DO, zato ni čudno, da smo o tem pogosto brali v različnih sredstvih javnega obveščanja. Ni namen tega članka, da bi presojali, koliko je v različnih obtožbah resnice in koliko ne. Dejstvo je. da seje v problematiko vključil tudi občinski odbor sindikata delavcev kemične in nekovinske industrije, kasneje pa tudi istoimenski republiški odbor. Izdelana je bila ocena, ki vsebuje njihove ugotovitve in stališča. Na sestanku 3- aprila letos, katerega so se udeležili predstavnik Republiškega odbora sindikata kemične in nekovinske industrije. predstavniki Občinskega sindikalnega sveta ter pred- stavniki DPO Cinkarne in TOZD TiS in KPO. so bila predvsem ocenjena stališča, ob tem pa je bilo ugotovljeno, da se razmere v tej TOZD v javnosti prikazujejo v pretirani obliki, kar škodi naporom, da se razmere čimprej uredijo-Dogovorjeno je bilo. da morajo DPO, samoupravni organi in KPO delovne organizacije skupaj s strokovnimi službami zagotoviti vso potrebno pomoč in podporo tej temeljni organizaciji s ciljem, da se odpravijo sporna vprašanja. Delegati DS DO so sprejeli informacijo in predlog nalog, ki jih je treba opraviti. Opredeljene so predvsem naslednje naloge: - Omogočiti vodstvu TOZD, da v skladu s sklepi DS TOZD opravi potrebne kadrovske premike. ki jih zahteva nova organizacija v poslovanju skladišč. Pri tem je treba dosledno spoštovati iz razvida del in nalog zahtevane pogoje za zasedbo delovnih mest, ki so navedeni tudi v javni objavi v DELU- - Vodstva DPO v Cinkarni zagotovijo konkretno pomoč pri izvedbi usklajevanja metod del in ciljev, kijih morajo v pooeno-tenju skupnih nalog in interesov izvesti predvsem OOZK in OOS v TOZD Transport in skladišča- Za tiste, ki še ne vedo. s kakšno dejavnostjo se ukvarja društvo. zapišimo, da deluje v desetih krožkih, katerih delo omogoča članom, da ob delu izkažejo svojo ustvarjalnost in kreativnost na različnih področjih, od projektiranja, snovanja novih naprav, opravljanja storitev (strojna, metalurška, kemijska, elektro. grafična, meritvena. gradbena dela) do ljubiteljske dejavnosti v avto, mikroraču-nalniškem, radio in fotokino krožku. Na občnih zborih krožkov v začetku letošnjega leta so člani ugotavljali. da v društvu deluje premalo mladih. Kje so vzroki za nezainteresiranost'/ Viktor Skali V sestavi članstva je 7 odstotkov starih do 27. leta, 55 odstotkov do 40 let in 20 odstotkov nad 40 let- Da mladih ni več. menim, da ni krivo društvo- Mladi danes nimajo več toliko ljubiteljskih hobijev. V pridobitvenih krož-kih-delajo tisti, ki hočejo dodatno zaslužiti- Če pri rednem delu dovolj zaslužijo, jim to ni potrebno- Lani so kat štirje krožk i bili daleč pod načrti. Kemijski, grafični, strojni in merilni krožki so dosegli pod 50 odstotno realizacijo. Pri pridobivanju dela so torej težave/ Zunanji ponudniki sc vedno bolj angažirajo pri pridobivanju dela. ker se slabša njihov gospodarski položaj. S strokovnjaki vedno bolj silijo na cinkarniški trg in izpodrivajo ljudsko tehniko iz konkurence. Velika ovira je tudi v financiranju, saj so društvene dejavnosti obdavčene toliko kot gospodarska organizacija (87 odstotkov na izplačano denarno nagrado). Osebni prejemki skupaj / dajatvami presegajo dve tretjini prihodka. Zato delitvenega sistema nc moremo popravljati v korist nagrad Za normalno delo krožkov in dejavnost društva potrebujemo 15 odstotkov dohodka od opravljenega dela- V letu 1986 je bila dejavnost društva 9 DEJAVNOSTI ŠPORT IN REKREACIJA namensko slaba, ker smo vsa sredstva namenili za izgradnjo društvenega doma. Kako si spričo omenjenega položaja zamišljate nadaljnje poslovanje društva? Izboljšanje položaja društva vidim v pravilnem normiranju prevzetih del. akordnem izvajanju dela in stimulativnem nagrajevanju članov, posebno vodij krožkov. Cene delovne ure za naročnike bi morale biti dovolj nizke, da bi društvo še ostalo konkurenčno- Prav bi tudi bilo, da bi zvišali doslej smešno nizko članarino (150 din). Menim, da bi moral biti program društva bolj zanimiv za Cinkarno. Kaj menite o mnenju, da je društvo tovarna v tovarni? V društvu imajo možnost sodelovati vsi delavci Cinkarne. Delavcu iz Metalne na primer je Cinkarna deseta skrb. opraviti mora le tisto, za kar je zadolžen in plačan. Član društva pa je član kolektiva, dela v interesu kolektiva, se poleg rednega dela še kaj nauči, pridobi izkušnje, skratka, dela v interesu tovarne-Člani društva pa imajo še druge ugodnosti. Prvenstvena naloga društva je tudi pomagati delovni organizaciji pri okvarah, nezgodah in drugih nesrečah. Dejavnost društva ljudske tehnike lani Na 27. rednem letnem občnem zboru društva ljudske tehnike. so v nov izvršni odbor izvolili Jožeta Naraksa za predsednika. Mojmirja Kosija in Ivana Ručigaja za podpredsednika ter za člane Toneta Žerjava, Milana Krivca, Franca Glušiča in Jožeta Ašenbergerja. Ponovno so bili izvoljeni Darinka Skale za blagajničarko, Viktor Skale za tajnika in Friderik Leskovšek za gospodarja osnovnih sredstev. V letu 1986 je ljudska tehnika poslovala z 6 milijoni din ostanka dohodka, kar je 1 odstotek več od načrtovanega in 12 odstotkov manj od leta 1985. Društvo ima vrednostno skoraj za 200 milijonov osnovnih sredstev in inventarja, ki je v stalni uporabi delovne organizacije. Ker za izgradnjo društvenega doma ni dovolj denarja, so člani društva prenesli sredstva v poslovni sklad namensko za prototip stiskalnice. Letos bo dejavnost krožkov zopet oživela s strokovnimi ekskurzijami in nakupi osnovnih sredstev. Na zboru so potrdili novo ceno delovne ure 4.600 din, kar je za približno 35 odstotkov več od lanske. Razmerje je 1:2.85, ponudbe društvenih del pa bodo še vedno od 25 do 30 odstotkov nižje od ostalih ponudnikov. Vabilu društva LT so se odzvali tudi dolgoletni člani, ki sedaj uživajo upokojitev. Od leve proti desni: Rado Nedoh, Viktor Vervega, Ivan Lužar, Polde Smon, Franc Korošec, Rihard Kisovec, Jože Pevec in Pavle Žele. V ŽIVI bi vam radi pomagali Želja slehernega med nami je. imeti varen dom- Za srečo in toplino družinskega življenja pa se moramo potruditi tudi sami-Pri tem vam lahko pomaga Svetovalnica za življenje v dvoje, imenovana ŽIVA- Vsak, ki želi spoznati primernega partnerja, ima možnost, da mu sve- tovalnica pri tem pomaga, odločitev za trajno zvezo pa je seveda vaša- Svetovalnica ŽIVA posluje vsak dan v Ljubljani. Hra-nilniška 7a (za blagovnico ASTRA). Lahko jih dobite na telefon (061) 313-186 ali jim pišete. saj vam tudi po pošti lahko pošljejo potrebne informacije. Svečana otvoritev novega strelišča Običajno se ob tako pomembnih datumih kot sta 27. april in I maj odpirajo proizvodni obrati, ki temu obeležju dajo svečan trenutek. Zelo poredkoma ali pa sploh ne. pa se ob takih priložnostih odpirajo objekti za rekreacijo delovnih ljudi. Običajno je v ospredju misel delati, pri tem pa pozabljamo, da lahko dobro in uspešno dela samo tisti delavec, ki mu je zagotovljen socialni status. Eden od teh je tudi rekreacija. Nemalokrat jemljemo rekreacijo kot neko nujno zlo, posebej, ko se pojavi vprašanje finansiranja- Kljub težavam in včasih tudi nerazumevanju posameznikov, daje naša delovna organizacija precejšnja denarna sredstva za rekreacijo članov kolektiva. Iz gornjega naslova so bila zagotovljena sredstva za realizacijo avtomatskega strelišča. Naloga ni bila lahka, potrebno je bilo napraviti nič koliko poti in prošenj, da smo zastavljeno nalogo uresničili. Svečana otvoritev avtomatskega petsteznega strelišča z zračno puško je bila 22. aprila 1987 in ob tej priložnosti smo Miran Rihtar je otvoril strelišče posebej pogrešali predstavnike vodstva delovne organizacije. Strelci smo ponosni na svoj športni objekt, saj je bil zgrajen ob veliki prizadevnosti posameznikov, ki so žrtvovali ogromno prostega časa. Lahko rečem, da bomo s ponosom pokazali na naše delo in dokazali, da bo ime Cinkarne v strelskih vrstah izrečeno s spoštovanjem. Predsednica sekcije Mira Corenšek se je zahvalila vsem, ki so prispevali k novemu strelišču Najprej so strelišče preizkusile strelke Ekipno vodi vzdrževanje 28. letne igre grafikov Slovenije Po svečani otvoritvi je bilo dvodnevno tekmovanje v streljanju z zračno puško med tozdi-Sodelovalo je 78 strelcev iz delovne organizacije, razen titan dioksida in energetike. V ekipo tozda je štelo najboljših prvih pet strelcev. Rezultati: 1. tozd Vzdrževanje: Kranjc 180, Salmister 167, Rihter 159, Hu-dohmet 148 in Orter 124, skupaj 778 krogov, 2. tozd Transport in skladišča: Luzar 175, Horvat 161, Derča 153, Arzenšek 141 in Nikolič 134, skupaj 764 krogov, 3. DSSS: Umek 171, Gorenšek M- 159, Smeh 157, Kamenšek 141 in Justin 135 skupaj 763 krogov, 4. tozd Veflon: Patkanj 158, Sel- Športna tekmovanja Kakor vsako leto. smo tudi letos organizirali razna športna tekmovanja med TOZD naše DO in izven nje. Ob otvoritvi novega 5 stezne-ga avtomatskega strelišča, smo izvedli tekmovanje v streljanju z ZP- Na 4-steznem kegljišču Ingrada so se med sabo pomerile ekipe v borbenih igrah, v telovadnici OŠ Ivanke Uranjek pa ženske sosednjih DO v odbojki. Odbojka Spomladansko občinsko sindikalno tekmovanje ženskih ekip v odbojki je končano- V nekaj tedenskem premoru smo organizirali turnir štirih ekip, ki so se pomerile med sabo. Poznalo seje. da nekaj časa niso igrale, tako da kakovost igre ni bila najboljša. Največ uspeha so imele igralke Kovinotehne, ki so premagale vse svoje nasprotnice in osvojile lep pokal v trajno last- Rezultati tekmovanja: Emo - Cinkarna 18:30 Odbojkarska ekipa Cinkarne čan 156, Jurak 149, Kristančič 146, in Škerjanc 143, skupaj 751 krogov, 5- tozd Grafika: Jonke 153, Gobec 147, Žerjav 147, Pohole 145 in Bombač 136 skupaj 728 krogov, 6- tozd Kemija: Botušič 170, Voga 146, Malus 139, Frece 130 in Mraz 124, skupaj 709 krogov, 7. tozd Metalurgija: Počivalšek 153, Unetič 148, Kramarič 138, Košak 130 in Cafuta 130, skupaj 699 krogov. Doseženi rezultati so zelo dobri. Nerazumljivo pa je, da se tega svečanega tekmovanja ni udeležil nihče iz titanovega dioksida, kije bil nedolgo tega po rezultatih med vodilnimi. Franc Smeh počastitev 1. maja KEGLJANJE V petek 24. aprila so se med sabo pomerili kegljači v borbenih igrah. Ekipa je štela 5 kegljačev. Tekmovanja so se udeležile le 4 ekipe, med katerimi so bili najboljši vzdrževalci. Vrstni red je naslednji: L Vzdrževanje 342 letos 2. Metalurgija 326 letov 3. DSSS 316 lesov 4. Grafika 281 lesov Kovinotehna - RC 30:29 RC - Emo 30:5 Kovinotehna - Cinkarna 30:27 Za našo ekipo so nastopale: Zdenka in Radmila Vignjevič, Ljuba Samec, Vera Zupanc. Jožica Šeško. Irena Zalokar in Jožica Točaj. Po končanem tekmovanju smo se dogovorili, da bo ta turnir ostal tradicionalen, vsako leto bo organizator druga DO. Dogovorili smo se, da bo naslednje leto organizator Kovinotehna. M. L. Zmagovalna ekipa Kovinotehne Lani so bile grafične igre v Murski Soboti, kjer so naše športnice in športniki sodelovali prvič. Od petnajstih športnih panog, smo nastopali le v osmih in zasedli odlično 7. mesto- Od 20 sodelujočih OZD. Letos bo-NOGOMET NAMIZNI TENIS STRELJANJE ODBOJKA KEGLJANJE KOŠARKA ŠAH do te igre v Novi Gorici v organizaciji GRAFIKA Soča. Komisija za športno rekreacijo je sklenila, da se bomo iger udeležili v vseh razpisanih športnih panogah, in to: - člani, st- člani, - moški - ženske, - moški - ženske, - moški - ženske, - moški - ženske, - moški in - moški- Igre bodo v soboto 27. in nedeljo 28. junija. Največji rivali bodo prav gotovo športniki iz AERA. ki že vrsto let osvajajo prvo mest0' M. L. Takole veselo so se nasmejali tenisači na letnem delovnem sestanku Tenis sekcije KULTURA Razstava unikatne keramike Ob otvoritvi razstave je bil kratek kulturni program Pred prazničnimi dnevi, konec aprila, je bila v prostorih SLO pod jedilnico, razstava okrasne unikatne keramike iz gline- Svoje domiselne izdelke, ki bi jih rada imela vsaka gospodinja v svojem domu, je predstavil naš sodelavec Rudi Mraz iz Kemije. Rudi se je s keramiko srečal že leta 1972, ko sta s sodelavcem Deržkom pri poskusih ugotovila, da se iz odpadnih materialov da izdelati čudovite izdelke- Razstavo si je ogledalo veliko delavcev in tudi Rudi je dobil kar lepo število naročil. NASA STRAN Nagradna križanka Rešitve pošljite v uredništvo do 20. 6. 1987. Prva nagrada: 6.000, druga 3.500, tretja 2.000 din. Upokojeni so bili Štefan ZALOŽNIK, rojen leta 1924 v Vrabčah pri Zagrebu slovenskim staršem, je prišel v Cinkarno že leta 1953- Najprej je delal v topilnici in ker je bil doma iz Socke, se je moral s kolesom voziti na delo. Nekega dne leta 1962 se je pri delu poškodoval in ostal invalid. Nato je 24 let opravljal fizično lažje delo. Bilje vratar in čuvaj. »To je neustrezna služba«, pravi, »ker nikoli ne veš od kod preti nevarnost«. Za tiste »ta prave« lopove so najbolj prikladni prazniki in čuvaj mora biti takrat še bolj pazljiv. Sedaj je služba mlajša, močnejša in sposobnejša, zato jim želim čim manj neprijetnih ripetljajev. tefan ima mnogo prijetnih in neprijetnih spominov, V svojem življenju je spravil h kruhu štiri otroke, zgradil si je dom in prav gotovo bt> še naprej srečno živel- Marija DROBNAK seje rodila 10. avgusta 1931 leta v Krškem. Pri osemnajstih letih si je poiskala delo v LIK Savinja, toda kmalu seje vrnila v domači kraj. Ko se je čez sedem let poročila, se je preselila v Celje. Leta 1963 se je zaposlila v naši valjarni, kjer je ostala vse do upokojitve. »Delala sem na mali progi, nato pri Škarjah, nazadnje pa pri prevzemu pločevine. Sprva je bilo delo zelo težko, z uvedbo tehničnih pripomočkov pa je bilo precej olajšano. Ves čas sem delala sama ali s sodelavko med samimi moškimi,toda ves čas sem se dobro počutila, bili so dobri delovni tovariši. Ob upokojitvi mi ne bo dolgčas. Hodila bom na Kozjansko, kjer imamo malo zemlje, občasno pa bom čuvala štiriletnega vnuka«. Vladimir VERHOVŠEK je bil rojen 30. avgusta 1931 na Drobinskem pri Sevnici. Njegova prva zaposlitev je bila na žagi v Šentjurju. Ko je odslužil vojaški rok, sije našel delo v Cinkarni, in sicer je najprej v Plinarni odvažal ogorke, nato pa osemnajst let odvaža - do ustavitve Plinarne. »Nazadnje sem delal v kotlarni, delo niti ni bilo težko, ampak živčno. Sedaj, po upokojitvi se bom posvetil delu na kmetiji. Veste, z vinogradom je dosti dela od spomladi do jeseni. Ne, na morju nisem bil nikoli, ni bilo časa, tudi vleklo me ni tja-Raje bi hodil v hribe«. Obema nekdanjima sodelavcema želimo obilo zdravja in dobrega počutja- Jovanka GARGALIJEVIČ, rojena leta 1928 v Grabarici v okolici Negutina v Srbiji, je bila v Cinkarni zaposlena 16 let kot snažilka. Čistila je prostore kadrovske službe. Zaradi bolezni je bila invalidsko upokojena septembra lani. Sodelavci iz kadrovske službe sojo imeli radi in ji zaupali. Ob svojem delu je vzgajala mlada dekleta, ki so prišla na novo na delo v splošno službo. Rada ima čistočo in prijazna je z ljudmi, to so vrednote, ki so za zgled. Ker dobro kuha, rada prideluje zelenjavo in izdeluje lepa ročna dela, ji v pokoju ne bo dolgčas. V decembru se je upokojil tudi Vinko KUTNJAK, rojen leta 1929 v Medimurju- V Cinkarni je delal 36 let v keramiki, nato pa v energetiki. Nerad je govoril o sebi, zato kaj več ne moremo napisati. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta ADOLFA DREMLJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem razvojne službe in tozda Grafikfe za denarno pomoč- hči Hermina Čater z družino Spomin s Krete - hibiskus foto: Lamper Metalografski posnetek mikrocinka - povečava mikrostrukture 100 krat foto: Planinšek, Lamper Makro posnetek strukture predzlitine titanbakra foto: Lamper AFORIZMI Kopriva ne pozebe - ker je navadno oblečena v krznen plašč Ko že govorimo o oporečnosti živih/, bi se morali zavedati - da so tudi odgovorni kadri hitro pokvarljiva roba Črna barva lahko pomeni tudi veselje - za lastnike mereedesov Včasih so odvezo za grehe dajali spovedniki, danes pa - korupcija Manj ko je kurišč na trda goriva -bolj se odgovorni posipajo s pepelom M ar lan Bradač Naučimo se fotografirati Pri društvu Ljudske tehnike že 30 let obstaja kino-foto krožek. Kino krožek ni nikoli resnično zaživel, čeravno ni bilo težav z opremo, od kamer, montažnih pultov in projektorjev. Drugače pa je s foto krožkom, ki je dolga leta dosegal lepe uspehe pri izobraževanju in afirmaciji svojih članov. S porastom življenjskega standarda v prejšnjih letih je zanimanje za to ljubiteljsko dejavnost močno upadlo- V programu delovanja krožka smo vsako leto imeli kaj novega, od začetnih tečajev do predavanj strokovnjakov za posamezna področja fotografije, vendar pravega zanimanja ni bilo. Na letošnjem občnem zboru foto krožka, smo si zastavili obširen program, v katerem naj bi vsak ljubitelj fotografije našel kaj novega in uporabnega zase. Ker je spomladanski čas zamujen, na pragu pa so že letni dopusti, menimo, da bi lahko naše aktivnosti zaživele v septembru- Do takrat pa vsi pridno fotografirajte. Ko se sestanemo, bomo skupaj pregledali in ocenili ter morebiti izbrali kaj lepega in zanimivega za razstavo. V razstavo bomo vključili tudi vsa dela s tečaja. V tem prispevku predstavljamo nekaj značilnih posnetkov v fotografiji, za katero se lahko vsak fotoamater usposobi na jesenskem tečaju. Program jesenskega tečaja: V začetnem tečaju bomo spoznali kaj je to fotografija, kako fotografiramo in izdelavo črno bele fotografije. V nadaljevalnem tečaju pa fotografsko opremo, fotografske materiale, zvrsti in kompozicije fotografije ter kritiko in žiriranje fotografije. Drago Lamper Portret foto: Mulej Pevski zbor nastopil v Žetalah Mešani pevski zbor Cinkarne je 22. maja gostoval v KS ŽETALE. Nastopili so v kulturnem programu, katerega so pripravili prizadevni organizatorji OO ZSMS ŽETALE ob praznovanju DNEVA MLADOSTI. Za uspešno izvajanje pod vodstvom zborovodje Matjaža ŽELEZNIKA so bili deležni polnoštevilnega aplavza, prijaznih gostiteljev in občinstva. V večernih urah je 88 mladincev z baklami v rokah prižgalo lepo pripravljen kres, ob ognju so se pozno v noč zabavali ob zvokih domačega zabavnega ansambla številni gostje in mladinci iz ŽETAL Se enkrat iskrena hvala prijaznim in marljivim gostiteljem- L. H. Fotografije (ČB) v tej številki so prispevali: Mira Gorenšek.Zlatko Šentjurc, Drago Lamper. Maks Pečnik in Marjan Leban Garam »CINKARNAR« i/daju Cinkarna (olje, metalurško kemična industrija Celje. Naklada 3000 izvodov. Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor, davni urednik Mira (»orenšek, odgovorni urednik Leopold Slapnik, lektor Jelka Bombač, Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 353, tisk Tiskarna Cinkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974.