Knji`na poro~ila in ocene
Kr{~anstvo je s tovrstnim razumevanjem postavilo pe~at zahodni civilizaciji, s ~imer je ta prevzela hierarhi~no in zgodovinsko orientiranost ter teritorialno razumevanje prostora.
Interdisciplinarno in holisti~no zastavljena {tudija Sveti svet Bo{tjana Kravanje dale~ presega zgornjih nekaj izpostavljenih misli iz knjige. Ta je gotovo ena najbolj temeljitih in iz~rpnih razprav v slovenskem prostoru in {ir{e o konceptu svetega v odnosu do prostora. Refektirana analiza prepletanja dveh razli~nih, vendar v osnovi podobnih simbolnih sistemov v teoriji in na konkretnem primeru Breginjskega kota ponuja bogato zakladnico znanj najrazli~nej{im bralcem, od strokovnjakov antropologije religije, antropologije prostora, simbolne antropologije, folkloristike, primerjalne mitologije, zgodovine, arheologije itd. vse do bralca iz {iroke strokovne javnosti.
325 Katja Hrobat
Vera Kr`i{nik Buki}: Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pri~evanja, spomine in literarne podobe 1831–2007. Ljubljana: In{titut za narodnostna vpra{anja, 2007, 648 str.
Zgodovinarka, sociologinja in politologinja dr. Vera Kr`i{nik Buki} kot znanstvena svetnica na In{titutu za narodnostna vpra{anja dolgoro~no raziskuje tematiko Slovencev na obmo~ju biv{e Jugoslavije, izven Slovenije. Prodorna raziskovalka izhaja v veliki meri tudi iz svojih osebnih izku{enj, saj je ~etrt stoletja `ivela in delala v Banjaluki, ki jo je morala iz dobro znanih razlogov v za~etku devedesetih let prej{njega stoletja z dru`ino zapustiti. Prvi knjigi Slovenci v Hrva{ki, iz tematskega sklopa Slovenci na obmo~ju biv{e Jugoslavije dr. Vere Kr`i{nik Buki}, je sledila pri~ujo~a: Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pri~evanja, spomine in literarne podobe 1831–2007. Knjiga, ki je zanimiva tako za strokovne kroge kakor tudi za {ir{o javnost, vsebuje obilje pisnih virov in ve~ kot sto osebnih pri~evanj.
Poleg predgovora, uvoda in zaklju~kov se v delu metodolo{ko-strukturalno prepletata dve ravni. Ena je pojasnjevalno in vezno besedilo, ki vodi bralca skozi devet kronolo{ko in tematsko urejenih poglavij. Druga raven, kot je razvidno `e iz naslova knjige, zajema predvsem izbrane `ivljenjske zgodbe posameznikov in dru`in, ki so skozi celotno obdobje prisotnosti Slovencev v BiH soustvarjali tudi zgodovino te de`ele in so v manj{em {tevilu tam {e danes. Subjektivne pripovedi je avtorica v ve~ini primerov predstavila v prvi osebi, ker so v najve~jem delu tako dejansko tudi nastale. Slednje je eden od recenzentov knjige, zgodovinar dr. Andrej Vovko, ozna~il takole: “Ne gre le za prvo knjigo o Slovencih v Bosni in Hercegovini, temve~ tudi za avtori~in inovativni raziskovalni metodolo{ki pristop, ki ob stalnem kronolo{kem kriteriju nelo~ljivo povezuje ~love{ke subjektivne usode z dru`beno objektivnimi razvojnimi nitmi v zaokro`eno zgodovinsko in sodobno sliko slovenstva v BiH.”
Knji`na poro~ila in ocene
Za starej{a obdobja, ko `iva beseda ni bila dosegljiva, so Slovenci in Slovenke v BiH prisotni skozi literarna dela, od Pre{ernove Turja{ke Rozamunde do drugih znanih osebnosti iz slovenske zgodovine. Kot zanimiv aktualni utrinek je v knjigi omenjena kulturna skupina – vite{ka dru`ina Ostrovrhar, ki so jo ob 750-letnici leta 2006 ustanovili v Podgradu pri Ljubljani.
Na manj znan na~in so v knjigi predstavljene znane osebnosti, kot so: Anton A{kerc, Ivana Kobilca, Zofka Kvedrova, Jakob @nidar{i~ – ozna~en kot starosta slovenskega kulturnega samoorganiziranja v Bosni in Hercegovini ob koncu 19. stoletja.
Iz knjige izvemo za mnoge usode Slovencev in Slovenk, bodisi, da so bili pregnani, bodisi, da so se aktivno vklju~ili v partizanski osvobodilni boj in v komunisti~no gibanje. V zvezi s tem avtorica posebej poudarja malo znano revolucionarko Amalijo Lebeni~nik,
326
rojeno 1878 v [kofji Loki, po kateri se {e danes imenuje ulica v Tuzli. Amaliji Lebeni~nik, ki je zaznamovala delavsko gibanje v za~etku 20. stoletja v mednarodnem kontekstu, bo avtorica namenila nadaljnje in bolj poglobljene analize.
Jakob @nidar{i~ iz Sarajeva in Amalija Lebeni~nik sta tudi s fotografjo predstavljena na knji`nem ovitku. Slika na platnici, ki jo je pod strokovnim vodstvom Vere Kr`i{nik Buki} oblikoval Zmago Drole, predstavlja zemljevid Bosne in Hercegovine z ozna~enimi kraji prisotnosti Slovencev.
Med drugo svetovno vojno je bilo v BiH izgnanih pribli`no 5.000 Slovencev, od katerih je del ostal tam, ve~ina pa se je vrnila. Tisti, ki so ostali, so se navadili na novo okolje in vanj prinesli svoje delovne izku{nje, navade, obi~aje. Posebna pozornost je namenjena zgodbam Slovencev v Slatini pri Banjaluki. Gre za edino povsem agrarno naselbino, kamor se je priselilo 60 dru`in, predvsem s Primorskega. Morda prav zaradi odmaknjenega `ivljenja na pode`elju {e vedno uporabljajo sloven{~ino. Brez kakr{ne koli hierarhije se nizajo `ivljenjske zgodbe ljudi, ki so bili dejavni v zdravstvu, {olstvu, gospodarstvu, kulturi, umetnosti, {portu. Med zadnjo vojno so mnogi pri{li v Slovenijo, tisti pa, ki so ostali, pravijo, da v glavnem niso imeli mo`nosti zapustiti Bosne in Hercegovine in so tako neposredno izkusili vojne grozote. Te`ko je re~i, katero izmed njihovih pri~evanj je bolj zanimivo in bolj pretresljivo. Za ilustracijo naj predstavimo zgodbo Zlate [tumes iz Sarajeva. V ~asu popolne blokade mesta je gospa [tumes povabila sosedo na ~aj. Ta jo je presene~ena vpra{ala, na ~em bo skuhala ta ~aj. Na spominih, ji je odgovorila gospa Zlata, na fotografjah, ki jih je posnela v mladih letih in jih hranila kot najve~jo dragocenost.
Nove politi~ne okoli{~ine, ki so nastale z razpadom skupne dr`ave, so vplivale na to, da so se Slovenci, ki so ostali v BiH, povezali med seboj, kjer koli je bilo mogo~e. Knjiga predstavlja {tevilne posameznice in posameznike, ki so se prek narodnostnega samoorganiziranja odlo~ili ohranjati svojo kulturo in slovenski jezik in tako v BiH obdr`ati slovensko narodnostno substanco.
Zadnje, deveto poglavje iz subjektivnega zornega kota izra`a pogled pripadnikov ve~inskih narodov na Slovence v BiH. Avtorica je izbrala {est dobrih poznavalcev, po dva Bo{njaka, dva bosanska Hrvata in dva Srba, ki so podali svoje videnje Slovencev, prebivalcev BiH v preteklosti in sedanjosti.
Knji`na poro~ila in ocene
V obse`ni, ve~ kot 600 strani zajetni publikaciji nas avtorica popelje skozi vse zgodovinske etape prisotnosti Slovencev v Bosni in Hercegovini. Slovenci so se v to de`elo priseljevali, v njej vojskovali, urejali dru`insko `ivljenje, se tu rojevali in umirali.
Recenzent knjige zgodovinar dr. Stane Granda pravi, da iz neposrednih pri~evanj teh ljudi izvemo tudi, kako so v zadnji vojni zaradi ne-prave etni~ne pripadnosti izgubljali `ivljenja in do`ivljali vsa druga zla in poni`anja, podobno kot premnogi prebivalci te nesre~ne de`ele. Predstavljene refeksije doma~inov vseh treh narodnostnih opredelitev prepri~ljivo opisujejo Slovence in Slovenke v BiH kot ljudi, ki niso ustvarjali dru`benih problemov in napetosti in ki so bili praviloma vedno in povsod koristni za {ir{e dru`beno okolje, poudarja Granda.
327
Avtorica je napovedala {e eno knjigo o Slovencih v Bosni in Hercegovini. To bo zbornik znanstvenih prispevkov o Slovencih v BiH, ki ga skupaj pripravljajo slovenski in bosansko-hercegovski kolegi razli~nih znanstvenih panog. Tako bo subjektivnemu metodolo{kemu pristopu dodan {e zunanji objektivni in bo slovenski kulturni segment v BiH dele`en verjetno pionirske, vsekakor pa celovite obravnave.
Karmen Medica
Tone Petek: Podvolovljek skozi ~as. Podvolovljek: Turisti~no dru{tvo Podvolovljek, 2007, 191 str. : ilustr.
V zgodovini etnolo{ke stroke krajevne monografje niso nekaj novega; mnogokrat so cilj raziskovalnega prizadevanja. V tem pogledu je etnologija blizu lokalnim piscem zgodovine, ki s kompleksnimi {tudijami domoznanskega zna~aja posku{ajo zaokro`iti krajevne zna~ilnosti skozi kraj{a ali dalj{a ~asovna obdobja.
Knjiga Podvolovljek skozi ~as je primer simbioze etnologije in zgodovine, saj je tudi njen avtor `e nekaj desetletij zavezan obema strokama. Kot kustos etnolog v mariborskem pokrajinskem muzeju je dober poznavalec etnolo{ke problematike, a hkrati tudi zgodovinskega dogajanja na [tajerskem. Tudi ni naklju~je, da se je usmeril v raziskovanje zaselka Podvolovljek v skrajnem delu Zgornje Savinjske doline, saj njegov rod izhaja prav iz tega dela Slovenije in je zato, kakor sam pravi, ~util dolg do svojega rodnega kraja, ki ga je zaradi {olanja zapustil `e kot u~enec. V delu bralec zazna avtorjevo posebno spo{tovanje in raziskovalni odnos do krajev in ljudi, ki so zaznamovali njegovo mladost, a hkrati tudi pravo mero raziskovalne distance do doma~ega okolja, kar daje besedilu potrebno objektivnost.
@e be`en pogled na vsebinsko kazalo nam nakazuje, da je bilo Petkovo delo povezano s pred desetletji najve~jim slovenskim etnolo{kim projektom Etnolo{ka topografja slovenskega etni~nega ozemlja – 20. stoletje. V projekt, ki ga je vodil Oddelek za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je bilo takrat vklju~enih mnogo mladih