CeĄiiarieĄ pafcnf. Pruski čevljar. Cele tedne se je krohotala Evropa V škodoželjnem posmehu, ko je osmešil neznaten čevljarski mojster nekaj let pred izbruhom svetovne vojne v mestu Kčpenick ošabni pruski militarizem s tem, da je smuknil v uniformo stotnika in si prilastil za nekaj ur moč poveljevanja, ki jo je posedal pruski oficir. Sijajnost njcgovega položaja ni ti*- pela dolgo, ker so ga kmalu razkrinkali, zagrabill ter vtaknili pod ključ. Po prestanl kaznl so se trgala razna gledališča in cirkusi za osebnost čevJjarskega stotnika iz Kopenicka. Brezdvomno je postal z nad vso drzno prevaro eden najbolj znamenitih mož. — Njegova potegavščina mu je zasigurala nesmrtno slavo. Vedno se imenuje po časopisju njegovo ime, ako dobi prueki čevljar od časa do časa kakega — spretnega posnemovalca. Čevljarjeva najnovejša naslednika. Baš sedaj vzbujata dve najnovejši itopenikijadi spomin na pruskega čevIjarja Voigta. V južno francoski luki se je mudil več tednov v popravilu torpedni rušilec (manjša bojna ladja). V popravilni dobi je adomestoval zamenjanega poveljnika prvi oficir. Lepega dne se je pojavil na krovu lepo oblečen častnik, ki je razglasil, da je novi poveljnik. Brez nadaljnega se je uselil in prevzel vodstvo. Držal je natančen red ter bil oficirjem in moštvu sicer strog, a pravičen zapovednik. V družbi v mestu se je kmalu Tiriljubil in bil povsod sprejet z odprtimi rokami. Med tem so dovršili popravila, vršile so se predpisane poskušnje vožnje. Vse je šl. v najlepšem redu. Nekoč na morju je dal poveljnik povelje, zapeljati z rušilcem proti _xaju ob obali. Prvi oficir se je ojunačil ter opozoril poveljnika, da je ta smer nemogoča radi globin, ki so tamkaj. Komandant mu je odgovoril zadovoljno: »Dobro, moj prijateljl Že vem. Hotel sem se le prepričati, če je tudi Vam znana nezmožnost te smeri.« Po treh tednih za tem je poveljnik odpotoval za par dni k vojnemu ministrstvu v Pariz. Ni se več vrnil in istotako niso priromale flazaj visoke denarne svote, katere si je znal izposoditi od Ijubeznivih meščanov. Čez nekaj dni se je zglasil na ladiji pravi poveljnik in še le tedaj so dognali, da v Pariz izginulega laži komandanta sploh ni v seznamu francoskih Oiornariškib. oficirjev. Drugl slučaj: Prosluli mednarodni _elezniški tat je ukradel čehoslovaškemu inšpektorju gotovega dela železnic prosto karto I. razreda. Varalica se je vozil cele mesece po Moravskem in opravljal na vožnjah poleg nadzorstva še tatinski posel med najbolj premožnimi potniki, ki se poslužujejo radi udobnosti I. razreda. Veselil se je pri železniškem osobju spoštovanja in ugleda. Ko se je pripetila v njegovem okrožju železniška nesre.a, se je peljal na kraj nezgode v posebnem vlaku In je vodil preiskavo z visokimi železniškimi uradniki. Še le mesece za tem ga Je razkrinkal slu.ajno navaden žandar. Iz povedanega je razvidno, da ima stotnik Kopenick še vedno poslušne in dobre učence. On sam je bil le nekaj ur stotnik, drugi že tri tedne komandant bojne ladije, tretji cele mesece od ministrstva poatavljeni inšpektor znatnega dela .ehoslovaških železnic. Ideja vseh proSlih in bodo.ih k6penikijad pa je in ostane — čevljarjev patentl