PiMtnina plačana v gotovini
LETO XVII JANUAR 19 3 9
■ i
Angela Vode: V novo leto — v novo doho ! Izidora Sekulič: Utrujenost / Anica Černej: Božič v Halozah / Ina Slohan: Zgodba o stari Poloni in njeni •podobi / Helena Andrlikovd: Marka i Nezaslišana krivica ! Anica Ćemej: Beseda o vzgoji / Maša Slavčeva: Gledališče I Javni dogodki, ki morajo zanimati tudi iene / Zlata Pirnat: Kitajci vstajajo i Naše žene pri delu / Po ženskem svetu / Nove knjige / Priloge: Naš dom / Modna priloga / Krojna pola
ljutraj seveda, posebno pa zvečer:
Chlorodont zobna pasta
Manufaktura, modna in konfekcijska trgovina
F. I. Goričar, Ljubljana
Sv. Petra cesta 29
vljudno sporoča, da je svojo glavno trgovino preselila v nove, svetle in prostorne lokale na istem mestu v novo hišo. Na zalogi bo vodila veliko izbiro moškega in damskega blaga za obleke, površnike, plašče in kostume
Posebni oddelek za damsko in otroško konfekcijo
Lastna šivalnica za izdelovanje konfekcije, izdeluje se tudi po naročilu! Tvrdka proslavlja v tem letu 20-letnico svojega obstoja ter zagotavlja ob otvoritvi novih prostorov, da se bo tudi bodoče držala svojega že starega gesla:
Majhen zaslužek, velik promet!
Obenem sporoča, da bo v svoji podružnici na sv. Petra cesti 30 še v nadalje vodila specialno zalogo perila, platna, posteljnine in blaga za stanovanjske opreme.
Za naročnice Ženskega Sveta S7o popusta!
ženski Svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina za list z gospotlinjsiko prilogo «Naš dom», modno prilogo in krojno polo z ročnimi deli znaša din 64'-—, polletna din —, četrtletna din 17'— I'osamezna številka din 6'—. Sam list s prilogo «NaS dom» din 40'—, same priloffe din —. Za Italijo Lit. 24'—, posamezna številka Lit '2'SO; za ostalo inozemstvo din S5'—. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. H004. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ulici štev. 12/11. Telefon štev. 32-80. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in
uredni.Hvo odgovorna Milka Martelanc. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir, poŠta Domžale. (Predstavnik Peter Veit, Vir.)
Kl SWIIIIEIIir
LJUBLJANA • l.ETO X V11:, • J A N U A R 1939
V novo ' leto — v. novo dobo
Angela Fade
Malokdaj smo stopali v tihe božične dni in mimo njih v novo'leto s takimi . občutki kakor letos. Meseci,' ki so za nami, so nam prinesli polno vznemirjenja in žgoče bridkosti. Vzroki, kv so priklicali to razpoloženje, 'še niso odstranjeni, marveč naraščajo v.Svoji obsežnosti in mnogovrstnosti ter so znanilci nove dobe v našem iiv-' ljenju. Da bo ta doba lepša, je potrebno, da se zdramimo vsi, prav vsi. Tudi me žene
rnoramo zavedati, da irnamo v tej dobi svoje posebne naloge in dolžnosti. ■
Zgodovina nas uči, da prinaša vsaka doba socialnim edinicam, državam, narodom, družabnim razredom, stanovom . . . posebne naloge, ki sa odrejene po razmerah ter vobče po vseh činiteljih, ki'ustvarjajo obeležje te dobe. V okviru teh socialnih .edimc so_ posegali in še posegajo v oblikovanje javnega življenja kot poedinci predvsem moški, ki so do nedavna povsod edini imeli pravico do tega, ne glede na bolj ali man] demokratično, ureditev državne zajednice.
Sele razvoj gospodarskega in socialnega življenja ter deloma lastna borba fta om.ogocila ženi, da je tudi ona posegla v življenje, ki se dogaja zunaj doma, čeprav njena beseda do sedaj še v nobeni državi ni -toliko odločujoča kakor beseda moža, prav kakor tudi njeno delo na poklicnem in znanstvenem poprišču ni toliko, cenjeno kakor delo moža. Vendar pa te okolnosti ničesar ne spremene na dejstvu, da postaja žena prav zavoljo pridobitnega dela soodločujoč činitelj v življenju naroda in države rie glede na to, ali se ji priznava najznačilnejši dokaz enakopravnosti državljana, to- je politična enakopravnost. Brezplodno je dokazovati, ali je to prodiranje, žene v javno življenje pravilna ali ne: to stanje je prinesel razvoj, proti kate-reniu lomiti kopja je brezuspešno. S trenutkom, ko j e b il a ž eri a p rim o r a n a is kat i s i m o ž n o s t i z a s v o j ob s t a n e k izven doma, j e stopila v javnost. Tega povečini ni storila iz lastne volje, marveč pod silo razmer. Zato je edino primerno, da pogleda življenju pogumno .li obraz ter se zavestno postavi na m.esto, kamor danes t u d i n j o klič e j o n o v e n al o g e.
■ Današnja žena je — bodici kot delavka -v tovarni, kot učiteljica v šoli, kot uradnica v kateri koli stroki, bodisi le kot mati in_gospodinja — prav tako kakor, mož član večje socialne skupine, kjer ima cela množica žen enak socialen položaj in enake interese. Ta skupina je njihov poklic, stan, razred. Interesi teh skupin so nedvomno najbolj živo poudarjeni tedaj, čd se pripadnice teh skupin zavestno združijo v organizirane zajednice. To s p razne strokovne , stanovske in druge organizacije. Pomembnost takih zajednic so danes spoznale tudi zene, ki so samo matere in gospodinje, saj vidimo, da jih je čedalje več, ki spozna-vajo potrebo, da s strnjenim-nastopom zavarujejo svoje koristi, izsilijo svojemu delu ■isto priznanje, kot ga ima vsak drug poklic. Čim višja je kulturna sto p-
nja čl ove ka, tem bolj-z a vesten pripadnik je svoje sta nbv-
- ska, pa tudi ustrezajoče kulturne organizacije, tem bolj razg-ibano je njegovo sodelovanje. Saj se prav v teh zajednicah vzgaja članstvo k solidarnosti in k skoznanju, da je v-^aktero trajno zboljšanje možno samo v skupnosti	' . ,
1
Pole^ tega je vsak človek — prav tako zena kakor mož — tudi še član širše s o C i a I u e s k u p n o s t i , to je naroda in države. Vse, kar se dogaja, v okviru, te skupnosti, zadeva vsakega poedinega pripadnika in m nihče izvzet. Prav sichern državljan čuti na lastni koži., ali je vodstvo naroda in države sj.'retno in pošteno ali ne. ali se javna zail.eve rešujejo v korist celote ali samo majhnega dela ali celo samo poediticev. Samo po sebi umevno je, da žene niso izločene iz tega dogajanja, zato hi morale tudi sodelovati tam, kjer se dogodki usmerjajo v korist državljanom. Ali ženin razum ni dovolj dovzeten, da hi ne pomislila, na primer, oh rastoči draginji, ki ovira rast in razvoj njenih otrok, po vzrokih tega pojava v gospodarskem življenju? Ali si ne želi ob takih prilikah, da bi posegla z vsemi svojimi sposobno.':tmi .v delo za blagor naroda, kateremu pripadajo tudi njeni najbližji? Kako žii:o posega socialna politika v življenje državljanov, mora občutiti vsaka žena, pa naj ho samo gospodinja in mati ali pa poklicna delavka. Saj spadajo v to-panogo javnega življenja najrazličnejše ureditve, od katerih zavisi položaj premnogih ljudi, tako moških kakor 'žensk in otrok. Ureditev plač, delovnega časa, dopustov, pa še posebej skrb za mater in otroka in še nešteto drugih vprašanj obsega to pod ■ ročje javnega življenja. Ali bi ne bilo najbolj prav, da bi pri teh bistvenih vprašanjih, ki često urejajo v prvi vrsti položaj žene, ona vsaj sodelovala, če že ne odločala? Tudi pri zakonskih določbah , ki odmerjajo pravice žene kot državljanke, vidimo, da so se skovale brez. nje — zato često v njeno škodo.
Danes se čuti v večini držav stremljenje, odvzeti ženi še ti.rte pravice, ki si jih je že pridobila. Ni se nam treba ozirati po .svetu, da se prepričamo o resničnosti te trditve, ostanimo kar dom.a in poglejmo okrog sebe, pa bomo vi-dele tudi med nami mnogo žen, ki pričajo, da se naše pravice majejo: poročene javne nameščenke so izgubile družinske doklade, povsod ženske slabše plačujejo kot moške, za učiteljicc so uvedli delni celibat, ženski mladini je okrnjena možnost svobodnega šolanja . . . Ah niso to glasni opomini ženam, naj se zavedo svojih nalog, svojih dolžnosti, na] se zbude iz svoje pasivnosti, na j s t r n e j o s v o j e v r s t e , na j se z a n i -m.a jo za vse pojave javnega življenja, doma in po svetu, v^ spoznanju, da odloča to življenje tudi njihovo usod o. In če ne ' moremo vplivati naravnost, ker smo izločene iz na/važnejših postojank javnega življenja. to je iz politike, pa skušajmo doprinesti svoj delež vsaj posredno, po svojih organizacijah. Toda naše stremljenje mora iti nenehoma tudi za tem, da si priborimo politično e n.ak opr avnost , ki bo omogočala ženam, da bodo same odločale o svojih koristih, da bodo varovale pridobitve, ki jim jih danes počasi okrnju-jejo. Sledima v tem pogledu besedam ministra Cvetkoviča, ki je rekel ženam na
kongresu Jugoslov. ženske zveze: «Borite se, pravice se p r.i d o b e samo z o r g a n i z a C i j o i n h o r h o I»
■Slovenske žene pa im.amo danes še posebno nalogo: p o d v o j i ti m. o r a m o svoje delo za koristi naše narodne skupnosti. Zavedati se moramo, da danes naš narod bolj potrebuje smotrnega dela in požrtvovalnosti kakor kdaj koli doslej^ Zato se mora vsak poedinee postaviti v njegovo službo. Zena pa je prirodna ohranjevalka svojega naroda, zato mora biti prva, ki v težkih trenutkih spozna njegov položaj in nevarnost, ki mu preti, ter mara iti z odprtimi očmi na delo. Skrbimo, da bomo vredne naslednice svojih prednic, katerih pom.en za ohranitev naše narod.ne samobitnosti priznava Levstik: «Požrtvovalna, krepostna slovenska mati je bila po posebni milosti globokega in tajinstvenega nagona rešiteljica našega rodu. Tisočletni čudež naše ohranitve je ona ...»
Utrujenost
Srbsko spisala Izidora Seknlić
Oba sta predavala fiziko, eden občo, drugi eksperimentalno. Eden je bil Gospod, drugi Človek; tako so jima namreč rekli dijaki.
Gospod je bil vitek in eleganten Madžar. Menjaval je obleko po trikrat na leden, nosil pravi angleški niitawav, hlače so bile vedno neojjorečno polikane; imel je samo enega otroka, in sicer sina; često se je vozil v privatni baronski ekvipaži tedanjega prosvetnega ministra.
Poizkusi so se Gospodu redno ponesrečali. xato |)a je z dovršeno aristokratsko malomarnostjo pregledoval telminne sposobnstl raznih manometrov in regulatorjev, ki so v določenem Irennlkii napetosli in skakanja stali, kakor da bi jih bil zadel inrtvoud. Poleg tega je z vražjo pretkanostjo reševal najbolj nemogoče naloge zem-ske in nebesne matematike in fizike ter se -/, demonsko zlobnostjo spodtikal ob vse znanstvene sestavke in filozofske razpra^'e.
Imel je roke. kakor da bi jih jiaslikal Botiec.elli; z brezumno naglico je čečkal po tabli nezmerno drobne vrste nečitljivih formul, ki so bile za nas simboli in svetinje nerazrešljive modrosti.
Gospod je bil Ltvdi nervo/.en. jako nervozen. Pisal je na ])osebno celuloidno tablo s kredo, ki je imela ovojček. Med predavanjem je neprcnelioma premikal \entilator ter preobračal in prestavljal vso premično 0]iravo. Ali kadar ga je bolela glava — tista strašna in nervozna liolečina -- takrat je po ccle dne^ e skrlal z zobmi, preziral nas žejiske in pikro govoril moškim. V predavalnici je bilo takrat nenavadno^ tiho in dijaki so si pošepetavali, da ima Gospod zopet svoj subjektivni dan.
Človek je bil nesorazmerno visok, suh in grd Slovak. Toaleta njegova je bila vedno taka, kakor bi se bil včeraj oblekel za danes. Na prepodolgovati gla'i'i so lasje prekoračili navadne meje; bili so osLri, plavi, sivo posejani in so nni kakor plesniva lasulja pokrivali čelo za dva prsta nad obrvmi. Po koščenem obrazu se mu je razlivala neka modrina,, s srede je štrlel nos, zoprn nos. Drugače ])a se je v vseh udrti-juih okoli oči in ust stiskala neka skromna, nevesela. ])risiljena dobrota. Oči. kakor jili imajo oni dobro znani slovaški loncevezci, ki odhajajo na jesen z Gornje Ogrske in iz Karpatov, da krpajo kozice in lonce veliki Ogrski ravnini: polzaprte, sentimentalno se smejoče, modre kakor mokro laneno cvetje. Ali v teh simpatičnih očeli ni bilo nikdar žarka življenja; tuga. edini močnejši izraz njegovih oči, je pritajeno begala iz enega očesnega kota v drugega. Kakor lasje je bila tudi njegova brada grda: ostra, rumenkasta, razmršena in redka, na zveriženem obrazu se je zdela kakor suha mahovina na starem kamenn.
Visoka njegova postava je bila nekako šibka in sključena; ogromni koraki so bili tako zaspani, kakor da bo vztrajalo tisto mehanično zmenjavanje leve in desne noge komaj do vrat, skozi katera mora iti, ali do stola, kamor mora sesti. Xekaj neizrečeno trudnega in onemoglega je bilo videti na tem ponosnem človeku, kadar se je hipoma ustavil sredi mrtve hoje, kakor da bi ne mogel dalje, ali kadar je po kral-keni odmoru zopet začel korakati z izrazom neke izmučene zavesti in pokornosti. Na račun suhosti in opotekanja Öloyekovega so neusmiljeni dijaki zbijali šale in nji liovim opazkam ni bilo ne konca ne kraja. Zdelo se je, kakor da je ves iz ene same stanice ali kakor da je njegova struktura usmerjena ob osi, včasih se je zdel kakor podjjlat ob vlažnem deževnem vremenu in podobno.
Človek je pisal čitljivo in razločno, govoril je umerjeno in stvarno. Ni bil bogve kako izreden predavatelj, tudi ne duhovit družabnik, ali imel je resen in topel glas ter je govoril tako, kako da baš mora povedati, kar ima na duši, in kakor da si poteza skozi srce vsa ona voglata načela in domneve.
3
poizkusih je bil edinstven. Dijaki so se mu siccr smejali, ker je vso svojo tehniko sxmjal v vprašanja o zamaških, ker je neprenehoma preiskaval in izpopolnjeval instrumente za rezanje, ^Ttapje in utrjevanje zaklopnic; ali Človek nas-je koncem koncev vendar le očaral s svojo čudovito laboratorijsko zmožnostjo. Vsak učinek je dosegal do sekunde, in do pičite' natanko, kadar in kakor je hotel; nikdar ga m. nobena stvar bv.irala in nikdar ni ničesar zamešal in pomečkal. Videti je bil kakor čarovnik, kadar je s" tistimi kakor iz čudežne skrinjice izposojenimi rokami
začel vezati jemienčke med kolesci, baterijami in eksplozivi.
Med .Gospodom in Človekom .je bila ,še druga velika razlika. Izmed obeh vrstnikov po letih in ženitvah je Ml Gospod iinenovan za rednega profesorja,-ko se mu je rodilo prvo dete, a Človek. ko se mu je rodil deveti otrok. Najstarejši Človekov sin in najstarejša hči sta bila pra^-i oče. Jano je bil dolg, slok in suli, da so se mu videh zobje skozi lice; Marta, plavolaska, drobna in mala, bela in prosojna kakor list papirja in potrta kakor-bolan metulj, ki mu ne preostaja drugega kot smrt. Oba , sta stala kakor-Nitra in Sv. Martin, oba simbola slovaške bede in'ponižanja.' '
Poznali smo tuđi druge Človekove otroke. Na najmlajših si šc lahko opazil neko svežost in. rdečico, ali "tudi. njim" je očividno nečesa nedostajalo. Kakor on» sadje, ki ga otresa-veter: na vsakem je nekaj bolnega, pa čeprav je drugače sveže in mlado. A'čim starejši so' bili, tem huje je. bilo. Bledeli so, hujšali, na licu so se jim kazale rumene, nezdrave pege kakor mrtvaške pege na listju, ki vene.
Ko sem tako gledala- tega utrujenega očeta in to mrtvo deco, se je dvigala pred menoj zagonetka življenja in začela sem se tresti za vse one modre reke, aa katere prisega mladost, in za vse. one al'oriznie, za katere-se mladost navdušuje. Tako torej !-Kadar se v tak atorizem zasopiha življenje, kadar začne nesreča na tvoji deci;nate--zati aforizme, kadar zahtevata usoda -in poklic, da se človek z devetero 'otroki prilagodi v kalup aforizma, takrat je to druga stvar, in sicer žalostna stvar!
Tako se ini je zdelo, da je med Človekom in med menoj neka lahna, nedokazana in seveda nepriznana, toda pozitivna simpatija; ena iznied onih sentimentalnih sim-patij, katerim nc- moreš objasniti razlogov, katerih sre-dstvo je tiho razumevanje .in sožalje in katera se pojavlja pri ljudeh, ki so jako sami v samoti in jako tuji v tiijini.
Prišle so krvave volitve v slovaških župnijah in prišla so besna in divjaška kaznovanja in preganjanja slovaških.kmetov. Hitela sem nekega dne v mali kabinet, da bi v miru in- naglici prečitala.slovaške časnike,, pa sem na'svoje veliko začudenje-' dobila Oloveka, ki je rdeč in z napetimi lici pravkar dočitaval konec istega članka v istem listu. Spogledovala sva se' brez besed in če' sta kdaj dve tuji osebi mislili isto. sva v resnici miđ%^a občutila enako mržnjo, zaželela enako maščevanje.
Kako težko je onim raztrganim slovaškim otrokom, ki za krožnik juhe krpajo posodo svojim sovražnikom, in onim Totom, ki celo po Kitajskem prodajajo košarice ' in trosijo svojo moč po čikaških klavnicah.
^ ^Medtem so bili madžarski-orožniki hitro napravili red, pa Človek in -jaz nisva -več čitala novin v malem kabinetu.
Nekega toplegä in blatnega zimskega .jutra, je Gospoda zopet mučila bolečina v glavi in imel je-zopet enega najbolj posebnih svojih fini. Nemirno je pomežikoval z očmi, lice pa so mu pačile velike-rdeče lise.	-
Videti je bil smešen, kakor da ne ve, odkod in čemu je prišel. Leseno tablo je brisal s cunjo, a papirnato z gobo, .toda v formulah in dokazih se seveda ni niti enkrat zmotil. Pretolkli smo nekako to dopoldne in pozabili smo že na učinke pokvar- -jenih poizkusov, ko je proti večeru počil glas, da ne ba Gospod več predaval v-okrilju z-gradbe in da se bo zaradi, tega selil veliki in obsežni laboratorij profesorja eksperimentalne v mali laboratorij.obče.
Z nekim Strahom sem pričakovala drugi-dan prihod Človeka v dvorano.
Ko je prišel, je bil miren in zbran, brez sledu slabega razpoloženja, samo še bolj
utrujen kakor navadno^ Videlo se mu je, da je moral biti malo prej slabe volje in da je obvlada to nevoljo. S svojim vsakdanjim tonom je objartl spremembo in dodal da bo I^reselil vse instrumente sam ob asistenci nekaterih svojih dijakov, katere bo prosil, da mu bodo izmenoma na pomoč. Mene je povabil v nedeljo ob dveh »Dopoldne.	,,
Kakor da bi bila slutila, da se bo ob tej priliki nekaj zgodilo,.sem prišla celo pol ure pred določenim časom. Tam sem dobila Človeka. Bil je v platneni halji rokave ]e imel zavihane in umazane ter je najbrže že dalj časa pospravljal. Sprejel iToLf'	spodobi, formalno, določil, kaj bom delala, in se ponovo z^il v
_ On ne govori, jaz pa seveda tudi molčim. Les ropota, steklo zvenči, omare se počasi praznijo, najim koraki glasno odmevajo po «rokih praznih hodnikih in v absolutni nedeljski tišini šole.
V sobi se je že precej zmračilo, pa tudi od zunaj bo se že začele obešati po oknih zavese vlažnega m meglenega mraka. Okrenem se, da bi vprašala Človeka, ali naj prižgem ah bova prekinila delo, toda beseda mi zastane v grlu. Človek sedi, sedi kakor da ga je na mestu ubilo. Noge odrevenele, roke povešene, čelo pa vprto'v tla' kot bi ga zemlja privlačila. Strašna slika. Na plinski peči iztegujeta dve vrsti dolgih, tankih plamenčkov modre jezike, a pod njimi se blešči bakrena plošča, kakor da se bo sedaj stalila in zasula utrujenega Človeka z razbeljeno rdečo lavo ivrusenje m lomljenje koles, osi, retort in cevi. Vsi veliki zakoni vesoljstva sloje pritrjeni v lesene in kovinske igračice, med njimi pa magister in duh, brez moči in mrtev.
«Vi ste utrujeni, gospod profesor?»
Grobna tišina in mir. Tiše ugašajo plamenčld, polega se prah, jaz komaj diham. CJovek pa kakor da ne živi.
Hipoma se zdrzneta desna rama in desna noga Človekova z naghm nervoznim sunkom, potem pa se polagoma kakor iz globoke jame začne vzdisovati glas utrujenosti in tuge.	'
«Utrujen, da, jaz sem utrujen. Proniknili ste pojav in jako dobro ste se izrazili Utrujen sem, utrujen. Pa to ne samo sedaj in danes, nego še od včeraj, od predvčerajšnjim, oddavna, jalco oddavna sem že utrujen, smrtno utrujen, utrujen ves utrujen v vsem!»	j .
Prekrižal je roke, govoril onemoglo, brez ritma in naglasa, videti je bil kot Amfortas, ko tišči s suhimi rokami rano na srcu.
«Jaz bi rad vedel, ali ste rabili to besedo namenoma in ali ste pri tem mislili na ono, na kar mislim tudi jaz. Ali niste morebiti imeh v mislih bolj utrujenost nego bolest m naveličanje. Kajti to ni vse eno, gospodična, nikakor se drugo z dru-pin ne da zamenjati. V naveličanju je trenuten odpor, trenutna volja, a utrujenost je bol, pasi™a m mirna, celo bolj kakor sama resignacija. V naveličanju izumira ramo navdušenje za radost, v utrujenosti pa izumira tudi navdušenje za maščevanje, iako vidite, da se jaz selim čisto brez maščevalnosti. In da bi še vedeli, kolikokrat sem se ze selil brez osvete! .
O utrujenost je jako zanimiva, ali ljudje jo navadno krstijo z drugim imenom 111 nikdar je dovolj ne razmotrivajo in ne preiskujejo. Utruja se vsak človek, nekateri prej, nekateri pozneje, bliže ali dalje od smrti, navadno po kakem težjem dogodku, pa naj. smo mi dogodek premagali ali pa je dogodek obvladal nas.
^ Ah ste videh, recimo, kako .se škrofulozna deklica, ki je leta m leta skrivala in tajila SVOJ sešiti vrat, neha nekega dne bati resnice in njenih posledic. Ali ste morebiti opazili, kako nenadoma neha žena kakega ubogega uradnika nastavljati po opravi m po sebi vsakovrstne pisane krpice, s katerimi je skrivala pomanjkanje in ■vtfala.ive.t, pa se začne kazati ne samo tako, kakor ji velevajo sredstva, temveč še
celo slabšo, kot je Ireba. To.so, vidite,.znaki utrujenosti, v življenju. Ne presedanje
in naveličanje, ne malodušje, nego utrujenost.	■	'
Ko ubije človek v duši vse; kar se da ubiti, to pa, kar se iic da ubiti, vse živo obvlada, to- je malo.dušje. Ali kadar človek miri,:oprošča in premaguje, to je utrujenost. Malođušno sixe vpija solze, da ne kapljajo, utrujeno srce jili.nima. Tako srce se'zapre in zapečati in vse, kar je v njem, je varno spravljeno, toda ne sprejema ničesar več.»	-■	■	■	-
Nekoliko trenutkov je .Uajal molk. Čeprav sem bila razburjena po takem, pogovoru Človekovem, sem ga vendar strogo in.pazno gledala. Suh. ogenj je tlel v-ujegovih blagih očeh; drugače pa je; bil popolnoma miren: morda hlađen, morda
slrt.	■ ■ '	. ■	..
«Sedite, gospodična', sedite!.Ker sem že začel govoriti, ne bom prekinjal. Slišali boste malo, krvavo povest, kajti govoril bom iz srca; a vse. kar prihaja iž srca, je •
krvavo.	^ ■ M ■
Tudi na predavanju sc že opaža, da sem utrujen, kaj ne? Ne, ne, mkav ne poskušajte, da bi mi dopovedali nasprotno. Če se še toliko premagujem, se moja utrujenost vendar opaža in čuti.	...
Videli ste tiste' izmučene in zbičane delavske konje, ki stoje s povešemmj glavami, kakor da jih bo pravkar konec. Če bi jih kočijaž potegni) za uzdo, bi se človek zbal. da se bodo vsi hkrati onesvestili. Ali kadar jih ošine -z bičem, potegnejo, vi se pa čudite, odkod sila, ki je zganilh ta mrtva kljuseta. Tako nekako je tudi z menoj na predavanju. Toda to je slrahovito-in nenaravno mučenje in ne more trajati dolgo. Ko ležem zvečer v posteljo, se mi zdi. da je vsak členek in vsaka mišica poseben orp-nizem. s posebnim živčevjem, iu če bi" sobe ne bile okrašene -L otroki, bi se slišali strašni in pogosti vzdihi trudnih mojih udov. In če bi me zvečer čakal namesto postelje grob,, bi z minio dušo legel tudi vanj,-le da bi se otrplo telo in upehana duša
odpočila.	-	■ . 1
O. človek se v življenju jako utrudi. Vidite me tako visokega m žilavega, pa Sem vendar ves sključen in onemogel in vse življenje mi je razsekano na kose. Da l)i me vsaj ne bili rezali, naj bi se bil sam podrl. Utrujenost mi je razjedala žde m koreuine, jaz pa sem stal pokonci, polagonla umiral in se' navadil omagovati pri najmanjših naporih. Boril sem sc in se še borim, a podoben sem bolnemu drevesa, ki
ima vsak dan mđnj zelenja.	■	• , t-- t r^i
Vi bi me bili gotovo radi prej-vprašali, kje seni.se tako silno utrudil. Kje:" Od onega, kar je bilo neizogibno, in od onega, česar ni, bilo treba, da je bilo. Od vsega lega sem se'tako utrudil.	'	"v
Slučajno ali namenoma ste našli in r.ekli pravo besedo in jaz zdihujein.in jccim
kakor bolnik, kadar niu pritiskajo bolno'mesto.
Ni zanimivo poslušati dogodke minulih dni; zakaj kadar začne človek govoriti odkiito, je to bolestno in. sramežljivo, kakor da se jc razgalil cel svet. Ea' tudi ni bogve kako toplo brskati pO starem pepelu. '	■	.
Navadno se o takih.prilikah govori tudi o .usodi; kaj ne? Vidite, jaz sem prepričan; da so usode prccej praktične v merah jakosti in okraskov, pa se zaradi-, tega nikdar ne pritožujem, da mi je usoda tragična. Dogaja se seveda, da se usoda, ko usmerja večno pesnitev življenja, upre v razmerjih strasti in kazni. Zato pa tarnam včasih, da mi je usoda neizprosna in nepomirljiva, morda celo tudi malo zla. To me
pretresa, dela.smešnega, da sem podoben staremu medvedu, ki se spakuje:
Razen te usode je igrala v mojem življenju vlogo tudi božja volja, katere logike ne more človek nikdar dojeti in po kateri je, na primer, kakor ste morda tudi sami čitali, kradel sv. Peter zlate kelihe, zažigal hiše in metal tuje oiroke v vodo, a vse to za neki nesluteni blagor človeške bodočnosti.
Tako je ta božja volja hotela'najbrže zopet iz nekih daljnih in meni nejasnih
6' ■'."..*. '■
razlogov, da sem se oženil s svojo sedanjo ženo. Ljubil sem cisto drugo dekle, ličerka . nekega slovaškega svečenika, in sanjal sem, da bom v tujini poskušal poklicno udej-' sivovanje in od tam svobodno in neodvisno pomagal, svojemu bednemu narodu'. Namesto tega, vidite, delain na šoli tistega'naroda, ki je zapiral šole mojemu.na-rodu; odpiram oči onim, ki šo zaprli oči mojemu narodu, a oženil sem se s bromo in bolehno hčerjo madžarskega komisarja.	. ,
To je bila ena izmed najhujših katastrof mojega življenja.
Poleg vsega tega pa sem čutil v. prvih dneh svojega zakona neko silo in upanje. Bil sem kakor, ptica, ki ji obešajo po kletki svežo travo. Bila je takrat mladost, mladost pa je porajanje sonca, a v prvih sončnih žarkih je. všita ribiška itireža iz ■ suhega zlata. Tolažil sem se, da je morebiti celo .dobro lo, kar je prišlo. Ali ko sem bil sredi dobrote, sem videl, da ni ta dobrota niti za pičico boljša od gorja, in sem postal hudoben ter zavisten, mislil sem zle misli in delal sem zla dejanja. Sčasoma sem premagal tudi bridkost, zlobo in hudobnost, toda od premagovanja in-veiiko-dušja sem se jako utrudil.	. '
Iz tega ravnodušnega "zakona so Idili otroci tako, kakor Idije trava iz zemlje; vsi enald, bledi, nerazAiti, s'starimi mislimi na otroškem licu.-Rodilo se mi je devetero otrok, ipa kot da ni nili eden rojen.o pravem času. Prvi nibji otroci so bili kakor rano sadje, a zadnji kakor pozno ;■ pa niti rano niti pozno sadje ni tako, kakor bi moralo biti.	■
Trpeli smo in stradali in bili smo željni radosti in lepote. Morebiti mi ne böste hoteli verjeti, toda včasih sem si kakor dele zaželel,.da bi vezal okoli vratu svileno ovratnico za šest kron- moji bedni otročiči pa se mi zde kakor jata lačnih in pre-nn-zlih vranov. .Revščina' je,- gospodična, težka kakor mlinski kamen, a odrekanje je čuden občutek, čigar bol raste z hičevnostjo predmeta, ker je strašno ne imeti- baš onega, kar ima lahko vsakdo.
Varal sem se, da je dostojanstvo siromašnega človeka veliko in da je ravno, nje-' pva dolžnost, da pomaga onim, ki so še ubpžiiejši od njega. Poskušal sehi biti ideaHst. Zopet sem kot v mladosti pri večernicah klečal pred modrimi izreki in aforizmi. Utrujal sem svojo dušo, zastonj sem jo' utrujal. Zakaj tudi mene je potem pogr.abila ona sveta hudobnost socialnih reformatorjev, ki uči, da je treba sovražiti revščino in se je sramovati, da nam je prva dolžnost ne biti siromašni, in da je treba - imeti veliko' skrb v onem svinjskem procesu, ki prazni čreva in zahteva,, da človek žveči, a vendar lahko mish, da je dober. In začel sem sovražiti uboštvo, ogorčeno sem ga sovražil. Utrujal sem zopet svojo dušo, zaman sem jo utrujal, zaman . ! .»
Z nelfo bolno in globoko obupanostjo je izgovarjal Človek to strašno' besedo izgubljenosti in zgrešenosti in grozno je bilo. gledati, kako popolnoma ugaslega človeka vendar še podirajo,muke in trpljenje, spomini in skrbi.
Tišina je pela zoprno, starinsko pesem in veter je od kitice do kitice zapihaval in cvilil s smrtnim strahom, ubijal dušo-sirotej ki ima polno hišo- drobnih slabokrvnih otročičev. '	-
«Sedaj mi je štiriinpetdeset let, a'šele pred petimi leti sem bil imenovan za. . rednega profesorja, potem ko sem se natrpel v času svoje docenture, ki jt bila odveč že Bogu in ljudem. .	.	.	■
Upiral sem se okolnostim, ljudem in samemu-t;ebi. Spočetka sem bil kolikor mogoče objektiven in stvaren' v zadevi svojega stalnega neuspeha. Vedel sem,' da imam talent; ali vedel sem tijdi lo, da je talent ozek, z-nesorazmernimi razsežnostmi, s stegnjcnim obsegom. Iz svoje sreče in ponižanja sem opazoval ljudi,' ki so imeli v svojem poklicu. Tispeh, vestno in točno'sem preiskoval svoje in svojih tovarišev sposobnosti. Trudil sem se, da bi tudi jaz raztegnil in spačil svojo nadarjenost, naj bi bilo v kateri koli smeri; ah'inoj zdravi, kakor -geometrijska oblika določeni talent se je vedno vračal v svoje naravne meje. Tovariši 'so to opazili in me začeli pomilovati.
7 '
v jezi in borbi sem poskušal, da bi kazal nekatere sposobnosti, ki jih nisem imel in ki so se mi zdele zlagane tuđi pri mojih srečnejših tovariših. Ali po vsaki špekulaciji, ki je obetala uspeh, so se tovariši požurili, da so strokovijjaško ocenili mojo nadarjenost, in vsak je v svoji oblasti matematično točno določal meje mojih skromnih sposobnosti, jaz pa sem se pokoril nađaljni svoji usodi, truden, otopel in brez vznemirjenja.
Vsa ta določanja, ocenjevanja in presojanja niso bila vedno točna. Večkrat bi me bilo treba dvigniti na vešala. kadar so mi oprostili življenje; pa so me večkrat obesili, ko sem zaslužil, da bi živel. Seveda, vse ono, kar si človek pridobi in kakor se sodi o tem. kar si je pridobil, je navadno v skladu z okolnostmi, a le redko v skladu s človekom samim.
Sploh je jako zanimiva študija o tem. kako ocenjujejo človeka v okolnostih. Mene so, na primer, strogo kaznovali v gimnaziji zaradi neke stvari, ki sem jo na-redil, a ne mislil nanjo; dvajset let pozneje so me kaznovali prav za tisto stvar, ki je sicer nisem več delal, ampak sem samo mislil o njej. A še deset let pozneje, ko sem bil jaz 'daleč od tega postopanja v mislih_in dejanjih, so ravno tisto stvar priznavali in odobravali.
INIorebiti sem pa nazadnje celo sam kriv, da je tudi življenje tako upehano. V meni je namreč nekoliko medvedje omejenosti in potrpežljivosti, ali brez tistega pri- ' jetnega medvedjega humorja. Tmam v sebi. da vam odkrito priznam, sramotno in žalostno potrpežljivost ogrskega Slovaka. Dokler nas drže na verigi, ne opazimo, kako se nas naši krotilci boje, da bi nam ne počil nagobčnik. Ali kadar nas pahnejo v kletko, takrat besno skačemo in ujedamo železno ograjo, dokler se ne zrušimo od utrujenosti, od katere se nikdar več ne odpočijemo.
Ogrski Slovaki, rojaki moji, ohl Kako nii je težko, da jih tako ljubim, in kako me đu.ši žalost, ker mrzim sebe in njih. Ali me razumete? Kje je naša žeja po svobodi, kje so besni instinkti po življenju, kje je ocean krvave razjarjenosti in žolča, kje je odprta čeljust maščevalca, kje tromba in zastava junaka . . .»
Stopnjema je zamiralo vedno gostejše dihanje človekovo, temnel in pojemal je sulii ogenj v njegovih očeh, Nekolikokrat je zamahnil z roko, potem pa je zopet govoril dalje, čisto polahko, zaleglo in tako tiho, da sem komaj razločevala besede med piskom plinovih plamenov.
«Vsako jutro poslušam tanke glaske svojih otrok, ki toliko hrepene in prosijo. ■ Pretvarjam se takrat, kakor da čutim več, nego občutim v resnici, in da čutim ono, česar v resnici .ne občutim; mnogo je trenutkov, ko s kretnjami in besedami varam svojo lastno deco in ko se spominjam, da sem nekdaj bolj ljubil te otroke. Ne morem drugače. Kajti sama dobrota srca in mehkoba in nežnost ljudi, ki imajo otroke, pa celo sama otroška ljubezen — vse to se lahko utrudi, vse to lahko utruja. Nekaj dogori v človeku in se izprazni.
Tudi moji otroci so trudni. V malem našem stanovanju jim je tako kakor piščetom, kadar jih zapro v zaboj in jim vržejo prgišče zrnja ter jim puste le za štiri prste zraka, pa so drugo drugemu napoti, da se ne morejo ne najesti ne nadihati zraka.
Moja hiša je dom brez ljubezni, otok izsušenih življenj. Utrudilo se je upanje, utrudil jok. Boga niti ne molimo, niti ga ne rotimo. Zvečer, ko vsi ležemo in se sliši mrmranje malega sina, ki se s težavo uči za šolo, mi je tako, kakor da smo odrezani od celega sveta in zaprti v stolp starodavne mračne in hladne kule, kjer si ubogi čuvaji šepetajo tajinstvene pravljico, da bi jih ne obvladal zaspanec.»
Človek je prijel uro in jo glodal nekaj časa, molče, z blagim, tužnim nasmehom.
«Ne vem. koliko je,ura; ali mislim, da je treba iti.»
Silno je pihal veter in suh sneg je zasipal velika okna, ko se je človek vzdignil in ko so se počasi za njim zaprla vrata malega kabineta.	' ■
8
Božič	v Halozah
Anica Černej
Z gričev se trepetanje	V kotu äh peči so mati.
lučk utrinja v dolino.	Molek drsi jim med prsti:
Trdi koraki in vzdihi	«feiis, njega je vzelo,
trgajo sveto tišino.	■ zdaj sem pa jaz na vrsti . .
Kdor je obut in oblečen,	PlaSno molčijo otroci,
stopa k polnoinicam k fari.	tipljejo v čudežne sence:
m vence.
V hramih se stiskajo k peči	tleča treska jih rile
bosi in goli in stari.	v stene med .mrečje
Jaslice v kotu so mračne:	V haloskih kočah je Božič
hlevček brez lučke rdeče,	v molku, v smrečju in }nahu,
v mraku pastirji in ovčke.	v tihi molitvi starčkov.
Saj ni za olje in sveče.	, v drobnem otročjem strahu:
«Kaj, če ne ho gospodarja s kruhom, s koščkom potice? Kaj če v dplini pozabi blatne in prazne gorice?»
Zgodba o stari Poloni in njeni podobi
Ina S 1 o k a n
Bila je to starinska podoba svetega Jožefa, naslikanega na steklo. Častitljiv svetnik je bil tako svež in rdečeličen, da se je zdelo, kot da bi ga bila roka nežna-nf.ga slikarja ustvarila šele nedavno. Le njegova rjava lialja je bila od kolena malo odrgnjena, toda to je opazil samo tisti, ki je podobo zelo natančno in od blizn ogledoval. Okvir je bil lesen, izrezljan in dobro se je še poznalo, da je bil nekoč pozlačen. Zdaj pa se je le še tu in tam svetlikala drobna zlata lisa.
TaEšna je bila podoba, ki je leta in leta visela nad visoko postlano Polonino posteljo. Vsak teden dvakrat jo je Polona skrbno čistila. Mehko rianelasto krpo, ki jo je uporabljala nalašč zato, je namočila v mlačno vodo, jo dobro ožela, nakar je z njo parkrat potegnila po steklu. Osnažila je še okvir in končno steklo cloliro osušila z drugo, suho-krpo.-Med delom je večkrat stopila k edinemu, majhnemu okencu, ki ga je imela njena sobica in podržala podobo proti svetlobi. Če se ji ni ztlelo steklo že dovolj čisto, je parkrat dihnila vanj in ga ponovno zdrgnila s suho krpo.
Zelo stara je že bila Polona. IMorda celo iic dosti iTianj kot VS6 tists iiirncnp, obokane hiše z lesenimi mostovži in smrdljivimi dvorišči v ulici, kjer je stanovala' Njena podoba pa je bila še dosti starejša. Prinesla jo je s seboj od doma, pred davnimi leti, talcrat, ko je prišla v mesto služit. Ko je bila še otrok, je visela podoba doma nad njeno posteljo, podobno kot je visela zdaj. Vsako jutro in vsak večer je njen prvi in zadnji pogled pozdravil dobrodušno iiasmehljanega svetnika in ko je morala v mesto služit, se ji je zdelo skoraj nemogoče, da bi mogla k-daj zaspati tam v daljnjem, tujem kraju, čc ne bi podoba svetega Jožefa več visela nad njeno posteljo. Tako je vzela podobo s seboj. «Le vzemi,» ji je rekla mati, «in vsak večer prosi svetnika, naj te milostno obvaruje grehov in skušnjav». In rdečelični, dobrodušni p-etnik jo je menda res varoval, kajti Polona je bila kljub svojim skoraj deveterim križem še vedno devica. Seveda zdaj, ko je bila Polona že stara, svetnik s tem svojim
■s avovanjern ni imel tlosli opravkov. Včasih pa je bilo to najbrž iliiigače in se je moral svetnik kar pošteno potruditi, da je s svojim prijetno dobrodušnim smehljajem pregnal skušnjave iz mladega, veselega Poloninega srca. Saj je bila Polona kakor so vsa mlada dekleta. Čemu naj hi bila prav ona izjema? Najbrž je tudi ona imela nekoga, ki je bil všeč njej., in ona njemu. Nekateri stari-ljudje so se celo spominjali, da je bil ta nekdo vojak z rdečimi progami na hlačah in velikaiiskimi brkami. Morda bi se bila vsa ta reč drugače zasukala in iztekla,, da ni svetnik Polone v njenih norih letih tako skrbno, varoval prevelikih skušnjav. Tako pa je ostalo s Polono in njenim srcem vse pri starem in od leta dg leta je bila ona za,to svojemu , dobremu svetniku in varuhu bolj hvaležna. ,	.
Služila je pri gospodarje-vih in opraivljala svoje posle, kot jih opravljajo služkinje. Prala je, ribala, pomivala in pestovala otroke. Ko so ti odrasli in se požeiiili in pomijžili, je,pestovala in negovala spet njihove otroke in potem teh-otrok otroke, 'X'ako ji je v večnih brigali za druge neopazno mineval čas. Minevala ■ so leta in z njimi je minevala Polonina neizrabljena mladost in lepota,-V obraz, so se ji črtale starikave gube, oglušela je, lasje so ji siveli in zobje šo ji začeli polagoma izpadati, dokler jV končno niso izpadli vsi, razen dveh, ki sta dolga in rumena štrlela iz spodnje čeljusti in so lasje, ki so ji ob senceh silili izpod modre kambrikaste rule, postali čisto beli. Polona je bila stara.
Zdaj ji ni bilo" več treba pestovati otrok, ker se je gospodarjeva družina, pri kateri je služila nad sedemdeset let, kar je bilo mladih, raztepla po svetu, stari pa . so pomrli. Ilišo je podedovala najmlajša hči Otilija, ki pa se je tudi kmalu omožila z nekim-židovskim bogatašem in se preselila nekam na Štajersko. Parkrat na leto se je pripeljala v mesto sama ali z možem. Pozanimala se je pri oskrbniku O tem in onem, kakor se za gospodarico spodobi, in mimogrede stopila še k stari 1'olont, ki je životarila v svoji sobici koncem dvorišča: Povprašala jo je po zdravju in se ji ' sniehljala prijazno in ljubko, da je bila stara vsa ginjfena in so ji solze zalivale-od starosti ™e1e oči.	, ■
Sa je bila gospodarica Otilija vendar tako dobra z njo. Dovolila ji je, da sme do smrti'ostati tu v svoji mali, ljubi sobici, ki ji je zdaj na starost pomenila pol življenja. Tu je čisto zadovoljno, odmaknjena daleč od ljudi in življenja preživljala svoja zadnja leta. Na.majem .gašperčku si je kuhala tisto bore hrane, ki jo.je.po-irebovalo za življenje njeno staro, onemoglo telo. Hodila je v cerkev. Če pa je bilo slabo, vreme in se ni počutila posebno dobro, je ostala doma, molila k svetemu, Jožefu in se pogovarjala s tem svojim ljubim, starim prijateljem, ki je bil vedno enako mladosten in lep. - .	' -
Prejšnja leta .je tudi, kadar so ji jiostali dnevi predolgi, zgodaj prižigala petrolejko, nataknila dvojna očala'in začela prebirati Življenje svetnikov. Zadnje leto pa so ji oči tako opešale, da ni več razločevala črk. Tudi sicer je vsa nekako oslabela, tako. da se je le s ležavo še kdaj pa kdaj privlekla do cerkve. Tako ji je ostal samo njen stari svetnik. S svojim večnim smehljajem ji je vedril njene zadnje dni. Obujal ' ji je davne mladostne sponrine. .
. «Se spominjaš», ga je.včasih spraševala, «tiste nedelje, takrat, ko sem še bila mlada in gizdava in sem se tako dolgo oblačila, da sem pri maši zamiidila evangelij?-Tako grdo si me gledal potem ves dan, da se te skoraj nisem upala pogledati,»
«Se spominjaš onega nesrečnega dneva, kako, sem molila in jokala pred tvojo podobo, ker sem gospe Franji razbila tisto dragoceno, poslikano vazo. Samo tvoje priprošnje so mogle takrat narediti čudež in omehčati srce gospe Franji, da me ni odslovila.»
Tako ga je spraševala in grela svoje staro, drgetajoče telo ob slabotnem ognju, ki je tlePv gašperčku. Zunaj pa je sijalo pomladno sonce ali pa je pohleven jesenski dež monotono trkal na ozko okence. In svetnik, se je smehljal in-jo razumel,
10
«So spominjaš,»' jo je spraševal njegov smehljaj,, «tistega časa, ko. si bila še-majhen kmečki đekliček in ši doma pasla krave. Nekoč ii je ušla krava v škodo, ti. pa si se bala kazni in si se zlagala doma, da je bila tisto sosedova krava. Tako si se potem bala mojega očjtajočega pogleda, da si podobo skrivaj zagrnila s predpasnikom. Se spominjaš?.» '
«Da, da,» je pritrjevala Polona in se smehljala predse.. «Kako davno je že bil» vse to. Tako strašno davno.>5	■
Sredi zime, ko so bila.jutra strupeno mrzla in je sneg naleUivai v velikih kosmih in neslišno nalegal na griče, od katerih je odmeval vrisk mladih sraučarje\-■in sankačev' in se je stara Polona kakor spomladi, poleti in jeseni grela pri svojem gašperčku, molila in se pogovarjala s svojim ljubim sVeLiiikoni, se je spet pripeljala v mesto mlada gospa.Otilija. Spremljal jo je njen mož, majhen, okrogel, črnolas.
Kakor vselej, kadar je prišla, se je Otilija tudi zdaj najprej oglasila pri oskvl)-niku, ki je'hranil ključe, od njenega stanovanja. Mimogrede se je še jiogovorila o popravilih, .ki jih bo spomladi treba opraviti pri'hiši, o zvišanju najgmnine in takšnih rečeh. V mestu jc.mislila ostati nekaj dni. Kakor vselej tudi zdaj ni pozabila Polone.
Oba z možem sta stopila neko sivo, zimsko ]30])0ldne v Poloniho sobico in gospa Otilija je imela v roki krožnik poln lepo rumenili krhkih kolačev. Smehljaje kakor vselej je pozdravila starko, pozanimala se za njeno zdravje in postavila na mizo krožnik s kolači. 'Med tem ko se je mlada žena pogovarjala s starko, je stal njen mož pri vratih in nejevoljno vihal nos, ker je v sobioi zaiidarjalo po zatohlosti in plesnobi..Bil je šele prvin z ženo lui obisku pri stari Poloni.in nestrpno je čakal, da bi se dolžnosti tega neprijetnega obiska čim "preje končale in bi mogel spet stopili: -»■en. na sveži zrak. '	...
Njegov pogled je zdolgočaseno stikal po temnili kotili siroinašno opreniljeiie sobice in se končno ustavil na podobi nad starkino posteljo. Tedaj se je zdrznil, oči so mu zasijale. Nervozno je segel v žep po Očala, z robcem skrbno očistil leči in nataknil očala na nos ter stopil tesno k postelji, da si podobo ogleda od blizu.
Polona, ki se je pogovarjala z mlado gospo in ji tožila, ti revmatizmu, ki jo muči čedalje huje, je opazovala gospodovo jiočetje in se samovš^čno nasmehnila, '^'^eselilo jo je, da je njena podoba všeč tudi imenitnim Ijudein.
Gospod pa je med tem snel' podobo in stopil z njo k-oknu. da. si jo od blizu ogleda pri dnevni svetlobi. Ogledoval jo je in obračal, potem pa je poklical, ženo: «Oti, stopi no sem ih poglej to podiibo. Čudovita starinska umetnina je. Nnjhrž je ročno delo.»	■
Otilija je stopila k možu'. Oba sta občudovala podobo. Polona ju je gledala iii se zadovoljno smehljala.
Nato je Otilija zavpUa Poloni v uho: «Mojemu možu je strašno všeč vaša podoba. Veste; on zbira takšne lepe starinske reči.» ■	' .	■ .
Pristopil je še gospod in starki nekaj glasno dopovedoval. Toda Polona se mu je sairio prijazno smehljala. Ni ga slišala in'še manj razumela. Zato se je mlada gospa spet «klonila k njenemu ušesu in zakričala.: «Moj mož'prosi, da mir podobo prodaste. Kolikor zahtevate zanjo, vam bo plačal.»
Ne, zdaj Polona tudi .svoje ljube m'ale Otilije ni takoj razumela, čeprav ji je še tako glasno kričala v uho: «Moj mož želi vašo podobo kupiti. Veliko vam bo plačal za njo.»	■	...
Nasmeh na drobnem, rumenkastem starkmeni obrazü fe otrpnil. Rdeče obrobljene, zasolzele oči so se ji široko razprle kot v nepopisno grozotnem prividu. Končno je razumela. Vzeti ji hočejo njeno podobo. Njenega starega prijatelja. Vše; kar ji je še pomenilo življenje.
Zakrilila je z rokami in hripavo kriknila, da ne more prodati podobe. Ne, za noben' denar. Ta podoba je njeno življenje. Takrat, ko bo umrla, jo bodo lahko vzeli.
11
Otilija je bila užaljena. Hladno se je obrnila od Polone k možu in mu nekaj dopovedovala. On je vzel iz žepa veliko listnico.in začel šteti velike, sinje bankovce. Počasi, svečano jih je štel'in roka, v kateri jih je držal, mu je lalino trepetala. Končno jib je položil razburjeni .Poloni na kolena. Toda starka jih je sunila z roko, da so se razfrleli po tleh.
Otilija in njen mož sla zardela od jeze. Mlada žena se je sklonila k starki in ji jezno zakričala v uho: «Polona, to, kar ste zdaj naredili, si bom zapomnila za vse večne čase. Da morete biti takšni z menoj., ki sem vas imela rada kot svojo lastno mater. Xe, to je bilo zelo, zelo grdo od vas.»
Starka je nekaj jecljala, toda pravega ni mogla reči, preveč je bila razburjena. Vsa prestrašena ni mogla odtrgati oči od svoje ljube podobe, ki jo je gospod jezno položil pred njo na mizo. Otilija je pobrala denar in ga stlačila možu v žep. Potom je še enkrat jezno pogledala Polono in starka je opazila, da joče od jeze in užaljenosti.
Končno je ostala sama. Sama. Na mizi pred njo je bila podoba. Zvmaj se je med tem zmračilo. Ogenj v gašperčku je pojemal. Starko je mrazilo od razburjenja. S tresočimi rokami je segla po podobo in .si jo položila na kolena. Sklonila se je lesno nad podobo in skušala razbrati svetnikove poteze. Ni se ji posrečilo, bilo je že pre-temno in njene oči so bile preslabotne. Obsedela je tiho in se zamislila. Ni prav storila. Užalila je svojQ gospodarico. Prvič v sedemdesetih letih se je ona, uboga, majhna dekla uprla svojemu gospodarju. Ni storila prav. Kaj ni rekla Otilija, da jo je imela rada kot lastno mater. To je bilo skoraj res. Otilija je bila z njo vedno tako dobra. Tndi Polona jo je imela rada, tako, kot bi imela ra-da laslno hčer. Ko je bila Otilija še otrok,'ji je Polona vsako jutro česala rjave kodre, umivala jo je in kadar je bila mala Otilija bolna, je Polona bdela ob njeni postelji noč in đan in molila k svojemu svetniku, naj ji vrne zdravje. Takrat bi bila rada dala zanjo svoje življenje. Zdaj pa ji je odrekla to podobo. Morala H ji jo dati. S tem bi ji izkazala vsaj košček svoje dobre hvaležnosti za vse dobro, kar ji je storila Otilija.
Starko je v prsih peklo in žgalo. Užalila je svojo malo, ljubo Otilijo. S prsti je božala mrzlo steklo in spraševala svetnika:
«Prijatelj, ali naj te dam Otiliji? Glej, ona je bila z menoj vedno tako dobra. In tebi bo tam lepše. Visel boš v veliki, svetli sobi in mnogo ljudi te bo občudovalo, .faz pa bom tako skoraj umrla. Potem se bova srečala v nebesih. Tvojo podobo pa bo imela Olilija, da se.bo kdaj spomnila name in pomoUla za mojo grešno dušo.»
Tako je Polonina misel spraševala svetnika. Toda svetnik je molčal. Tema se je žc popolnoma zgostila in ogenj v gašperčkru je ugasnil.
Polonina misel je postala trudna in bridka. Težko ji bo brez njenega ljubega svetnika. Toda še težje bi ji bilo, če bi se Otilija odpeljala z jezo in žalostjo v srcu. Sla.ra Polona lahko med tem umre in kaj bi bilo poleni z njo na onem svetu, če bi ostali za njo neporavnani račimi? Takoj mora k Otiliji. Dala ji bo podobo in jo prosila, naj ji odpusti. 6tara je že in vsa otročja in zmešana.
Stisnila je podobo k sebi in se dvignila. Tedaj pa jo je pri srcu zbodla drobna, ostra bolečina, kot da bi se ji tenka srebrna igla zabodla prav v sredo srca. Omahnila je. Podoba ji je padla iz rok in se razbila.
Mrt-i-o Polono so našli šele drugi dan. Potem so jo po.kopah, kakor je prav in se ' spodobi. -Za pogrebom je šla celo mlada gospa Otilija s svojim možem. In na krsti je bil venec s svilenim trakom in napisom: «Naši dragi, zvesti služkinji».
Razbito podobo je dal gospodar spet sestaviti. Cele mesece so se umetniki ukvarjali z njo in potem je bila spet takšna kot takrat, ko je visela nad Polonino posteljo. Le kdor jo je od prej prav dobro poznal in si jo je zdaj natančno ogledal, je opazil drobno spremembo na njej; svetnikov dobrodušni, prijazni smehljaj je izginil. Izraz njegovega obraza je bil trd, strog in skoraj žalosten.
12
Marka
Helena Andrlikord
Vse polno govoric je krožilo v vasi, ko se "je oženil mladi Sykora. Pa kako M tudi ne! Fant je bil visok, lep, imel je stalno službo v državnih delavnicah. Vo smrti staräev je gospodaril s sestro v «edni hišici oh cesti. Pa se je sestra omožila in marsikatero važko dekle se je ozrlo za mlađim Sykoro.
Zato ni bilo nič čndnega, Ce so, vsi ogledovali njegovo mlado ženo, ko jo je pripeljal iz mesta. Toda ničesar ji niso mogli reči. nikdo ni mogel najti napake na njej. Bila je zdrava, lepa, imela je lepo balo in si je baje celo precej prihranila v .službi. Saj to je vsak vedel, da je bila ve« let v dobri shižbi in se je tam seznanila % Vaclavom Sykoro.
V velikem gospodinjstvu", kjer je služila, so je naučila, kako si je treba pametno razdeliti delo, in kaj kmalu se je tudi privadila srpa in motike. Zvečer pa je v svoji prijetni hišici veselo pozdravljala svojega moža: «Si že prišel, Vaclav!»
Dobro se jima je godilo, v hlev je prišla kravica, a mlada Sykorova je opravljala vse delo sama, nikdo ji ni mogel ničesar očitati, morda le to, da je malo molčeča. Dosti niso mogli izvedeti iz njo. Samo to, da je «od tam gori» doma, da hodijo oče v rove, da je do tja daleč in da je vožnja z vlakom draga. Tn da ji je ime Marka, ne Mary, ampak Marka.
Prvo njihovo dete je bila deklica in so ji tudi rekli Mafka. Ko je potem svakinja ujčkala otroka in mu pela «Spa%'aj, Manička, spavaj . . .„, se jo oglasila mlada mati:
«Ne — Manička. To je bilo tako, svakinja: oče so mi vedno rekli Marka in ko so me klicah po vasi, so ta r vedno močno potegnili. Od otroških let so mi govorili: .Zapomni si, da tvoje ime pravilno izgovarja samo naš človek. Saj veš, oni tam bi si jezik zlomili na njem.' Jaz pa sem bila vedno tako ponosna na to.»
Svakinja je debelo pogledala, Mafka je pa že umolknila, privila otročička tesneje k sebi in šepetala: «Maffka, Mar£-enka!»
Nato je prišel še deček, seveda — Vaclav. Mafka je pošiljala pisma in slike svojih otrok «tja gor» in štedila za pot domov. Toda vedno je kaj prišlo vmes, zdaj bolezen, zdaj kakšna druga nezgoda. Vendar letos — najbrž je bil to dar božji za Marko. Za hišo so imeli črešnjo, lepo srčnico. pa si je nekaj prihranila. Spomladi je vse cvetje pozeblo, le njihova črešnja ne, in Mafka je imela lep izkupiček za prelepi temnordeči sad. ki ga je z vso pazljivostjo nabirala in prodajala v mestu.
Ko je prišel Sykora zvečer domov, je dodala svoji navadni dobrodošlici:
«Toliko denarja imam, Vaclav, domov sem bom peljala;,bom smela?»
«Le.pelji se, le. pa z otrokoma!» .
«Morda za sv. Vaclava, ko je tudi očetov god.»
In tako se je Mafka pripravljala. Zvečer je dolgo čula, da bi pripravila otrokoma obleko, sorodnikom darove, za mamin grob je gojila cvetje, a ko je sedela z otrokoma, ]ima je pripovedovala le o tem, kako se popeljejo domov. Otroka sta venomer spraševala, niiita mogla dočakati: «Ali je tudi tam tako lepo kakor pri nas, mamica? Je tam tudi taka reka? In taka ravna polja?» — «Ne, otroka, tega ni tam! Ta.m so le majhne njive po pobočjih, med njimi je voda, črni prepadi so in tako globoki, da je nekdaj strmoglavil voznik s konji vred v prepad, pa ga nihče ni več našel. Tam so tudi velike luknje, rovi jim pravijo, in v njih je premog. To se tudi vidi. Včasili kje gori, pa se vali tak rumen dim, ki diši po žveplu. Ko pojdemo tja, bo že jesen, tedaj so tam megle, pa ne bele kakor pri nas, ampak i'Ujnene, goste, da ni videti niti za korak predse,;»
«Mamica, saj se bomo izgtibili, strah nas bo!»
«Jaz poznam tam vsako stezico, peljala vaju bom okrog potoka, odkoder se vzdiguje mogla, kakor če vre voda, potem ob žičnih ograjah prav do nas v vas. Tam imamo pred hišo velilto lipo, ki se vidi tudi v največji megli.
13
Ćas je potekal. Marka pa se ]e kar pomlajala; kakor da leti, se ji je zdelo. Večki-at je stekla prav na Tas mažu naproti in njen: «Si že prišel, Vaclav», se je zaslišal že pri kapelici. Tako je prišel mesec september, dnevi tišine in grozie. Marka se. je iipognila, poslala je kakor senca. Niliče je ni yidel jokati, vendar so bile njene oči dari za dnem bolj rdeče iii podplute s krvjo. Otroka sta razumela, da se dogaja nekaj strašnega, in sta se igrala pod kozolcem tiho kakor mi.ške.	.	. . -
Prišel je petek zvečer, ko "valov radia ni lovil mrtvi .zvočnik .riego živa človeška sica . . . Mladi Sykora je bil prvi v vasi pripravljen, in Marka mu. je nesla ko-včeg v mesto prav do vlaka; opremila, ga je kakor ženina na svatbo. Vlak je oddrdral ob nkanjn.in nav'duäenju. Nihče ni jukal.
Prešli so dnevi. MaJka se je postarala za cela leta, okrog ust so se ji zarezale gube. oči se vdrle v črne kolobarje. Kopala je krompir in nosila težke vreče ha hrbtu, kalpr da bi hotela z utrujenostjo pregnati muko iz mozga..	. ■
Nekoč je proti večera nesla, na hrbtu velik sveženj zelene la-me na dvorišče. Vratca so se tiho odprla. Vstopil je Sykora...	■	.
Težki sveženj je zdrknil na tla. Marka se je zgrudila nanj, kakor da ji je kdo spod nesel noge: «Si že prišel, Vaclav!!» «Jaz nisem kriv ...»
Po vsej vasi se je" razlegal obupen jok in stok, prav tja do kapelice, po vsem svetu gti je bilo slišati ...
niezaslišana krivica
ženske in učiteljske organizacije se že dolgo zaman bore za odpravo Sramotnega delnega celibata učiteljic, katerega je uvedla vlada z- namenom, da bi s to žrtvijofoseb-. ne ženske svobode omilila brezposelnost v učiteljskih vrstab. V zadnjem času objavlja Učiteljski Tovariš dopise učiteljic, ki predlagajo različne poti za rešitev iz te nezaslišane krivice. Pri tem pa so nekatere pokazale tako čudno; nesodobno pojmovanje ženskega poklicnega delu, da so .zanesle, v problem pravo zmedo. Edino pravilno gledanje razodeva l.e dopisovalka G. J. v članku «Ne tako» »(24. novembra 1938):
«Resnica je, kakor je ugotovila neka tova-rišica, da se naše, lahko bi rekla, življei"ijsko' \ prašanje — .vprašanje celibata — ne premakne z nirtvc točke. Po mojem prepričanju se ne bo premaknilo vsaj tako dolgo, dokler same ■ v sebi in same med seboj ne bonio našle rešitve, ki bo ustrezala nažim življenjskim in poklicnim int,eresom. Da šo same nismo na "jasnem, kaj bi in kako bi, kaj šele, da bi predlagale konkretno rešitev, ki bi bila dovolj širokogrudna in pravična, pričajo predlogi v člankih.. Da navedeni samo en primer: če ima mož 3000. do 4000 din. naj se žena umakne k domačemu ognjišču! Mnenja sem — upam, da nisem osam-
ljena — da s takimi predlogi same sebi kopljemo ugled, ki bi ga naj uživale najprej med svojimi stanovskimi tovariši, pa tudi v javnosti kot kulturne in prosvetne delavke polno kvalifikacijo. Če_ stavimo za pogoj, pod katerim bi učiteljice zapustile službo, samo" zvišanje moževe plače, bi s tem dale same sebi kaj slabo spričevalo. Priznale bi, da nismo sposobne za nobeno drugo delo. nego samo za gospodinjstvo, da znamo . itvečjemu biti še žene in matere v najožjem smislu besede, nismo pa sposobne .uveljaviti se ob možu v celotnem kulturnem, ■ gospodarskem in socialnem življenju in dogajanju; da -ne zmoremo, dela. ki bi bilo enako.vredno moževemu, četi"idi bi. bilo bistvu drugačno, a radi tega ne manj važno ali celo manj vredno. Šele dve polovici sta cielota in če mož oblikuje eno stran gospo darstiva, "iimetnosti,. znanosti, tehnike, socialnega življenja, potem, je treba, da žeiia iz svoje ženske duševnosti oblikuje drugo plat, ker šele v skupiiem, obojestranskem in vsestranskem delu je možna večja popolnost; . .
Potrdile bi dalje očitek, da smo se za tekle k študiju samo zato, da smo našle za-"časno «.streho» v poklicu, ki nas bo preživljal, dokler ne najdemo moža, ki nam bo . nudil življenjsko preskrbo do smrti ...
14
Priznale bi Lorej nu ta način, da opravljamo svoje delo polovičarsko. (tako ga opravlja vsak, ki ni z vso dušo pri. njem) in torej nc zaslužimo enakih prejemkov kakor naži'lnoški tovariši, ki jim žc sani poklic po-ineni smisel življenja, temveč da z nami popolnoma pravilno postopajo...
Priznale bi,, da nam. je poklic le izhod v silij ne pa naša notranja: življenjska potreba, da ga ne jemljemo preveč resno, da tudi za to svoje delo nc mislimo prevzemati nobene .odgovornosti, misleč: saj je vseeno, kako napravim to in ono, sa] tako ne bo dolgo trajalo ...
Ne tako, drage -lovarišice. S .tem pokažemo popolno pomanjkanje samozavesti, pomanjkanje čuta odgovornosti, pomanjkanje vsakršnih sposobnosti za vršenje tako važnega poslanstva, kakor naj bi ga vršila učiteljica zlasti na deželi, kjer je ni ?nogoče nadomestiti s tovarišem, z moškim! In če to potrdimo s svojimi' besedami in s. svojim ravnanjem, smo se same onemogočile v svo-jem poklicu. _Če smo od naših prednic «podedovale» pravica do poklicnega dela, pravico do lastnega. zaslužka in do gospodarske . neodvisnosti, potem moramo to pravico braniti pred VsakoiTiur vztrajno in odločno^ ne smemo se je lahkomiselno odpovedo^-ati ali se celo opravičevati radi svoje odločnosti, češ, saj. se bom i=)maknila, če vam ni prav, da sem tukaj,, samo dajte mojemu možu večjo plačo! :Na Češkem so bile učiteljice voditeljice žen' v borbi za enakopravnost, kar. se očituje predvsem v svobodni izbiri
poklica, pri nas se pa eelo najdejo take, ki škodoželjno kažejo na druge drž. uradnice, češ, zakaj pa ne vpeljejo tudi zanje celibata, če so ga vsilili že nam. Namesto da bi rekle: celibat naj se odpravi, ker je protinaral^en,_ krivičen.- proti interesom države, družine in posameznika in ker hočemo in zahtevamo zase pravico do dela in zaslužka in popolno ' svobodo pri izbiri poklica! Če je bila učiteljska izobrazba ' pn'"a višja izobrazba žene v preteklosti, je tudi pravilno, da-učiteljice prevzamejo vodst^^o v. borbi za enakopravnost • žene. da bo dobila Besedo tudi tam, kjer se odločajo njeni interesi. Tako tudi ne bodo možni razni zakoni o celibatu žene in kar je podobnih «sodobnih» zadev! V tem pogledu se pač ne dajmo osramotiti od delavk, pri katerih je rlanes stanovska zavednost in prepričanje' o pravici do dela in samostojnosti mnogo višje razvito nego pri-mnogih , učiteljicah. Sknšajmo na to pc-" reče vprnžanje gledati z nekoliko višjega glefiišča, ne samo s stališča osebnih intero sov; ne pustimo. se podkupiti z višjimi pla čami naših mož, da bi se radi njiH odpovedale pravicam, za dpsego katerih so nekdaj žene žrtvovale vse, tudi osebno svobodo in . premoženje. — Skušajte se same vzgajati v tem smislu, tako da vas čas ne bo našel nepripravljene. da zaradi osebnih interesov ne • hoste _ škodovale s-vojini' tovarisicam in stanu in da ne bg veljala J^eseda onih, ki trdijo, da so žene same največja ovira ženski osamosvojitvi . . .
Beseda o T^goji
'Anica C e r. n e j
Več ko kdaj koH govorimo o vzgoji, moč-" neje Čutimo potrebo in dolžnost vzgajanja. Težke preizkušnje časa, v katerem živimo, nam kažejo,. .da je človek nekje v bistvu rnnjen, da se je nekaj/ dragocenega, svojstveno človeškega v njeni izgubilo. Čuden nemir in tesnoba je v nas samih., nestrpnost, napetost in razrvanost je v družbi, ki nas oklepa. Zagrenjenosl in nezaupanje jc v niladih. Skoraj ni več otrok, saj ni več brezskrbnega, neskaljenega otroštva. Mnogo je sil. ki si hočejo podrediti človeka in njegovo človečnost: njegovo pravico,' da išče in-iz-
bira, sposobnost, da misli, presoja in spoznava,. da po človeško hrepeni in hoče. ljubi in veruje.
Čutimo, dii'bi mogle prave in žive, resnične' vzgojne sile -vzbuditi in odrešiti človeka v ljudeh. Čutimo pa tudi. da to niso besede, ne prepovedi^ pravila in navodila, leiiiveč le osebno fnočna spoznanja in doživetja, ki segajo življenju do dna, da se v njem zgane in odzove človek v svoji pra-življenjski odkritosti in toplini, v prirojenem in " sproščenem občutju dobrega, vrednega . in smiselnega.
15
Prirodnim in poMicnim vzgojiteljem je spričo življenja, kakršno je danes, živo pri srcu vprašanje: kje zagrabiti^ kako začeti, ko so vendar besede in najlepši nauki pokazali svojo nemoč, ko odpovedujeta disciplina in nadzorstvo kot vzgojni sredstvi, ko je življenje samo postavilo nešteto novili nalog in začrtalo nova pota vzgojnemu prizadevanju.
Žena še posebno močno čuti živo potrebo prave vzgoje, saj ji je prirodni poklic materinstva zapisal globoko v dušo dolžnost vzgojiteljice in oblikovateljice novih življenj. Rer je mati, raste v njej skrb za mladino, ki jo naš čas vse prehitro iztrga nj.eni ljubezni in domu ter jo potegne v brezčutni tok življenja, s trpljenjem čuti težo njene mladosti. Ker je mati, ve. da je pravilna in resnična vzgoja za življenje njen ukaz: vzgoja, ki daje in sprošča, ki opogumlja in dviga v samostojnost, ki pa s spoznanjem dolžnosti in čutom odgovornosti vendar tudi veže in vodi otroka v oplemeniteni svobodi in samoodgovornosti k pravemu smislu življenja.
Toda pojem vzgoje je širši od pojma: \-zgojno vplivanje na mlado, še nepopolno in nedozorelo človeško bitje. Žena, ki čuti močnejšo potrebo po tem, da je Človek notranje nekje doma, čuti z večjo bolečino, da vse bolj izgublja svoj dom. Misleci o življenju priznavajo, da je žena vsocialno tvomejša nd moža. da so živa, notranje doživeta in na vrednostnih temeljih zgrajena občestva bolj ženine kultunic stvaritve.
Ni torej, slučajno, da je žena danes polna zanimanja in pripravljenosti za razumevanje in reševanje vzgojnih vprašanj. Pomislimo le na pretežno žensko udeležbo ob raznih vzgojnih tečajih za starše! Zdi se, da želi žena zavestno ali podzavestno vstvariti človeku spet njegov dom, ki bi mu dajal moči v življenjski borbi, kamor bi se vračal iz nje, da najde spet samega sebe.
Žena se v zmedah in gospodarskih tež-kočah povojne dobe osvešča vse bolj še lastne odgovornosti za javno življenje, čuti vse bolj svojo upravičenost in poklicanost, da sodeluje pri oblikovanju življenja, ki mu rodi novih ljudi. Iz prebiijene zavesti o njenih Človeških pravicah in dolžnostih čuti posebna žensko-vzgojna vprašanja, čuti močno potrebo samovzgoje in samoizobrazbe.
Prirodno in skoraj nujno je torej, da se ženski list posveča vzgojnim vprašanjem, ki zadevajo tako živo ženo kot mater, kakršna čuti žena v vsej človeški toplini iskanja iz težjih dni, kakršnih se osvešča človek v njej, ki hoče nositi sx-'oj del odgovornosti in dolžnosti v javnem življenju. Z optimizmom ljubezni, ki veruje v dobro v človeku in ki čuti ceno življenja, bomo poskušali odkrivati in reševati vsakdanja vzgojna vprašanja, probleme resničnega in pravega vzgojnega vodstva, vzgojnih poti in vplivov od človeka do človeka, vzgojnega pomena raznih življenjskih in kulturnih pojavov, smernic ' svojevrstne vzgoje in samovzgoje današnje žene, kajti — vzgoja je naše upanje.
Gledališče
Značilno za mišljenje in čustvovanje občinstva ter odnos do gledališke umetnosti je deistvo, da tvori pretežno večino gledaliških obiskovalcev ženski svet. Zanimivo bi liilo dognati, kaj je temu vzrok.
V današnjih časih, ko sta mož in žena v poklicu, pač ne velja izgovor možkih. češ, da pride mož uLnijen iz službe domov, medtem ko se od gospodinjstva manj utrujena žena lažje odloči za obisk gledališča kakor od poklicnega dela izčrpani mož. Oba imata svoj poklic, oba sta enako trudna. in vendar gre žena v gledališče, mož pa si največkrat in najraje poišče oddih in
razvedrilo v kavarni ali gostilni, kjer pretresa najaktualnej.^a dnevna politična in socialna ali druga vprašanja. Koliko pripo more s tem k rešitvi teh perečih problemov, če jih pretresa na la način, bo vedel pač vsak sam zase.
Ugotovljeno je, da tvori gla\Tii kader stalnih gledaliških obiskovalcev uradnihvo, in sicer žensko. — Vedno je bilo in kakor kaže, je tudi še sedaj, da želi žena kot bitje, pri katerem prevladuje čustvo, zamenjati svet vsakdanjosti s svetom domišljije, ki ga ustvarjajo dramatiki in ki ga oživlja gledališče. Zatekajo se k viru čiste umetnosti
16
morda zavestno, morda povsem instinktivno, ker najdejo pač tam to, kar potrebujejo kot svojo duševno lirano. čas je že, da nehajo ljudje gledati na gledališče kot na neko povsetm brezpomembno zabavo, ki je za resnično, realno življenje brez pravega haska. Zgodovina največjih in najstarejšill narodov je pokazala, da je bilo resnično, pravo, dobro gledališče s smotrno izbranim sporedom ognjišče resnične narodove kulture. Slovenci se še vse premalo zavedamo, kako usoden pomen ima lahko gledališče za razvoj narodove miselnosti, in to ne samo v najožjem nacionalnem oziru, čeprav smo tudi tu prav tako potrebni velike moralne opore, temveč tudi v razvoju in usmerjenosti svojega gledanja na vsa svetovna, etična, moralna, socialna, politična in do-gmatična vprašanja,
Tudi letos bomo prinašali gledališka poročila. Pri tem bomo upoštevali predvsem vsebinsko, literarno in miselno kakovost fiel-, ki so vredna, da jih žene spoznajo, ker se v njili razodevajo bistvene umetniške ali življenjske resnice.
Od predstav, ki jih vprizarja ljubljansko gledališče, je za mi.šljenje žene najzanimivejša in najaktualnejša igra finske pisateljice Helle Vuolijoki: «Žene na ' Niskavuo-riju». Po dolgem času je žena kot draina-tičarka zopet dokazala, da je v ustvarjanju oderskih del enakovredna moškemu, kajti to delo je imelo svetoven uspeh. Iz t4me za-konolomstva, ki je na odru že neštetokrat obravnavana, je napravila Hella Vuolijoki sodobno igro, ki preseneča s pogumom, s katerim je raztrgala pajčolan zlagane morale -o dolžnosti, ter dokazala, da je zdrava sebičnost več vredna kot zlagana poržtvo-valnost in dolžnost. Pokazala je tri nasprotne ženske značaje, orisale jih je z vso
možno in verjetno objektivnostjo ter pokazala, kako lahko tri žene, vsaka na drug način, trpijo zaradi ene stvari — vsaka se bori za svojo pravico, vsaka ima na svoj način prav, toda končno mora zmagati zdrava življenjska resnica, tista, za katere zmago se bori mlada generacija. Tri žene v konfliktu za srečo enega moža: Arneja, mati, ki sina ljubi in mu privošči- vso srečo, vidi, kako se izmika svoji ženi Marti, ki jo je vzel zaradi denarja, da bi rešil dedno posest; Marta, svojemu možu po duhu nedorasla žena, Žuti laž, na kateri je zgrajena njena zakonska «sreča,», pa bi rada živela še nadalje v njej; učiteljica Ilona, svobodno, sodobno dekle, ki ima pogum tvegati Za resnično, globoko ljubezen vse. prav vse, končno zmagj. Okoli teh postav je stkana igra, ki je premagala spone gledališko šablonsko pisanega dela. In občinstvo je to spoznalo. Odtod uspeh, ki ga ima.
Strindhergova pravlijcna igra «Labodka» je umetnina, ki je močno odmaknjena današnjemu realnemu gledanju na življenje. V njej ni na prvi pogled prav ničesar, kar hi imelo kakršno koli skupnost s sodobnostjo. Vsebina je zmaga resnične ljubezni, dobrote in lepote nad sovraštvom, lažjo in zlemi silami. In končno: moč žive vere, ki je zmožna obuditi mrtvega človeTia.
Kaj bi torej s takim delom? se vprašuje kratkovidna publika in kritika. V čem "je upravičeno? Delo je umetnina sama po sebi s pravljičnostjo in poezijo, kakor se razodeva le pri največjih dramatikih. Po svoji miselni zasnovi je etična vrednota, katere vedno bolj primanjkuje v življenju — ali bomo mar zaradi tega prestali verovati v moč in zmago resnice? Zares umetniška pa je tudi vprizoritev te igre.
Maša Slavčeva
Jayni dogodki, ki morajo zanimati tudi žene
Zena je prav tako državljanka kakor mož. Dogodki, ki gibljejo javno življenje, bodisi v domovini ali v tujini, posegajo v usodo vsakogar, torej tudi v usodo lene. Zato /> potrebno, da se zanima za ta gibala javnega življenja ter stremi za tem, da si pribori
pravico do soodloča?ija. «Ženski Svet» bo redno prinašal pregled najvažnejših dogodkov doma in po svetu, ker je izraslo to željo mnogo bralk našega lista, ki nimajo iasa in prilike, da bi zasledovale poročanje dnevnikov.
17
Doma:
10.	decembra 1958 jb Hrvatska Matica v Zagrebu na svečan načiii proslavila tristoletnico smrti velikega hrvatskega pesnika Gundiilića. Zanimivo je, da je Hrvatska Matica proslavljala tudi Gimdulicevo dvestoletnico prerl sto leti.
11.	decembra. 1938- so bile volitve, v- skupščino. Zmagala je. vladna lista kakor vedno/ kadar so volitve "javne. — JRŽ je dobila 1,625.747 glasov, združena opozicija pa i,355.965 glasov. Naža borba. mora iti za lern, da bodo volitve tajne, kajti samo ,te so resničen izraz narodne volje.
11. decembra 1938 je bila dvajseta obletnica Cankarjeve smrti. Kakor so bile nje; gove besede čcsto grenke, je bil vendar poln vere v lepšo bodočnost, ki-.nam je zlasti danes tako potrebna: «Kaj zato, Če prihaja pomlad v p.ovodnji in .viharju! Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast. .
V Sloven-iji je bila zgrajena nova železniška proga, ki veže Sevnico s Tržiščem. — Dolga jc 14 km in 400 m.
•V Zagrebu je umrl dr,. Ante Trumhiö, eden gla^Tiih borcev za ostvaritev Jugoslavije.
Po svetu:-
Čeprav šo najbolj tragični dogodki iz Češkoslovaške že..za nami, vendar nas posamezne vesti, ki prihajajo k nam, vedno znova pretresajo. Danes je ta država gospodarsko, pa tudi po svoji notranji politiki popolnoma odvisna od Nemčije. Z 'gren-kostjo v srcu sprejemamo vesti, kako izginja Masarykov.duh. ki mu je^ bilo temeljno načelo pravica in resnica. Toda upajmo, da ^-nobena noč ni tako dolga, da ne bi nekoč ' zasijalo jutro». — To je tolažba nam, to mora biti tolažba tudi temu izbičanemu narodu spričo njegovih strašnih izgub.-W znär šajo: 41.595 km^ zemlje, 4700 občin, 749 214 hiš ter 4,922.440 prebivalcev, kar pomeni tretjino vsega prejšnjega prebivalstva. .
Vojaški sporazum balkanskih narodov jo bil sklenjen v.Atenah med predstavniki generalnih štabov balkanskih držav. Tak sporazum lahko mnogo pripomore k večji var-
nosti malih držav in vsaj kolikor toliko zar .varuje njihovo politično neodvisnost.
ISemcija in Francija sta 6. decembra 1938 podpisali medsebojno izjavo o nenapadanju. Po tej pogodbi za Francijo na nemški meji ni več nobene nevarnosti, da bi bila napadena,. ker • sta obe državi priznali končno veljavnost medsebojnih- meja..
V ospredju vseh zunanjepolitičnih do-•godkov Evrope'Sta dva problema, ki bosta, kakor napovedujejo politiki, v bližnji bo-
•	dočnosLi vziieniirjala Evro.po, zato naj ji}i . utemeljimo v nekoliko obširnejših obrisih.
zapadni Evropi je. povzročila nesoglasje med Francijo in Italijo, (ki ji ni po -godu .sporazum med Francijo in Nemčijo) italijanska zahteva po Tunisu^ 'K.orsiki in Dii- . hutiju; (Italija- te zahteve ni predložila Franciji -.uradno, • marveč jo jc položila v -usta ulici). Tunis je francoska kolonija v.
•	Afriki, ki je varnost italijanskega impe-. rija vojaško važna postojanka. Korsika je
otok, ki je prišel, leta 1769. pod francosko ■oblast in je danes vojaško važna postojanka zci Francijo. -yaj z njo obvalada ves zapadni del.Sredozemlja, pomorsko jpot iz Marseilla v Severno Afriko in nadzoruje .vso italijan-. sko-zapadno obalo. Džibuli je majhna, francoska kolonija z enako inienovanim glavnim mestom-; Od tod vodi v Abesinijo že-Jezjiica, ki predstavlja izhod na Rdeče morje. Ta želcznica je v francoskih rokah. Italija jo zahteva zase, ker bi morala sicer zgraditi nov dohod do morja. Vse te. zahteve so nedvomno- posledica nesrečnega niona-kovskega sporazuma, iz katerega .je izŠla Francija silno oslabljena, kar hoče sedaj izkoristiti lta]ija-v svoj prid: predvsem pa Iioče doseči s strani Francije čim večje popuščanje v španskem vprašanju. ' ■ ' '
Drugi problem je stopil v ospredje na evropskem vzhpdu. "Med Ukrajinci na Polj skem. katerih je 7 in pol ■milijona; se je začelo močno gibanje za samoupravo, ki naj" jim omogoči končno neodvisnost. Da se je ta ' težnja zanesla tudi med ruske Ukrajince, za to so poskrbele tuje države. To gibanje pa podpira zlasti Nemčija, ki hoče priti do ' ■velikih žitnic hi petroleja ter istočasno zrušiti sovjetski režim v Rusiji.
.18
h ■ Amerike. V Južni Amoriki v Limi. lično obrambno, organizacijo proti razmahu zborujejo predstavniki 21 ameriškili držav, totalitarne trozveie Nemčija-Italija-Japon-ki hočejo nstanoviti gospodarsko in poli- ska.
Kitajci ystajajo
Dandanašnja doba nas poslavlja pred nepričakovana in čudovita protislovja. Vzro ki rodijo skprd vedno ravno nasprotne posledice, kot bi jih pričakovali- ne samo mi-navadni ljudje, marveč tudi veliki filozofi in psiliologi, državnilci in politiki. Eden takih nepričakovanih pojavov je prav gotovo preporod kitajskega naroda v času, koso vsi pričakovali njegov propad. Preporod, ki ga doživljajo danes Kitajci, ni le nacionalni in politični. Veliko več se poraja in dogaja v tej deželi, kjer se pogrezajo mesla pod truščeni bomb in granat, eksplozij in požarov. Dogaja se čudež, kr nam vliva novo. vero, optimizem in upanje, da duh vendarle kraljuje nad silo, da je moralna moč skrita sila vsakega naroda,-moč, ki jo razvije narod v vsej nezmagljivosti v -času, ko gre za nje-piov obstoj. Med peklenskimi grozotami sodobne vojne se vrši preporod književnosti ter glasbene - in- grafične umetnosti, preporod, ki prehaja v revolucijo, da si poda roko z narodnostnim prebujenjeni in dvigne iz razvalin nove vrednote.
Uporabljajoč" simbol prastarih mitov, legend in pravljic, simbolične motive o metamorfozi ribice v ognjenega zmaja, simbol Rumenega cesarstva, ustvarjajo K-itajci novo. umetnost. Ta tvorna dinamika novega Kitajca je prišla k nam v Evropo, da priča o zmagi duha nad inaterijo. Proizvodi te. nove umetnosti so bili nedavno razstavljeni v Žienevi.
Pred nami se odpira dvorana, bogato raz-■svetljenaj kjer se bleščijo v sijaju in razkošju prekrasni- -gobelini, preproge iu prekrasna cesarska oblačila od 6. stoletja dalje pa do današnjega časa. Zlato. in srebro, sinjina, katei-o znajg menda le Kitajci ustvariti tako. čudovito in nebesni barvi podobno, nas zanaša v mislih v daljnjo-čarobno deželo, o kateri smo sanjali še Icot otroci. Med vsemi
temi krasotami pripoveduje stari tekst ,o zgodovini izdelave teh' čudovitih vezenin. Pravijo, da jo besedilo • rokopisa resnična . kjijiževniška imietnina, tako po stilu kot po i/.biri zvenečih in učinkovitih besedi. Sicer je tehnika vezenin samih upodobljena pesem. Finoća in tankost niti, neprckosljiva izvedba niti od daleč ne dovoljuje" vzporeditve s podobnimi evropskimi "umetninami. To je tudi" popolnoma naravno. Pri nas so to . le okraski, predmeti za vsakdanjo uporabo, ki jih razstavljamo po sprejemnicah in s.alonih. Na Kitajskem pa so to predmeti, ki povsem ustrezajo . verskim : in filozofskim potrebam. Verjetno se je prav zaradi tega namena vzdržala ta umetnost od pradavnih časov do danes v vsej svoji originalnosti in simbo-listiki. «Kitajska umetnost je simbolična ■ pripovedka», pravi M. Vuilleumier, organizator te razstave. Simbolizem je smešen v vsako sliko in vezenino. Gora, pomeni dostojanstvo, lotos čistost, biser paradiž itd. Ta simbolizem gre še dalje, da" skiisa duhovne vrednote predstaviti prav tako z izmišljenimi fantastičnimi prikaznimi. Tako predstavlja ognjeni zmaj duhovno moč, ki ne zadošča sebi sami, ki ni sebi namen, marveč neprenehoma navdihuje novo stremljenje po popolnosti.
Nekaj korakov od te dvorane so druge. poltemi s"o videti na pr^'i mah prazne. Po ziddvju so fotografije ol) njib napis: Domovina vas potrebuje. Mrtva telesa, zdrobljene kosti in lobanje ležijo .-.povsod po tleh, na asfaltnih hodnikih, med razdejanim zidov-jem . . . Majhna bomba, ki se je razletela med množico in . . .
Ali naj pripovedujem svoje vtise? . Ne, ni mogoče, vtisi so" tako neskončni, tako nepopisni, da jih ni mogoče izraziti z besedo: Le vero. in upanje vzbuja to bogastvo duha.	7Jata Virnal
19
IVaše žene pri delu
Splošno žensko društvo v Ljubljani prireja tudi letos niz .predavanj za izobrazbo naših mater. Ta zamisel je vse hvale vredna in da jo naže žene pravilno cenijo, nam priča števihii obisk teh predavanj.
Kot prva jc predavala odlična zdravnica ga. d7\ Merljakova o otroških boleznih, za kar so ji bile navzoče matere prav posebno hvaležne.
Teden pozneje je bilo predavnje ge. prof. Uore Vodnikove o narodni vzgoji otroka. Predočila nam je med drugim kvarni vpliv naše. strankarske nestrpnosti na vzgojo mladine, ki se že v prvih šolskih letih deli v razne tabore in se medsebojno preganja in sovraži. Priporočala jc gojitev storodavnih narodnih šeg v družini, vzbujanje spoštovanja in ljubezni do vseh narodnih dobrin: do narodne noše, slovenske pesmi, pravilnega slovenskega jezika, slovenske knjige, in tako dalje.
Ga. Angela Vode si je kot tretja predavateljica izbrala snov: vzgoja značaja. Bistveno načelo za vzgo""o značaja je vzgoja k samostojnosti. Vzgoja značaja je nujno združena z ostalo vzgojo ter se začne že pri dojenčku. Pri vzgoji razločujemo dve bistveni razdobji: predšolsko in šolsko dobo. V otroku rastejo sile, ki se hočejo razmahniti. Teh ne smemo zamoriti, marveč jih navajati k pravilnemu uveljavljanju. Ne pomagajmo otroku takoj, če se mu kaj ne posreči na prvi mah. Pustimo, naj sam poizkuša svoje moči. naj se ne zanaša vedno na druge. Večno popravljanje in godrnjanje ne vpliva dobro na otrokov značaj. Vzgajajmo deklice in dečke enako :čiščenja čevljev in obleke, pospravljanja svojih stvari, postiljanja ild. naj se otroci navadijo sami, brez ozira na spol in tudi brez ozira na to, če je postrež-nica pri hiši. Največja ovira za pravilno ■ vzgojo otrokovega značaja je materina ner-voznost. Nervozna mati nima potrpljenja, da bi otroka učila dela, raje napravi vse sama. S tem pa ubija otrokovo samostojnost. — Tudi šola ima mnogo prilike za vzgojo značaja, ki se zlasti lahko razvije v občevanju z drugimi otroki. Osnova je tudi tu navajanje k samostojnosti, kar zlasti upošteva moderna šola. Le žal da prenatrpani uČni
načrti ne dovoljujejo dovolj poglobitve v \zgojo otroka. Vobče pa današnja doba ni naklonjena vzgoji značaja.
Naj na tem mestu omenimo tudi drugo predavanje ge. Vodetove na Ljudski univerzi, in sicer o delu slovenske zene za navad. Predavateljica je predvsem orisala današnji gospodarski in kulturni položaj našega naroda, posebno z ozirom na naše meje, predočila nam je njegove potrebe in nevarnosti, ki mu pretijo, nakar je pokazala pot, ki jo mora ubrati naša žena, da omeji zlo, ki nam preti. Prestaviti se moramo prav v dobo preporoda, ko so naše žene z, ljubeznijo v srcu delovale za svoj narod, in smatrajmo za izgubljen vsak dan, ko nismo storile vsaj enega dobrega dela v korist svojega rodu in svoje domovine.
V podobnem smislu je bilo zasnovano tudi tretje predavanje ge. Angele Voditove «Tzvenšolsko delo učiteljice», ki ga je imela na učiteljskih zborovanjih v Murski Soboti in v Radovljici.
Dolžnost nam veleva, da napišemo pri tej priliki še par besed na račun ženskih organizacij: Opažamo, da prihajajo k prireditvam posameznih društev navadno samo njihove članice. Nepotrebno cepljenje moči je, če prireja predavanja vsaka organizacija zase. Sestava strokovnjaškega predavanja zahteva mnogo časa in truda, zato bi se morale organizacije sporazumeti in si urediti, katero društvo naj ima na sporedu predavanja in katero kaj drugega. Saj dela, nujnega dela je več kot dovolj za vse.
Ženska društva na deželi opozarjamo, da jim na željo lahko preskrbimo tu omenjena predavanja.
Končno naj Še omenimo, da naše žene tudi pridno predavajo v radiu. Poleg raznih gospodarskili in drugih predavanj, ki jih pogostoma slišimo, je predavala ga. prof. Olga Grahor v novembru o položaju naših babic, ki res ni zavidanja vreden. Statistični podatki s'o dokazali, da žive naše babice v zelo težkih razmerah. V interesu porodnic je nujno potrebno izboljšanje njihovega položaja. Nastavile naj bi se po banovini z dostojno plačo, predpisala pa naj bi se jim višja predizobrazba, prirejali naj bi se zanje
20
ponavljalni,-tečaji, predvsem pa naj bi se vudilii stroga borba proti mazaStvti. ■
J sta predavateljiča, je- predavala za&tkom decembra že o položaju porodnic na deželi. Slika, ki nam jo je; pokazala, je presenetljiva za deželo, ki se ponaäa' s svojo kulturo. Sli .žali smo, da mnogo žen porodi v kuhinji, ker nimajo spalnice, ne malo je celo takih, ki porode V hleni, v šupi ali na skednju. Da pri tem nimajo :iiiti rjuh niti drugega" potrebnega perila zase in za novorojenčka, je naravno. Pos.ledica teh razmer je prepogosto smrt matere in otroka. Nujnp potrebna je ustanovitev malih porodnišnic, banovinska nastavitev" babic, uvedba porodnih košar itd.
■	Na tem polju čaka žene še obilo prosvetnega dela. Obe predavanji sta bili zelo izčrpni in temeljiti;
. Zveza gospodinj v Ljubljani je priredila v prvi polovici decembra razstavo volne in volnenih izdelkov. Bolj ■ sltromni obseg raz; ■stave je %'endar nudil marsikatero-zanimivost. Predvsem nam. je. razstava pokazala, uporabnost domače volne posebno zs športne potrebe. Zlasti lepe so bile iz naše volne's "čilimsldm vbodo.m (kelim) vezene preproge izbranih, neizrazitih barv, ki dajejo delu pečat odličnosti. Občudovali smo ponovno perzijske preproge domačega izdelka iz skopljaliske volne.'Tvrdka VI. Teo-karovi-č. je razstavila nekaj svojih volnenili , izdelkov in vsakovrstne volne za pletenje. Zanimivi so bili donla tkani volneni pred meti, razni džemperji in puloverji, rokavice in nogavice. Posebno pozornost je Vzbujala iz. tanke, temno-rdeče volne po" lepem čipkastem vzorcu . pletena obleka, kakoršno bi si kot praznično obleko za gledišče in ples-
■	ne vaje prav gotovo želela vsaka naša študentka. No, s ..takimi oblekami se menda lahko ponašajo samo gospodične, ki imajo
. pridno mamico, staro ma.mico ali teto, da, pri delu pridno pomaga, ker bi zamiidnega dela gotovo ne zmogle same. — "Naj končno omeninio še par otroških telovnikov, šal iii -. veliko ruto iz samih- vzorčkov moškega volnenega blaga, obkvačicanih z barvasto volno m sešitih skupaj. Take stvari so tople in lepe, zahtevajo sicer nekaj zamude časa; a malo stroškov in šo vsled tega posebno pri-
.nierne za božično obdarovanje revnih otrok, čemur so bile tudi namenjene.
Lep vzgled dela-vnošti nam daje ÄoZo /ii-goslovanskih sester v Trbovljah, ki je letos . - razvilo zelo ži-vahno delovanje na socialnem in kulturnem polju. S številnimi predava--nji skrbi, za izobrazbo delavske žene na vseh. poljih, prireja tečaje za gospodinjstvo, krojenje in jezikovni pouk.
.y društvu «Soča» — malica v r.jubljani se je ustanovil ženski. odsek, ki ima na svojem programu: narodno - obrambno delo., socialno pomoč in delo za enakopravnost žene. Nova ženska organizaci-ja že pra-F pridno deluje pod vodstvom predsednice .ge. Minhe Kroftove. Želimo novoustanovljenemu odseku mnogo uspehov!
Odpust poročenih naineščenk v OUZD ?
Načrt , novega službenega pravilnika za na .mešečnce OIlZD predvideva odpust vseh poročenih nameščenk, toda z nezadostno odpravnino in ne oziraje se na njih gmotni.' položaj ter. že pridobljene pravice. Zastop nila komisije, ki je dne 5. novembra v Za grehu pregledovala' načrt, so izjavili: Ni opravičeno in ni moralno siliti nam.eščenke - v celiba.t ali divje zakone. Tudi ni v inte- ■ resu javne marale in naraščaja. Ogromna • večina uslužbenk . je -vstopila v službo pod pritiskom potrebe, ne pa iz objestnosti ali -koristolovstva. Zene so se povečini pokazale prav tako marljive in šposohne za službo kakor "moški tovariši. Poditi jih danes iz .službe-in nameščati nove neizvežbanc "moči bi poinenilo škodo za delavsko zavarovanje. Pomenilo bi, tirati ji], v bedo in bi morda poTOŠilo mnogo zakonov in rodbin. Zahtevali. so, naj zavod spoštuje že pridobljene .pravice in naj se v stalni status -iTiese: N.a ■ ISO zavarovan-cev spada po en nameščenec, zpižanje števila dnevničarjev i. dr. — Načrt pravilnika bo pregledala še druga komisija ill šele potem ravnateljstvo OUZD. Končno besedo pa poreče ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
«Novi ženski li.st». Dosedanji hrvatski ■ Zen.ski List se je prekrstil že sredi leta \ Novi ženski list in izide za Božič v novem uredništvu književnice Side Košutićeve. List je ostal mesečnik kakor doslej. V njem je zastopana sodobna hrvatska književnost; kulturni-pregled spremlja dogodke na pod-ročju gledališke in upodabljajoče umetnosti,.
21
glasbe in pojave važnega domaČega in tujega slovstva. Tudi praktiCna stran ženskega dela ne bo zanemarjena, niti ročno delo in moda.
«Hr\'atica», nov ženski list. Dne 14. nov. 1958. je najavila Zagorka, znana najstarejša Irrv. novinarka in pisateljica ljudskih roma nov in dram, da je pretrgala zveze z Ženskim Listom, ki izhaja kot ilustrovan mesečnik
Zagrebn in namerava izdajati samostojen mesečnik «Hn^atica». List ho zrcalo hrvatske žene, ki je t svojem izživljanju, v svoji duäi in tudi v socialnem življenju svojstvena osebnost kot človek, mati in gospodinja. Zato bo mesečnik razpraxdjal o duhovnem in gmotnem življenju dekleta in žene v obitelji, kakor tudi žene v poklicu; spreni-lal bo javno in drn.ftveno delovanje žene Hrvatice in ji pomagal razodevati njeno sijajno zgodovinsko vrednost. Prvi del bo obsegal pouk. drugi razvedrilo, tretji obitelj, (lom, gospodinjstvo. — Kakor vsi ženski listi, počenši z našim Ženskim 'Svetom, ki je bil svojčas prvi te vrste, bo tudi «Hrvatica» prinašala za m()d() in ročna dela potrebne krojne pole. modele in predloge.
Naše sestre v i\meriki.
Predsednica Slovenske ženske zveze v Ameriki ga. Maric Prisland je po svojem povratku iz .stare domovine priporočila svojim rojakinjam v njihovem glasilu «Zarja», naj se naročajo po možnosti na ženske li.sle v .stari domovini in tako"pomagajo svojim sestram doma, ki hijejo težak boj za obstanek svojih listo\'. Navedla je pri tem tudi -Ženski Svet», za kar se go,spe predsednici l.skreno zahvaljujemo.
Obenem priporoča ga. Prisland svojim rojakinjam V Ameriki, naj pridno delajo na to, da se tam uvedejo nase čipke in vezenine. Koliko je italijanskih, belgijskih, kitajskih i. dr. proizvodov na ameriškem trgu, samo slovenskih čipk ni, ker nikdo ne vprašuje po njih. Poziva ameriške Slovenke, naj pri svojih trgovcih zahtevajo naše čipke in ■i-ezenine, naj jim dajo naslov našega Osrednjega drž. zavoda za domači obrt v I^juli-Ijani, ki jim bo rad po.rtrcgel z lepim, l)o-■gatim cenikom v štirih jezikih. Pozdravljamo s hvaležnostjo to zamisel naših rojakinj onkraj Oceana in jim želimo najboljših uspehov.
Napredna slovenska ženska organizacija v Ameriki. Na članek, ki smo ga priobčile v septembrski žtevilki našega lista pod naslovom: «Sestre iz Amerike in .Tugoslovan-ska ženska zveza», smo dobile iz- Clevelaiida obvestilo, da imajo tam Slovenke äe eno organizacijo, in sicer «Progreshme Sloven-■ ke» s sedežem v Clevelandu, katera šteje nekaj nad 500 članic, razdeljenih na pel podružnic. Te svoje podružnice imenujejo .•;krožke» in imajo zaporedne številke. «Pro giesivne Slovenke» razširjajo med Slovenkami napredno misel, prirejajo predavanja o različnih znanstvenih in kulturnili vpra šanjih in sploh skrbe za izobrazbo- svojih članic. Glavna predsednica te organizacije jo ga. Frances Cand(m, tajnica in blagajni-čarka pa ga. Mary Dum. — Želimo mladi organizaciji obilo uspeha in prosimo njene članice, da nam od časa do časa poročajo o svojem delovanju, oziroma da nam nave' dejo list, ki poroča o njihovem delu, ker bi rćide zasledovale napredek vseh naših sester v inozemst^^u.
Po Ženskem STctu
Dr. Alisa Masarykova, predsednica čsl. Rdečega križa od njegove ustanovitve, je odložila predsedstvo, ki ga jo prevzel .ge neral dr. Vlad. ITering. OdstopivSa predsednica je bila pri tej priliki enoglasno izvoljena za častno predsednico.
Proslava Marije Curie Sklodowske na pariški Sorbonni. I.eta 1898 sta stala mrač nega zimskega dne v razpadajoči šupi Po-
ljakinja Marija Sklodowska in njen mož Pieere Curie vsa srečna nad odkritjem nove naravne sile, dotlej neznanega in nerazumljivega vira energije. Odkrila sta po neštetih poizkusih radij, čigar epohalni pomen za vedo, zlasti za fiziko in medicino, v vsej njegovi širini in ogromnosti takrat pač' niti njima še ni bil jasen, toda sta ga slutila. Sama Marija Curie Skodlowska je doživela
22
ftidef.ne zmage radija ter bila odlikovana v Kvropi in Ameriki z najvišjimi ,ćastmij je Ijrejela dvakrat Nobelovo nagrado in je uživala svetovno slavo kot A-scučiliška profesorica v Parizii. V spomin na veliki zgodovinski dan pred štiridesetimi leti je priredila pariška Sorbonna veličastno proslavo, ki so se je udeležili poleg predsednika francoske republike in francoskih ministrov kralji \-ede i-i vsega sveta in vihrale so zastave petdesetih držav in narodov.. Proslava je bila likratu uvod kongresa, ki se je Leden dni ba-\ il z dosedanjimi uspehi radija in radioaktivnosti, zlasti v preganjanju najhujšega so-»ražnika človeŠL\a — raka. Razen učenjakov sta govorila Lcbi'un, francoski pred-sednik,- in iz Varšavo po nevidnih * alovih radia Mošicki, poljski predsednik, tako da se jo v Parizu in "v" Varšavi obenem proslavljala v francoskem in poljskem jeziku Marija Curie Sldodowska, ki je kot madame Curie postala po svojein naglo smrtno ponesrečenemu možn največja dobrolnioa človeštva. Hči slavne Slovanke. .Tuliot Cnric nadaljuje .s svojim možem delo Marije in Fierra (Airieja. Čudovito lepi životopis teh dveh genijalnih ljudi naj bi čitala vsaka Slovenka; dobi ga v knjižnici Sploš. žen. društva v r..jubljani.
t Mary Digman. A' Torontu, v Kanadi je preminula zaslužna predsednica komisije za umetnost v Mednarodni ženski zvezi, slikarica Mary Digman v 82. letu starosti. Svoje slike je z velikim uspehom razstfiv-Ijala v Parizu, v Kanadi, v Združenih dr žavah severne Amerike in v Londonu. Njena največja zasluga pa je. da se je v lastni državi z vso vnemo ter uspešno zavzela za (.življenje narodne umetnosti: keramike in tkanja preprog po starih vzorcih. Bila je soustanoviteljica prve umetnoobrtne šole v Kaniuli in je leta 1866. ustanovila v Torontu Ženski umetniški klub. ki se je razvil v obsežno Deželno zvezo kanadskih žen za pospeševanje ljudske umetnosti. TCot zastopnica Kanadske ženske zvezo je pokojna iMarv Digmanova mnogo let marljivo delovala v Mednarodni ženski zvezi in je bila na njenih kongresih znana osebnost.
Bolgarska ženska zveza ima glavno skup-■ščino vsako leto. Iver so v zadnjem času Bolgarke dobile volivno pravico, ie imela
letošnja skupščina prav posebno nalogo; pokazala je smernice novega ženskega politič nega in društvenega življenja. V tem pogledu so zborovalke sprejele resolucijo: Ko so dobile ženo volivno pravico in se jim je odprl vstop v politično življenje, mora Bol garska ženska zveza ostati še nadalje čisto feministična organizacija z ob.širnimi javnimi nalogami in ne sme nikdar postati politična v ožjem pomenu besede. Zveza mora biti vodnica bolgarski ženi pri javnem udejstvovanju. Da bo mogla izpolnjevati to nalogo, mora ostati zvesta ženskemu gibanju, ki je izrazito demokratično gibanje in temelji na načelih: enake pravice vsakemu poedincu kot človeku in državljanu, enakost pred zakonom brez razlike na družabni položaj in spol, socialna pravičnost in satno odločba narodov.
Predsednica Bolgarske ženske zveze ga.
Dimitrana Ivanova je bila na predlog ministra -za trgovino, obrt in delo otllikovana z damskim križem II. stopnje v priznanje zaslug za dekliško strokovno izobrazbo.
Obrtna razstava v Sofiji je pokazala, da se bolgarska žena tidejstvuje kot obrtnica v krojašld, vezeninski, čipkarski, tkalski, pre divni in pletivni stroki. Po zadnji statistiki je registriranih nad 3000 samostojnih mojstric, to je 2'5% celokupnega števila bolgai--skih obrtnikov. Usoda obrtnic je slična usodi obrtnikov: hitri razvoj tehnike in brezobzirna konkurenca" sta obsodila male ga bolgarskega ■ obrtnika na smrt. Njuna edina rešitev je v zadružništvu, ki je na Bolgarskem dobro razvito.
V Bolgariji je trikrat več nepismenih žensk kakor molkih. Vprašanje ljudske izobrazbe je bilo tudi na dnevnem redu letošnje skupščine Jugoslovanske žensko zveze. Zastopnice iz Bosne in južnih krajev države so prav tako ugotovile, da je izobrazba deklic zanemarjena in da se šolska obveznost pri dečkih strože izvaja kot pri deklicah.
Najnovejša dela bolgarskih pisateljic; «Daljnji bregovi», povesti Veseline Genovsko; «Kri dedov», povest Kaline Maline; «Velike sence», povesti Fani Popove-Muta-fove; «Bela ptica», pesmi Bljenike; «Mi v globoki črnini», roman Sande Jovčenc.
Ločitve zakonov so letos številnejše nego
9S
lani. Kot vzroke za ločitev navajajo slabe, gmotne razmere v družini in- pomanjkljivo domačo vzgojo mladih bolgarskih zakoncev.
Skladišče za siromašno prebivalstvo je
uredila sofijska občina. Delila bo živila na-kupone sklada «Javnega skrbstva». Tako bodo dobili siromaki, sorazmerno po številu družinskih članov riž, sladkor, fiožl. milo, maslo, mleko za dojenčke itd.
Bolgarski ženski .časopisi: Vestnik na le-nata (Ženski vestnik), tednik (literatura, javno življenje, gospodinjstvo, krojna pola); Ženski glas, dvotednik, glasilo Bolgar.ske ženske zveze; Gospodinja in inati, maga-
zinsld mesečnik, ilustriran,' in. modni časopis" s prilogama «Semejna (družinska) beseda» in mladinska «Gradinka» (Vrtec), .
Lidija Diamandijeva je zadnje čase najbolj priljubljena mlada plesna umetnica v Sofiji. Špecializirala. se je v koreografični umetnosti v Moskvi in v Parizu." Nastav- -Ijena je kot soloplesalka v Narodni operi, prireja, pa tudi samostojne baletne večere z največjim uspehom. , .	■ •
Žene na Švedskem. Nedavno je švedska vlada uzakonila odredbd, po kateri imajo ' državne nameščenke glede- plač in napredo.- -vanje -uživati" iste pravice kakor moški.
Move knjige
«Pisane lutke» je naslov najnovcjSi pisanici; ki jo je spisal znani mladinski pisatelj Josip Ribiiil in ilustrirala prav tako znana mladinska iliistratorka Ksenija Prunhova'. Ivnjiga je takšna, kakorSna mora Ic biti, če vložita dva prijatelja mladine vso svojo ljubezen vanjo. Topla in prisrčna, po vsebini in mojsti-ška po izvedbi-. ■ ■ . '
Od istega pisatelja je pr-avkar izšla- tudi druga pisanica, «Tinkin zajček», z ilustracijami Franceta Miheliča. Knjiga ima 46 lepih risb, ki jih otroci lahko barvajo po svojem okusu. Obe pisanici je izdala Učiteljska tiskarna. Prva stane din 60'—, druga- din 35'—. Toplo priporočamo!
«Frauen des. Ostens.» Ta zelo zanimiva in obširna knjiga dr. Fanine Halle, je izšla ■ leta 1958. v založbi «Evropa» -v Zürichu-Pisateljica obravnava zgodo-iano azijske žene, njeno prebujenje iztisočletne šužnosti in ogromni razvoj zadnjih dvajset let.. Milijoni žen, predvsem islamskih, so. tu doživeli skoro preko noči trojno emancipacijo: -kot član svojega naroda, svoje socialne plasti in svojega spola; Iz bitja na stopnji domače živali so te - žene postale ne samo enakopravne -članice občestva, ampak postale so zavestne, v mnogih primerih vodilne sile. nove dn-ižbe, Kei- je avtorica prepotovala " velik del" srednje Azije in ICavka-zije, ne črpa svoje snovi samo iž različnih znanst-venih virov temveč tudi iz lastnih opazovanj. Zato je knjiga, izredno zanimiva. Snov je ogromna, ker posega avtorica včasih tisočletja nazaj, da nam omogoča
razumeti nekatere pojave, tako na" primei' majhne ostanke matrijarhata v posameznih krajih ali običajih, , ki jih je sicer" patrijarhat skoro popolnoma zadušil, če je mogel oče prodati ,8 — -iSletii o hčerko TOletnemu starcu in je družba-to" nesrečna stvar upoštevalo le toliko, kolikor se je uveljavila kot delovna" sila,-potem se ni čuditi otopelosti velikega dela žen in njih prvi strah pred novim življenjem. Čuditi pa se moramo, đ"a je navzlic, tisočletnemu suženjstvu spalo toliko "sile v topi masi žen, ki je po prvih plahih poizkusih s -takim zanosom planila na dan. Talenti, ki so se dolge dobe razvijali -počasi, ki smo jih videli-samo v (limiih tkaninah preprog, nas presenečajo in osupijo".
Azijska žena. je svojo osvoboditev doživela - v politično skrajno razbiirltanih časih, ki so njene sile usmerili v določenem, pravcu. Kam ho šla njih pot, kaka bo njih bodočnost ~ prognoze za to si ,atvorica ne upa postaviti. Le o tem je prepričana, da se tok ne da usmeriti nazaj. Azija stopa zopet v ospredje in bo soodldčevala zgodovino, človeštva.
Kaka bo usoda Evrope in njenih narodov — kdo t-O ve. Ali bodo azijske in" evropske žene stremile a istimi cilji, ali se bodo združile na temelju humanitete, — ali pa nas bodo tisočletne razlike v naši vzgoji iii nasprotni interesi razd.-vajali? Kdo more prorokovati?
Zelo -zanimivo knjigo naj bi čitalo mnogo naših-žen. -	,-4.2.
24
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA tf LJUBLJANI
Podružnice: BEOGRAD, CELJE, KftilNJ, NDRIBOR. PTUJ, RAKEK. SLaVEHJSRJOEC. SPLIT. ilBENIK, ZAGREB
se Vam priporoča za izvrševanje vseh bančnih poslov
Sprejema vloge na knjižice in tekoče račune proti najnjodnejšem obrestovanju. Ünansira industrijo in trgovino, izvršuje nakazila v tu- in inozemstvu, kupuje 5u prodaja valute, devize, vrednostne papirje itd.
DARILA
za Novo leto lepa, koristna in praktična kupite pri nas po znižani ceni. Pričakujemo Vas z ogromno izbiro.
MANUFAKTURA NOVAK
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG PRI NUNSKI CERKVI
Zabavni družabnik, instruktor, informator je radio aparat
H0RJVYPH01V
zmaguje!
Prepričajte se o tem pri
„R4DI0 PEGA]¥«-u
v Ljubljani, Tyrieva cesta 12
Za mal' d'naria dosf muz'ke!
plošče, gramofone, elekti. radio-gramofone po najnižji ceni tudi na obroke samo pri
Zahtevajte
seznam!
Sveže najfinejše norveško
ribje olie
iz lekarne
dr.G.PICCOLIJAVLJUBUANI
se priporoča bledim in slabotnim osebam Oddajajo se zdravila na racepte za vse okraSne blagajna
^(hmsmti m/olc staM, uljožim
daje koncertu posebno noto: taka vijolina ima svojo dušo. Stradivari med radijskimi aparati je
Din 5.400'— za gotovino Din 6.000-— na 12 mesecev
^^jCüdißjna,
tipa 539 A
Glas tega šestelektronskega aparata je čudovit. Mehak je in zvonk, nežen in silen, jasen in teman, vriska in poje. Tudi ta aparat ima svojo dušo. / Za Vas, ti imate čut za glasbene finese, pride v poštev le aparat
539 o4
Zahtevajte takoj poseben prospekt I
Posluiajte ta aparat pri nas ter pri naših zastopnikih I
»^joALO«. dbi. /bCf.Jb.v
Fp, p. Zajec, Ljubliana
ispraian optik In urar
sedaj STRITARJEVn ul. 6 pri franEišhanskem mostu
Vsakovrstna o5aIa <laijnogledi, toplomerji. barometri. hydrometri itd. / Bogata izbira ur zlatnine ia srcbrnine ,' Ceniki brezplačno / Kvalitetna optika
„Sveča"
Trgovina voska, sveli in medu se je preselila iz Wolfove v
^ritarjevouLS
prejšnje Mayerjeve prostore