Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Wk
m
Leto XXXV. - Štev. 46 (1779)
Gorica - četrtek 1. decembra 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
vstopili smo v novo cerkveno leto Enostranska razorožitev - izziv za napadalca
S prvo adventno nedeljo 27. novembra smo zaceli novo cerkveno leto. Cerkveno	L
prvo adventno nedeljo leto ni le spominjanje preteklih božjih del v zgodovini odrešenja. In ni le pot skozi galerijo junakov življenja, tj. svetnikov. Cerkvenemu letu ne gre za preteklost, temveč v prvi vrsti za sedanjost, ki postavlja temelje za dosego Boga samega in popolne, neminljive spolnit ve človekovega hrepenenja po sreči.
Kristus namreč sam trajno živi v svoji Cerkvi in nadaljuje pot svojega življenja, ko je hodil od kraja do kraja in delil dobrote, iz tega milosti polnega namena, da bi človeške duše prihajale v stik z njegovimi skrivnostmi in živele iz njih. Te skrivnosti so neprestano navzoče po zakramentih, zlasti Evharistiji, in delujejo v nas. Poleg tega ljubeča mati Cerkev, ko stavi pred nas skrivnosti našega odrešenja, s svojimi molitvami prosi za nas nadnaravnih darov.
Sveto bogoslužje postavlja pred nas celega Kristusa v vsem njegovem življenju; njega, ki je Beseda večnega Očeta; ki se rodi iz deviške božje Porodnice; ki nas uči resnico, ozdravlja bolnike, tolaži žalostne, trpi in umre; njega, ki vstane od mrtvih kot zmagovalec smrti; ki kraljujoč v nebeški slavi pošlje Svetega Duha Tolaž-nika; ki končno vedno živi v svoji Cerkvi.	e.	1.
Televizija - družinski prijatelj ?
Televizija je tista zabava, ki je najbolj prodrla v sodobni dom. Saj je dovolj, da odpreš gumb pri aparatu, pa si že v kraljestvu slik. Pri tem pa so vsi poznavalci televizije mnenja, da ni kos nalogi, ki bi jo morala vršiti. Kajti tudi v televiziji vlada laicistični duh. Ta duh se kaže v sledečih oblikah:
1. Televizija mnogokrat ne vzgaja. Tisti, ki programe sestavljajo, gredo na splošno za tem, da nudijo zabavo očem. Pri tem ne pazijo, ali je program prime-den, ali je v skladu z vero in moralo, ali plemeniti človeka, ali pa mu draži strasti.
2. V televiziji je odsoten Bog. Če ne bi prenašali teh in onih stvari, bi nihče ne opazil, da Bog živi in da ima pravico do človeškega češčenja.
3. V televiziji ni spoštovanja do božjih zapovedi. Prizori, ki jih prinaša, dostikrat bijejo v obraz krščanski morali. Prešuštvo, svobodna ljubezen, nedostojna obleka, neprimerni plesi, vse to vpliva na gledalca, da izgubi čut za rahločutnost in mu vest otopi.
4. V televiziji vidimo življenje, ki dejansko v resničnosti ne obstaja. Gledalcem vzbudi hrepenenje po življenju, ki jim ni dosegljivo. Marsikdo postane nezadovoljen s svojo usodo in marsikatera žena postane solzava ob prizorih, ki sicer služijo izvabljanju solz, pa istočasno meh-kužijo značaj.
5. Televizija je nevarna za otroke, če starši ne pazijo nanje in ne kontrolirajo, kaj gledajo. V prvi vrsti bi otroci ne smeli prebiti neomejen čas pred aparati. Potem naj bi videli le to, kar jih plemeniti. In končno: naj bi se najprej pripravili za šolo, potem šele prisostvovali oddajam.
Žal italijanski katoličani doslej niso uspeli, da bi prišli do svojega kanala, ki-naj bi odpravil vse omenjene nedostatke. Dokler se to ne zgodi, je dolžnost odraslih, zlasti pa staršev, da pazijo na svoje otroke in da tudi sami ne podležejo lai-cističnemu duhu.
volj razumevanja in pastoralnega čuta za Lutra. Kritiko Cerkve je Hoffner označil za zakonito in potrebno. Toda pri vsej kritiki slabosti v Cerkvi in napačnega ravnanja njenih predstojnikov mora prevladati iskrena skrb za edinost.
Vzhodnonemški škofje poudarjajo zvestobo papeštvu
Vzhodnonemški katoliški škofje so ob peti obletnici papeževanja Janeza Pavla II. v skupnem pastirskem pismu znova poudarili neomajno edinost katoliške Cerkve v Vzhodni Nemčiji in njeno zvestobo Apostolskemu sedežu. Enotnost je to Cerkev obvarovala pred osamo, obenem pa jo tudi vključila v vesoljno Cerkev. »Nikoli se ne bomo ločili od nje!« zatrjujejo vzhodnonemški škofje.
Vedno bolj očitno postaja, da je glavni vzrok za oboroževalno tekmo med velesilami, zlasti med ZDA in Sovjetsko zvezo nezaupanje. Papež Janez Pavel II. je to že nekajkrat čisto jasno povedal. Kaj storiti, da se razbije to nezaupanje, pa je zelo zapleteno vprašanje.
Severnoameriški škofje, na čelu s kardinalom Bernardinom, nadškofom iz Chicaga menijo, da je razorožitev nekaj nujnega. »Preprečitev jedrske vojne je moralna in politična naloga našega časa,« meni omenjeni kardinal. »Vse druge na-naloge so v primerjavi s to postranskega pomena.«
Približno enako miselnost predstavljajo množična mirovna gibanja v Ameriki in Zahodni Evropi. Vendar so neprepričljiva, kajti v veliki večini nasprotujejo le nameščanju ameriških raket na evropskem Zahodu, o raketni in drugi atomski orožarni Varšavskega pakta pa previdno molčijo in se sprenevedajo, da so sovjetske jedrske konice že štiri leta uperjene na Zahod. Zato nismo daleč od resnice, če v zahodnih mirovnih gibanjih slutimo soudeležbo Sovjetske zveze. Zanimivo je tudi dejstvo, da v Vzhodni Evropi teh gibanj ni, če pa so, so le zoper ZDA in države NATO pakta.
Prav zato so se zadnje čase zahodnoevropski škofje v Veliki Britaniji, ZR Nemčiji in Franciji ogradili od teh mirovnih gibanj in posredno tudi od stališč severnoameriških škofov. Tako je kardinal Hoffner, ko je ocenil pastirsko pismo ameriških škofov dejal: »Tista mirovna gibanja, ki se zavzemajo za enostransko razorožitev, nikakor ne morejo računati z našo podporo.«
Smrt v zraku
Nemški kardinal o Martinu Lutru
V imenu zahodnonemške škofovske konference se je udeležil v mestu Worms slovesnosti v čast Martinu Lutru ob 500 letnici njegovega rojstva tudi kardinal Joseph Hoffner. Dejal je, da se ni udeležil proslave iz gole vljudnosti, temveč zato, ker ga navdaja hvaležnost in veselje nad tem, da se dan Lutrovega rojstva lahko proslavlja brez polemike in v skupni skrbi za dediščino Jezusa Kristusa. Po Hoff-nerjevih besedah ne zadevata Lutrova o-seba in njegovo delo katoličanov samo zato, ker se je zaradi reformacije zahodno krščanstvo razcepilo, temveč predvsem zato, »ker je Martin Luter pozival našo Cerkev k reformi, odgovorni pa tega klica niso takoj in v pravem duhu sprejeli«.
V cerkveni razkol so vodile predvsem njegove izjave o Cerkvi in službi v njej, o duhovništvu in koncilu. Do obžalovanja vrednega razvoja je prišlo, ker je po eni strani Luter nastopal s polemično nepo-trpežljivostjo, po drugi strani pa, ker tedanji škofje in papež niso pokazali do-
Prav ob drugi obletnici letalske nesreče na Korziki, kjer je ugasnilo za vedno 180 slovenskih življenj, se je nekaj podobnega ponovilo v nedeljo 27. novembra ob eni zjutraj v bližini Madrida v Španiji. Malo pred pristankom na letališču Las Barajas je kolumbijsko potniško letalo družbe Avianca iz do sedaj še nepojasnjenih vzrokov strmoglavilo, pri čemer je izgubilo življenje 183 oseb, 11 pa jih je nesrečo preživelo.
Med žrtvami je kar 23 Italijanov; ostali so Francozi, Spanci, Švedi, državljani Venezuele, Kolumbije in Peruja. Smrtna žetev je posegla tudi med ljudi umetnosti in kulture. Tako so zgoreli v zubljih ognja perujski pisatelj Manuel Scorza, uruguaj-ski pisatelj Angel Rama, argentinska umetnostna recenzentka Marta Traba, mehikan-ski pisatelj Jorge Ibarguengoitia in španska pianistka Rosa Sabater. Od preživelih je čisto nepoškodovana ostala le 31-letna Venezuelanka Carmen Novoa.
Blizu mesta Enugu v Biafri, ki je ena od dežel Nigerije, pa je strmoglavilo, ko se je pripravljalo na pristanek, domače potniško letalo. Od 74 oseb se jih je rešilo 18, ostali so zgoreli.
membno tudi srečanje z Nitzejem, ki je vodil ameriško delegacijo na ženevskih pogajanjih o jedrski razorožitvi. Nitze mu je poročal, kako je prišlo do sedanjega sovjetskega umika s pogajanj.
■ Sv. oče je v torek 22. novembra v sik-stinski kapeli maševal za umrle kardinale, nadškofe in škofe v preteklem letu. S papežem je somaševalo 23 kardinalov. Prisotni so bili člani diplomatskega zbora.
V	preteklem letu je umrlo 9 kardinalov in 86 nadškofov in škofov. V govoru je Janez Pavel II. povedal kratek življenjepis vseh devetih kardinalov.
■ Na poti v ZDA se je za dva dni ustavil v Rimu libanonski državni predsednik Amin Džemajel, ki je imel pogovore z ministrskim predsednikom Craxijem. Džemajel se je zahvalil Italiji za njeno pomoč in prisotnost italijanskih mirovnih sil v Bejrutu, Craxi pa je zlasti vzpodbujal libanonskega gosta, da je treba storiti vse za nadaljevanje spravne konference v Ženevi. Džemajela sta sprejela tudi papež Janez Pavel II. in predsednik republike Pertini. Za Craxija pa je bilo isti dan po-
Na rednem letošnjem jesenskem zasedanju v Lurdu so tudi francoski škofje objavili svoje poglede o miru in razoro-ževanju. Zanimivo je, da se njihova stališča močno razlikujejo od stališč ameriških škofov. Francoski škofje so namreč izjavili, da je jedrsko oboroževanje upravičeno, če gre za obrambo. Ker so do sedaj Cerkve po evropskem Zahodu (razen zahodnonemških) pogosto z očitno naklonjenostjo podpirale mirovna gibanja, je zadnja izjava francoških škofov v javnosti povzročila nemajhno presenečenje. V bistvu so ti škofje izrazili svoje soglasje z izjavo predsednika Mitteranda, kateri je po ideologiji socialist in ki je nedavno dejal med obiskom v Belgiji: »Mirovna gibanja so na Zahodu, rakete pa na Vzhodu.«
Seveda so istočasno francoski škofje odločno zavrnili vojno, toda z dostavkom, da zavračajo tudi napadalnega nasprotnika. »Zato države,« pravijo škofje, »lahko zakonito pripravljajo obrambo, da bi tako vzele pogum napadalcu, pa čeprav bi šlo za nasprotno jedrsko grožnjo, kajti grožnja še ne pomeni uporabe orožja.« In ko je tiskovni glasnik francoske škofov-
ske konference pojasnjeval izjavo, je dejal med drugimi: »Res plešemo nad prepadom. Hudo je to, a mi lahko izbiramo le med uničenjem in predajo, med smrtjo in gulagom« (kazenskimi taborišči).
Prav v tem pa je človeško dostojanstvo. Kdor se odpove svobodi na račun strahu pred nasprotnikom, ki grozi z orožjem, je neznačajnež. In prav taki so tisti, ki v ZR Nemčiji med mirovnimi pohodi vzklikajo: »Lieber rot als tot«, t. j. rajši rdeč kot mrtev. Zanje več velja suženjstvo pod rdečim bičem kot žrtvovanje življenja v obrambi svobode.
Razlika med stališči severnoameriških in zahodnoevropskih škofov je torej očitna. Američani se boje jedrskih raket, ker bi utegnile pasti tudi nanje, zato bolj ali manj zavestno izbirajo neatom-ske vojne, seveda daleč proč od svojega ozemlja. Evropa se boji vsake vojne, ne samo jedrske, ampak tudi klasične, pa ne samo zato, ker jo lahko enako učinkovito uniči, ampak predvsem zato, ker jo lahko oropa svobode ter jo porine v suženjstvo, ki ga pripravlja Moskva vsemu svetu.
Craxi zavrnil obtožbe Andropova
Težave na meji
Neki Ervin poroča v »Glasu koncila« o težavah, ki so jih imeli hrvaški romarji, ko so se vračali iz Rima, kamor so šli na razglasitev p. Leopolda Mandiča za svetnika. Romarji so se pripeljali s tremi avtobusi v četrtek 20. oktobra ob 16,24 na jugoslovansko mejo pri Škofijah. Cariniki so romarjem pobrali vse podobice s sliko sv. Leopolda Mandiča, ki so jih dobili v Padovi. Sklicevali so se na 160. člen kazenskega zakonika. Na vprašanje, če jim bodo podobice vrnjene, so cariniki odgovarjali, da bodo pravočasno obveščeni. Pregled je bil zelo natančen. Zadnji avtobus je zapustil mejo ob 23,52 po sedmih urah čakanja.
Andropov grozi
Sovjetski voditelj Andropov je po moskovski televiziji, ne da bi se sam pokazal, napovedal kot protiukrep na začetek namestitve manevriranih jedrskih raket v Zahodni Nemčiji, Veliki Britaniji in Italiji namestitev »operativno -taktičnih raket« na ozemlju Vzhodne Nemčije in Češkoslovaške, ki bodo imele »povečan domet«. Poleg tega bo SZ svoje jedrsko orožje »poslala v morje in oceane, ki bo za ZDA pomenilo enako nevarnost kot jo za SZ in njene zaveznice pomeni nameščanje ameriških raket v Evropi.« Kar se tiče možnosti za obnovitev ženevskih pogajanj o evropskih raketah srednjega dometa so po mnenju Andropova spričo namestitve novih ameriških raket »nemogoče«. Washington, je še dejal, je pač napovedal križarsko vojno socializmu kot družbenemu sistemu in ameriške rakete na pragu SZ so del te izzivalne politike.
V	teku 24 ur sta si sovjetski voditelj Andropov in italijanski ministrski predsednik Craxi izmenjala pismi, ki se nanašata na namestitev novih jedrskih izstrelkov v Zahodni Evropi.
Andropov opozarja Craxija, da bo prisotnost ameriških raket na Siciliji zaostrila mednarodno napetost. Očividno je Italiji malo mar za ohranitev dobrih odnosov s Sovjetsko zvezo. Italijanska izbira nosi s seboj neizogibne posledice. Vendar se da še vse popraviti, če se bodo države, članice NATO pakta, odločile, da vzpostavijo prvotno stanje, ki je bilo v Zahodni Evropi pred namestitvijo ameri-* ških raket, Z drugo besedo: sovjetske rakete ostanejo uperjene proti Zahodu, Zahod pa ne sme postaviti svojih kot proti-obrambni ukrep.
Craxijev odgovor je bil zelo odločen.
V	pismu pravi, da Italija ne more in tudi noče pristati na težnje po nadvladi kogarkoli. Miru se ne sme istovetiti s stanjem mirne odvisnosti od drugega, prav tako ni mir »odpoved lastni varnosti, ki je temelj za neodvisnost. Kakor ima SZ vso pravico do lastne varnosti, jo imajo tudi evropske države in Italija z njimi. SZ je okrepila svoje jedrske sisteme izključno proti Evropi, s tem pa je povzročila neravnovesje, ki je za nas nesprejemljivo. Čudim se, da ste presenečeni, saj smo na to neravnovesje opozarjali že pred štirimi leti. Namesto da bi to neravnovesje popravili, ste ga še povečali z namestitvijo novih raket. Ne smejo se torej nadomestiti dobri prijateljski odnosi s podrejanjem kateremukoli u-strahovanju.« Ob koncu svojega pisma Craxi pravi, da še ni nič dokončnega, vsekakor pa je laže umakniti sedanje rakete kot namestiti nove.
riškem generalu Johnu Josephu Pershingu, ki se je rodil leta 1860 v ameriški zvezni državi Missouri, umrl pa je v častitljivi starosti le! a 1948. Kot mlad poročnik je sodeloval od 1886 do 1896 v bojih proti Apačem in Siouxom. Leta 1898 ga najdemo na Kubi pri osvojitvi mesta Santiaga, od koder so Amerikanci pregnali Špance. Enako usodo doživijo isto leto Filipini na Daljnem vzhodu. Pershing je poslan s Kube na to otočje, kjer se izkaže v borbi zoper More. Tako uspešen je, da ga predsednik Teodor Roosevelt leta 1906 imenuje za generala. Do začetka prve svetovne vojne ostane na Filipinih in upravlja otok Mindanao. Ko leta 1917 Sev. Amerika stopi v vojno, je na čelu dvomilijonske vojaške odprave general Pershing z naslovom vrhovnega komandanta. Ko se po porazu centralnih sil (Nemčije, Avstroogrske in Turčije) vrne v ZDA, ga čaka največje priznanje, ki ga za njim noben general ni več prejel: postane dosmrtni general vseh rodov ameriške vojske. Toda že leta 1924 se umakne v pokoj, ki ga uživa v svoji hiši v Washingtonu polnih 24 let, kot že rečeno, do smrti 1948.
Svoj čas je za ZDA general Pershing pomenil mnogo, bil je zanje jamstvo varnosti; lahko tudi rečemo, da so stotine istoimenskih raket, ki bodo zrle proti Vzhodu, jamstvo za zahodno Evropo, da bo Moskva stokrat premislila, preden bi sprožila svoj uničevalni jedrski napad.
General Pershing in rakete Pershing
Med jedrskimi raketami, ki jih bodo namestili v ZR Nemčiji, se Moskva najbolj boji tistih z imenom Pershing. In to upravičeno. Ker imajo izredno hitrost, dosežejo cilj že v desetih minutah, medtem ko potrebujejo druge rakete za isto pot po par ur. Rakete Pershing so izrazito napadalno orožje in bodo sprožene ob prvem sovjetskem napadu, da uničijo sovjetske rakete v jaških. Moskovske mogotce vznemirja predvsem to, da so imele do sedaj rakete NATO v zahodni Evropi obrambni značaj, rakete Pershing pa so usmerjene v napad.
Malokdo pa ve, zakaj se te rakete tako imenujejo. Dobile so ime po severnoame-
■ V preteklem tednu sta dva zahodnoevropska parlamenta odobrila namestitev novih ameriških raket. Najprej je to storil norveški parlament z večino komaj enega glasu, nato pa je vladna večina v ZR Nemčiji brez težav enako ukrepala. Seveda so bili socialdemokrati in predstavniki stranke »zelenih« proti, kar pa vlade ni omajalo v njenem sklepu. Sovjetska zveza je v odgovor na to zahodno-nemško odločitev prekinila za »nedoločen čas« ženevska pogajanja o evroraketah.
■ Predsednik italijanske republike Pertini je skupno z zunanjim ministrom Andreottijem obiskal Jordanijo, kjer se je zadržal tri dni. Bil je zelo toplo sprejet in je imel vrsto razgovorov, zlasti s kraljem Huseinom. Pertini je poudarjal, da ima tudi palestinsko ljudstvo pravico do lastne domovine in da bi bila jordansko-palestinska federacija, ki jo je pred letom predlagal predsednik Reagan zelo u-spešen prispevek k reševanju problemov Bližnjega vzhoda. Ponovno se je Pertini vrnil k vprašanju miru in omenil italijanske mirovne čete v Libanonu, ki so v službi miru in ne smejo nikdar postati orodje vojnih spopadov.
Misli ob Cecilijanki 1983
Franc Werfel
Jubilejna Cecilijanka je za nami. 25 let, srebrni jubilej gotovo ni nekaj vsakdanjega. Na ta jubilej so se prireditelji že dolgo časa vestno pripravljali. Obhajanje tega okroglega jubileja pomeni tudi neko bilanco celotnega dela od samega začetka sem. Dva dni proslav tudi ne izčrpa pomena in vsebine naše pevske revije, vendar daje verno sliko prizadevanj naših pevcev in pevovodij na področju glasbenega poustvarjanja.
Slavnostna izdaja goriške pevske revije je pomenila tudi primerno oddolžitev naši pevski tradiciji sploh. Naj tu le citiramo odstavek iz brošure, ki jo je prireditelj — Zveza slov. katoliške prosvete (ZCPZ) — ob tem prazniku izdala. Tako lahko med drugim beremo v enem izmed prispevkov: »... Slovenski narod je v dolgih borbah za življenjski obstoj predvsem v pesmi in petju iskal tolažbe in vzpodbude za svoj eksistencialni boj. Pesem je spremljala naše puntarje, ki so morali za "staro pravdo” žrtvovati svoje življenje... Posebej je naša pesem, ki so jo ohranjevali brezštevilni pevski zbori, bodrila primorsko ljudstvo v temni dobi med prvo in drugo svetovno vojno... Postala je edini zagovornik naše zemlje, našega človeka, od Jadrana in Soče ter Vipave vse tja do zadnjih junaških Čedermacev ob Nadiži in Teru do vzpetin Matajurja. Goriška Cecilijanka se zato uvršča v tisto idealno nadaljevanje slavne zborovske in glasbene tradicije, ki so jo naši kulturni in prosvetni delavci začrtali zlasti v prvi polovici našega stoletja.«
Te so bile gotovo načelne smernice, ki so vodile našo Cecilijanko v vseh letih njenega obstoja. Te so misli, ki tudi danes usmerjajo naše pevske zbore, naše pevovodje in pevce pri njih požrtvovalnem in nesebičnem, a obenem plemenitem prizadevanju za lastno rast in napredek.
Po poročilu o zunanjem poteku Cecili-janke, ki ga je naš list že objavil v zadnji številki, bi se radi nekoliko pomudili ob nekaterih muzikalnih aspektih goriške pevske revije. Letos je nastopilo kar 21 zborov, tako da se je v dveh dneh na odru Katoliškega doma zvrstilo 63 skladb naših in tujih avtorjev. Programska politika naših zborov je od vedno vprašanje, ki se da o njem razpravljati. Jasno je, da moramo tu računati na amaterske skupine — in dirigente —, ki morajo svoje repertoarje sestavljati v skladu z objektivnim stanjem, z objektivnimi razmerami tudi v umetniškem merilu. Cecilijanka namreč ni in ne more postati nekaka elitna prireditev, kjer bi se zbori merili izključno v umetniško idealnih merilih. Nimamo tu vnaprej določenih meril, s katerimi naj bi zbore sprejemali ali odklanjali. Naši zbori nastopajo z velikim elanom, navdušeno, gotovo ne še pevsko-tehnično ali interpretativno-popolno, pa vendar zavzeto in resno. Vidi se, da so marsikateri v teh letih že zelo napredovali, da so zelo poplemenitili in rafinirano prenovili svoj repertoar. To jim je gotovo v čast!
Letos smo na programih marsikje zabeležili večjo pestrost, poseganje po klasični pa tudi sodobni moderni zborovski literaturi. Soočali smo se s težnjami po premostitvi nekdanjega »klišeja«, ki je bolj ali manj prevladoval na dosedanjih izdajah. Gotovo bo treba še več prenovitve, a to je odvisno predvsem od dejanskih možnosti in tudi od volje po spremembi. Kar specifično zadeva polifonijo in njeno interpretacijo je videti, da nekateri zbori še nimajo pravega odnosa do te zvrsti vokalne literature. Na dirigentih je zato, da to premostijo in smotrneje preštudirajo predstavljene skladbe renesančnih mojstrov.
V	ostalem lahko tu le mimogrede zabeležimo kako misel o interpretaciji in o splošni ravni nastopajočih zborov. Večkrat smo ob tej priložnosti že poudarili, da Cecilijanka ni revija poklicnih zborov, da sprejema za nastop vse naše zbore dobre volje in da je to pravzaprav tudi nje namen. Res pa je tudi, da prav taki nastopi dajejo zborom in dirigentom možnost, da preverijo svoje zmožnosti in, zakaj ne, tudi umetniško stopnjo, ki jo lahko dosežejo. Pevski nastop sam po sebi že spodbuja k napredovanju in k vedno bolj prefinjenemu okusu.
Letos smo na splošno bili priča kar dobrim pevskim nastopom morda brez velikih izstopanj pa tudi brez večjih spodrsljajev. Marsikatere skupine so že bolje nastopale, druge spet so pokazale razveseljiv razvoj v tehničnem kot tudi v izvajalskem smislu sploh. Glasovno je bilo marsikje opaziti prijetne osvežitve, kar je gotovo za rast zborov dobro jamstvo.
Ob jubilejni izdaji Cecilijanke bi lahko iskali novih prijemov za bodoče delo in izdaje te naše priljubljene in že usta-
Bernardkina pesem
t
Pobudnik pevske revije »Cecilijanka« prof. Mirko Filej
ljene revije. Kaj bi na tem mestu morda lahko predlagali? Ali naj bi včasih revija zadobila tekmovalni značaj (morda vsakih pet let)? Ali naj bi prireditelji skušali najti bolj specifične usmeritve, zlasti večjo pozornost primorskim, posebej zamejskim skladateljem povojne dobe? Bi naj bila posvečena enkrat izrazito narodni pesmi, spet drugič umetni? Ali bi morda posvetili posamezne izdaje pesmi zdaj ene, zdaj druge slovenske dežele oz. pokrajine? Te in podobne misli naj prispevajo k temu, da bo naša Cecilijanka tudi v bodoče vedno bolj bogata, bolj pestra in bolj razvejana!
ab
Med rednimi knjigavi Goriške Mohorjeve družbe za leto 1984 je tudi knjiga svetovno znanega pisatelja Franca Werfla »Bernardkina pesem«. To je knjiga o lur-ški videnki Bernardki. Popisuje vse življenje in delo sv. Bernardke, ki se ji je prikazala Devica Marija. Treba je poudariti, da ne gre za neko versko knjigo
v	ožjem pomenu, ampak za kritično presojo dogodkov, ki so se zvrstili v življenju popolnoma normalne deklice in mladenke, katera je globoko čutila življenjske probleme in skoraj ni verjela, da je bila poklicana za pričevalko velikih razodetij.
Pisatelj je knjigo razdelil v pet delov: Oživitev 11. februarja 1858; Mi hočete izkazati dobroto?; Vrelec; Sence milosti in Zasluga trpljenja. Vse dele pa je prepletel s 50 poglavji, ki nas spominjajo na 50 zdravamarij v rožnem vencu.
O nastanku knjige je sam pisatelj zapisal v predgovoru, da jo je napisal kot zaobljubo za rešitev pred nacističnim taboriščem potem ko je po srečnem naključju ali bolje po božji Previdnosti prišel v Lurd. Tu je spoznal življenje videnke Bernardke in moč lepe Gospe. Takole je zapisal: »Bil je strahoten čas. Bil pa je obenem zame tudi izrednega pomena, ker sem tu spoznal čudovito zgodbo deklice Bernardke Soubirous in čudovita dejstva ozdravljenj. Nekega dne, v najhujši stiski stem storil zaobljubo. Če se bom rešil iz tega obupnega položaja in dosegel rešilno ameriško obalo, tedaj bom zapel pred vsem svojim pisanjem Bernardkino pesem in sicer tako kakor bom najbolje znal.« Ta knjiga je bila izpolnjena zaobljuba.
Tik pred izidom so
LETOŠNJE KNJIGE QORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
Knjižni dar obsega štiri knjige in sicer:
1. Koledar 1984
2. Franc Werfel: Bernardkina pesem, roman
3. Tončka Curk, Deček z Gornjevipavskega, povest
4. II. snopič 2. knjige Primorskega slovenskega biografskega leksikona
Ozdravljenje na prošnjo sv. Leopolda Mandiča
Iz Hongkonga se je oglasila misijonarka Anica Miklavčič. Omenja članek »Svetnik sklenjenih rok«, ki je izšel 15. sept. letos v »Katol. glasu«. To jo je nagnilo, da je sklenila za naše bralce napisati zanimivo zgodbo o nekem hrvaškem mornarju, ki je, kot vse kaže, ozdravel na priprošnjo sv. Leopolda Mandiča. »Mislim,« pravi misijonarka, »da bo tudi moje pisanje pripomoglo do zaupanja v tega slovanskega svetnika.«
Branko Bučič, hrvatski mornar iz Zadra, star 22 let, je na vožnji proti Daljnemu vzhodu ob postanku v Afriki, kjer se je ladja zadržala sedem dni, zbolel na zelo hudi vrsti malarije, ki je navadno smrtonosna. Ko je ladja priplula v Hongkong, so ga iztožili na kopno in izročili v bolniško oskrbo, ladja pa je. nadaljevala pot proti Šangaju na Kitajskem.
Poklicali so me po telefonu v bolnišnico in mi naročili, naj pridem takoj, ker da imajo nekega jugoslovanskega mornarja, ki ima visoko mrzlico in lahko vsak hip umrje. Ne zna nobenega tujega jezika. Ker so me v bolnišnici že poznali (pred meseci sem obiskovala nekega drugega Hrvata), so se obrnili name. »Grem takoj,« sem dejala, če govori slovensko, ne bo težav, če pa ne, Bog pomagaj...
Vstopim v bolniško sobo. Vsi so tam: zdravnik in bolničarke. Kar naravnost jo udarim po slovensko: »Kako se imate?« »Oh slabo, vrlo slabo,« odgovori. Nadaljevala sva vsak v svojem jeziku in sva
se prav dobro razumela. Zdravnik mi je rekel: »Nisem še videl take vrste malarije, ni upanja, obzirno mu to povejte.«
Jaz pa sem dejala Branku: »Glejte, tu vam dam relikvijo bi. p. Leopolda (jo imam vedno pri sebi). Bil je Hrvat kot vi. Pomagal vam bo. Zaupajte, Bog je vsemogočen.« V srcu pa sem si mislila: »Gospod, pomagaj mu lepo umreti, revežu, tako daleč od domovine, kjer misli nanj deset bratov in sester.«
Naslednji dan me spet pokličejo v bolnišnico. Poskusiti hočejo z zamenjavo celotne krvi, poseg bo dolgotrajen, kar osem ur bo trajal, povrh je uspeh negotov. Zato mora mornar s podpisom pristati na intervencijo zdravnikov, pa tudi jaz naj podpišem kot priča.
Šla sem nato domov, a istočasno z veliko gorečnostjo prosila bi. Leopolda za pomoč. Tretji dan sem vprašala zdravnika, ali so transfuzijo krvi že izvedli. Pa mi je na moje veliko presenečenje odvrnil, da je verjetno ne bo treba, ker se stanje bolnika izboljšuje. Obiskovala sem ga vsak dan in skupno sva goreče molila.
Po treh tednih je mogel zdravnik izjaviti: »Niste več v nevarnosti. Lahko greste domov. Za mene je to nerazumljivo, pra-
vi	čudež-« In prav na praznik bi. p. Leopolda 30. julija je mornar z letalom odpotoval domov, kjer so ga ne zagrebškem letališču njegovi domači željno pričakovali. Neizmerno je bil hvaležen svojemu svetniškemu rojaku, jaz pa nič manj.
Po mnenju literarnih kritikov spada ta knjiga med najboljše Werfelove stvaritve. Pisal jo je od 3. febr. 1941 do maja 1942. Takoj ko je bila napisana in objavljena, so že po njej izdelali film. »Moja knjiga je uslišana zaobljuba,« je sklenil pisatelj svoje misli.
Zanimivo je, da je bil Franc Werfel Žid, ki je pisal o Mariji in njeni svetnici ter verjel v njeno naročilo. Skozi vse življenje je skušal vskladiti vero v Kristusa s svojo židovsko zavednostjo. Zato je bil Žid, verujoč v Kristusa, čeprav nekr-ščen Žid, toda po prepričanju katoličan. Mogoče je bila Bernardkina pesem njegov krst, kot je h knjigi zapisal Janko Ferk.
Knjigo je prevedel pisatelj Karel Mau-ser, izpopolnil pa jo je Janko Messner, lektoriral pa Vinko Ošlak. Goriška Mohorjeva družba jo je izdala v sodelovanju z Mohorjevo družbo v Celovcu.
J. M.
Bralci pišejo
Japonec Fukushima San, 22 let star, ki ga je misijonarka Anica Miklavčič pripravila na krst v Hongkongu, krstil pa salezijanski misijonar g. Stanko Pavlin
Nedosledno poročanje
Slovenska skupnost (SSk) je politična stranka, ki predstavlja tiste Slovence v Italiji, ki se strinjajo z njenim ideološkim programom in jo podpirajo, ker je politično samostojna in neodvisna.
Ta stranka, kot je znano, ima tudi redne stike z matično domovino, t. j. Slovenijo. Seveda je za take stike predpogoj, da so obojestransko naravnani. Sloneti morajo na medsebojnem spoštovanju v okviru politične samostojnosti in ne nazadnje tudi na osnovi pripadnosti i-stemu narodu.
Z zanimanjem sledim pisanju našega slovenskega zamejskega tiska kot n. pr. »Katoliškega glasa« in »Primorskega dnevnika« ter »Primorskih novic« onstran meje. Omenjeni časopisi so vsak po svoje poročali o obisku v Cerknem, ki ga je predstavništvo goriške SSk napravilo 28. oktobra letos na povabilo predsedstva medobčinskega sveta socialistične zveze primorskih občin. Pri tem sem z velikim zadovoljstvom prebral članek v »Primorskih novicah« z dne 4. novembra. Naj tu navedem dobesedno prvi stavek iz poročila o tem srečanju.
»Slovenska skupnost, ki na Goriškem deluje od leta 1975, je edina slovenska politična stranka, ki samostojno nastopa na občinskih in deželnih volitvah v Italiji« (nastopa pa tudi na državnozborskih volitvah ter v okviru manjšinskih povezav tudi na evropskih volitvah, op. pisca). Kot rečeno, sem stavek z zadovoljstvom prebral, saj je v njem povedano vse, kar SSk pravi sama o sebi. Stavek je stvarno, resno in jasno zapisan ter nič časnikarsko ideološko pobarvan ali potvorjen. Glede na raznolikost pojmovanj o politični pripadnosti na stranke, v katere naj bi se Slovenci v Italiji vključevali, je poročilo v »Primorskih novicah« pogumno zapisano in za nas zelo pomembno.
Zal pa ne najdemo istega poguma in politične jasnosti v istem časopisu, ko poroča 22. novembra letos o vrnjenem obisku delegacije SZDL pri SSk v Gorici z dne 17. novembra. Naj tudi tu dobesedno navedem prvi stavek: »Delegacija medobčinskega sveta SZDL severnoprimorskih občin je obiskala vodstvo slovenskih skupnosti (podčrtal pisec) v Gorici. Res se sprašujem, za kakšne slovenske skupnosti naj bi šlo. Zanimivo je, da je pisec poročila obakrat isti. če je v prvem poročilu jasen, pa je v drugem vse prej kot nepristranski, saj dejstvo skrotoviči in potvarja, tako da bralec pri najboljši volji ne more doumeti, za koga pravzaprav gre. Najmanj bo pa iz poročila razbral, da gre za edino slovensko politično stranko v Italiji. Nekje se je nekaj zataknilo. Ostane vprašanje, kdo je temu botroval, ozadje pa lahko slutimo, saj se to ne dogaja prvič.
Remo Devetak
Čakal sem zaman
Prejšnjo nedeljo sem pri radiu čakal na prenos tržaške revike pevskih zborov iz Kulturnega doma v Trstu. Prenos je bil napovedan po radiu Trst A. Ker se težko premikam in ker so ti prenosi že tradicionalni, sem z gotovostjo računal, da bom lahko reviji sledil po radiu. Zal pa se je v nedeljo popoldne napovedovalka enostavno opravičila, da »iz tehničnih razlogov« prenosa ne bo. Ali je mogoče, da RAI ne more zagotoviti prenosa revije zborov iz Trsta, potem ko lahko preko satelita poslušamo komentarje nogometnih tekem celo iz Brazilije?
(Podpis)
m/l 00IEDM
■ Predsednik republike Pertini je sklical sejo višjega obrambnega sveta, katere so se udeležili Craxi, podpredsednik vlade Forlani, ministri Andreotti, Spadolini, Al-tissimo, Scalfaro in Longo, nadalje šef glavnega štaba in poveljniki vojske, mornarice in letalstva. Prisotni so bili mnenja, da čeprav se je - položaj v Libanonu v teku enega leta zelo spremenil, italijanske čete še vedno uspešno vršijo poslanstvo, zaradi katerega so bile poslane v Bejrut, tj. nudijo zaščito civilnemu prebivalstvu. Enostranski umik bi povzročil praznino in lahko tudi prispeval k propadu spravne konference v Ženevi. Prav ta konferenca pa je bila mogoča samo zato, ker so mirovne čete nastopile v Libanonu. Le če omenjena konferenca ne uspe, bi bilo treba smatrati zaključeno tudi poslanstvo italijanskih čet na Bližnjem vzhodu.
■ Poljski parlament je imenoval generala Jaruzelskega, ki je sam napovedal svoj bližnji odstop z mesta predsednika vlade, za predsednika odbora za obrambo države. Jaruzelskega bo verjetno kot predsednik vlade nasledil prvi tajnik poljske delavske partije Zbigniew Messner iz Katovic, ki ga je poljski parlament izvolil za novega podpredsednika in »koordinatorja« vlade.
■ Saudska Arabija in Sirija sta sprejeli dogovor o končanju spopadov med privrženci palestinskega voditelja Arafata in njegovimi nasprotniki, ki zahtevajo, da odstopi. Dogovor predvideva ustavitev ognja, varen odhod Arafata in njegovih borcev iz Tripolija, kamor se je zatekel in začetek pogajanj o spravi sovražnih sil palestinskih frakcij ter Arafatovega Al Fataha. Arafat je te dni izjavil, da je SZ popolnoma na strani Sirije, on pa že eno leto ni deležen njene vojaške pomoči.
■ Izrael in Al Fatah sta si pretekli teden izmenjala vojne ujetnike. Za šest izraelskih vojakov, ki so jih Arafatove sile zajele pred 15 meseci med boji v Libanonu so Izraelci izpustili 4.400 palestinskih ujetnikov in internirancev, ki so padli v izraelske roke ob lanskem vdoru v Libanon. Tisoč palestinskih borcev se je odločilo za Alžir, ostali pa so se vrnili k svojim družinam v krajih Sidon, Tir in Nabatiyeh.
Svetoletni shod mladine
Računajo, da se bo v dneh od 11. do 15. aprila 1984 zbralo v Rimu 150.000 mladih, ki bodo imeli zborovanja v velikih rimskih bazilikah ter bodo razpravljali o svobodi, veselju, ljubezni. Svetoletni shod se bo zaključil na cvetno nedeljo 15. aprila na trgu sv. Petra v navzočnosti sv. očeta. Na robu rimskega mesta bodo za mladino postavili za dneve bivanja veliko šotorsko naselje. Shod organizira poseben odbor ob sodelovanju rimskega vikariata, Katol. akcije, ognjiščarjev, italijanskih katoliških skavtov, »Comunione e Libera-zione«. Opus Dei ter še mnogih drugih združenj in ustanov.
Kanadski škofje obsojajo splav
Kanadska škofovska konferenca je obsodila splav kot »nravno neodgovorno dejanje«. človeško življenje je treba varovati že od spočetja dalje, zato mora vlada izdati zakone in vzpostaviti takšne družbene strukture, ki bodo na človekovo življenje gledale s spoštovanjem.
Duhovni poklici v misijonskih deželah
Lani je bilo v misijonskih deželah 113 bogoslovnih semenišč z 11.469 bogoslovci in 425 malih semenišč s 37.275 semenišč-niki.
Le nekaj bogoslovij ima zadnje leto manj bogoslovcev, npr. v Hongkongu. Na splošno pa doživljajo mlade Cerkve porast poklicev. Veliko je semenišč, ki ne morejo sprejeti vseh kandidatov, ker nimajo prostora. V Indiji so bogoslovci pripravljeni delovati tudi v drugih škofijah, samo da bi bili sprejeti.
Prirastek imajo tudi vse redovniške in misijonske družbe. Tako so jezuiti imeli lani znaten prirast v Aziji. Samo v Indiji 201 več, na Filipinih 77 več in nekaj manj na Japonskem. Prirast imajo tudi v Afriki.
Družba božje besede (verbisti), ki je izrazito misijonska, ima 65,3 % novincev iz dežel Tretjega sveta.
Tudi kontemplativni redovi — karmeličanke in klarise — so v zadnjem letu ustanovili več svojih samostanov v misijonskih deželah. To je bil sad proslavljanja 800-letnice rojstva sv. Frančiška Asiškega (klarise) in 400-letnice smrti sv. Terezije Avilske (karmeličanke). Naj omenimo posebej klarise, ki so na otočju Tahiti ustanovile sploh prvi kontemplativni samostan v Polineziji.
Revija pevskih zborov 1983
Zveza cerkvenih pevskih zborov (ZCPZ) v Trstu slavi svojo dvajsetletnico. Zvesta svoji tradiciji nam je tudi letos priredila revijo pevskih zborov in tako je v nedeljo 27. novembra z odra Kulturnega doma spet vzvalovala slovenska pesem. 14 zborov se je zvrstilo v široko zasnovanem sporedu, v polnem razmahu mladih moči in ciljev. ZCPZ je s to revijo dokazala vso živost in aktualnost svojega delovanja, da v »našem prostoru in času ohrani živ plamen slovenske umetnosti, besede in slovenskega duha« kot je lepo izraženo na vabilu.
Napovedovalca sta bila Nataša Sosič in Livij Valenčič. Pri nagovoru se je dr. Ha-rej spomnil pravkar preminule Ivanke Furlan in marsikoga je objela senca žalosti ob spominu na veliki delež, ki ga je pri Zvezi dolga leta imela.
Na misel so mi prišle tudi Cankarjeve besede o slovenskem petju: »Tvoj spomin bo živel vekomaj, zakaj eno te razlikuje od vseh drugih narodov na svetu: prepeval si v bridkosti!«
Poleg drugih odličnih zborov je letos prvič nastopil barkovljanski cerkveni zbor, ki je v svojem razgibanem ritmu pomenil pravo presenečenje. Zlasti izvirni barkovljanski »Scherzo« je žel veliko odobravanje.
Trenutek, poln slovesnosti je bilo nagrajevanje za zvestobo pri dolgoletnem sodelovanju v cerkvenem zboru. Lepo število pevk in pevcev je prejelo diplomo in odličje za 40- ali večletno sodelovanje; enako so bili nagrajeni tudi zborovodje za 25-letni trud.
Posebno važnost za letošnjo revijo predstavlja dokument v obliki brošure o 20-letnem delovanju ZCPZ z naslovom »Slovensko cerkveno petje na Tržaškem«. V uvodu se odbor opravičuje, da prikaz morda ni docela popoln, vendar je v slikah in besedilu zvesto podan prikaz zborovskega delovanja v vseh župnijah mesta in
Na god sv. Cecilije 22. novembra je v tržaški bolnišnici umrla Ivanka Furlan iz Rojana. Deset dni je zaradi možganske kapi nihala med življenjem in smrtjo. Upali smo, da bo zmagala njena želja po življenju, a božja volja je bila drugačna. Gospod jo je poklical k sebi, ko je dopolnila 69 let. čeprav smo vdani v božjo voljo, ne moremo tajiti, da nas je Ivan-kina smrt bridko prizadela.
Od otroških let je bila članica rojanske Marijine družbe in se je v njej vsestransko udejstvovala. Do zadnjega je sodelovala pri cerkvenem petju. Vsako jutro je bila pri sv. maši in prejela sv. obhajilo.
Bog jo je obdaril z mnogimi talenti, ki jih je skrbno uporabljala. Znala je prepričljivo govoriti. Imela je spretno roko za risanje in pisanje in je napravila za razne potrebe tisoče lepakov in napisov. Koliko notnih partitur je prepisala! Vezala je knjige, pripravljala vsako leto spominske podobe za prvoobhajance. Sodelovala je pri Apostolstvu sv. Cirila in Metoda. Poma-
okolice od 1889 naprej.
V	kronološkem pregledu brošure je razvidna vsa razvejana dejavnost Zveze, od številnih mladinskih in revijalnih nastopov, božičnih in velikonočnih koncertov pa do vsakoletnih študijskih seminarjev in tečajev za pevovodje. Bogata je tudi publicistična dejavnost Zveze: izdala je 47 novih nabožnih napevov, 25 svetnih ljudskih napevov, oboje v priredbi U. Vrabca. Sledijo akti študijskega srečanja v Bazovici, razne maše, antološke zbirke, sodelovanje pri zbirki »Pastirčkova pesem« itd. Brošuro zaključuje opis sodelovanja ZCPZ pri številnih orgelskih koncertih.
Tržaški Slovenci se zavedamo izrednega osveščevalnega in kulturnega pomena, ki ga ima ZCPZ na našem ozemlju. Navdušeno ploskanje občinstva ni bila zgolj živahna igra rok, temveč prisrčna odmevnost duš nastopajočim zborom v priznanje, odboru pa voščilo, da bi z nezmanjšanim zagonom šla v drugo dvajsetletje.
F.	V.
Zanimiva razstava na Kolonkovcu
Prosvetno društvo »Kolonkovec«, Šalita di Zugnano 46 bo razstavljalo staro pohištvo, perilo in druge stare posode in predmete. Razstava ima namen ohraniti med nami in ceniti vsa dela, ki so jih naše babice in dedje z velikim trudom izdelali in to brez sredstev naše moderne tehnike.
Odprtje razstave bo v nedeljo 4. decembra ob 16. uri. Sekstet slovenskega u-čiteljišča »A. M. Slomšek« v Trstu bo zapel več pesmi, vmes bo v narečju deklamirala Marija Miot.
Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka 5. decembra do sobote 10. decembra od 16. do 18. ure, v nedeljo 11. decembra pa od 9.30 do 12. ure in od 16. do 18. ure. Vsi ljubitelji prave domače umetnosti prisrčno vabljeni.
gala je Zvezi cerkvenih zborov in še marsikje drugje. Njena posebna ljubezen je bilo fotografiranje in pripravljanje diapozitivov. Tako nam je ohranila spomin na številna romanja in izlete. Rada se je odzvala vsakemu vabilu, da je kazala slike z diapozitivi tako na Tržaškem kot tudi na Goriškem. Zanimala se je za naš tisk, ga brala in širila .
Imela je veličasten pogreb. Cerkev je bila polna kot za velike praznike. Za slovo so ji peli pevci iz raznih krajev. So-maševalo je šest duhovnikov, prisotnih pa je bilo še več drugih. Pri grobu sta ji govorila dr. Angel Kosmač v imenu Apostolstva sv. Cirila in Metoda ter dr. Zorko Harej v imenu Zveze cerkvenih pevskih zborov.
Bog naj Ivanki poplača številna dobra dela z večno srečo. Njeni sestri Rezki, s katero je Ivanka skupaj živela, bratu in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Tržaška SSk o globalni zaščiti
Izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je na svojem zadnjem zasedanju z obžalovanjem vzel na znanje, da se postopek za parlamentarno razpravo o predlogih glede globalne zaščite Slovencev v Italiji še ni premaknil z mrtve točke. Ob zadnjih poskusih netenja nestrpnosti in širjenja nerazumevanja do potreb in pravic slovenske narodne skupnosti med italijanskim dijaštvom v Trstu se je SSk zavzela za strpno soočenje mnenj, istčasno pa je obsodila šovinistične nestrpneže, ki motijo sožitje.
Glede samega pojma globalne zaščite pa je izvršni odbor SSk izjavil, da lahko Slovenci sprejemamo izključno pravično in primerno zakonodajo in da ne zaslužijo imena globalna zaščita predlogi nekaterih sil in skupin, ki želijo v bistvu omejevati pravice, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in iz italijanske ustave.
Na seji se je izvršni odbor SSk tudi poklonil spominu rajnega inž. Vladimira Baka, ki je stranko vestno in delavno zastopal v rajonski konzulti za Sv. Ivan-Lonjer-Katinaro in v tamkajšnji strankini sekciji.
Slovensko zdravniško društvo
V	prostorih gostilne Furlan na Repenta-bru je bil v soboto 26. novembra prvi občni zbor Slovenskega zdravniškega društva, ki združuje zdravnike in farmacevte naše dežele. Največ članov je iz Trsta, nekaj iz Gorice, ni pa še članov iz videmske pokrajine. Trenutno ima društvo po letu in pol delovanja približno 50 članov, verjetno pa se bo to število dvignilo v kratkem do 70 in več.
Občni zbor so pozdravili zastopniki zdravniških društev iz Slovenije, s katerimi ima naše zamejsko društvo plodne
Pastirsko pismo goriškega nadškofa
G. nadškof A. V. Bommarco je izdal pastirsko pismo o duhovniških poklicih. Ko bo prestavljeno v slovenščino, ga objavimo tudi mi.
Usmiljeni bratje so odprli novo bolnišnico
Usmiljeni bratje so od davna povezani z Gorico, ker so v našem mestu imeli prvo bolnišnico oz. hiralnico za ostarele in onemogle. Ta se je teku časov selila, da je nazadnje pristala na dveh krajih, v bolnišnici sv. Justa in v ul. Diaz. Bolnišnica sv. Justa je bila določena za bolnike, ki potrebujejo dolgo nego, ona v ul. Diaz pa za ostarele in onemogle.
Sedaj so pa dogradili novo moderno poslopje v ul. Paolo Diacono blizu kasarne gasilcev. Gre za res moderno poslopje, kjer so bolniki v manjših sobah, ki imajo eno, dve, tri ali kvečjemu štiri postelje. Pridobitev je tudi v tem, da ima vsaka soba lastno kopalnico. Prostori so zračni, polni svetlobe in sedaj pozimi toplo o-grevani.
Ko človek stopi v novo poslopje, je prijetno presenečen. V to novo stavbo so pred kratkim prepeljali bolnike iz bolnišnice sv. Justa. Toda ker je selitev tolikega števila bolnikov in osebja zamudna zadeva, v novi hiši vse ne teče še kot bi moralo. Poleg tega niso dokončni še vsi oddelki za nego in zdravljenje bolnikov. Manjka torej še to in ono, a je u-panje, da bodo v doglednem času vsi oddelki opremljeni in bo nova stavba služila svojemu namenu v vseh razsežnostih.
V	prostore pri sv. Justu, ki so sedaj prazni, bodo kmalu prepeljali bolnike iz ul. Diaz. Tamkajšnje poslopje je zares staro in dotrajano. V tej hiši pri sv. Justu se bodo oskrbovanci gotovo boljše počutili. Poslopje v ul. Diaz bodo verjetno porušili in tam zgradili kaj drugega.
Zanimivo pa je, da številni bolniki ne marajo stran iz stavbe v ul. Diaz. Ker so nekateri tam že dosti let, jim je postala s svojimi velikimi sobami nekak drugi dom. Tako je bilo tudi s pok. Marijo Malič. Ko so ji rekli, da bo morala v novo bolnišnico, je bila žalostna. »Rajši bi tukaj umrla«, je dejala. In je res u-mrla, čisto nenadoma po kosilu, stara
stike. Pozdravil je tudi M. Opelt, član izvršnega odbora pri KZ E iz Trsta. Iz govora predsednika pripravljalnega odbora dr. Rafka Dolharja je bilo razvidno, da je društvo od začetka svojega delovanja razvilo precej dejavnosti, med katerimi gre omeniti predvsem strokovno družabna srečanja s sodelovanjem vidnih znanstvenikov iz Slovenije; društvo je pomagalo pri ustanovitvi športno medicinskega centra v Trstu, ki uspešno sledi zahtevam na tem področju. Nadalje je društvo sklenilo podeliti za tekoče akademsko leto štipendijo za izpopolnjevanje mlademu slovenskemu zdravniku iz zamejstva.
Po pregledu raznih poročil so sledile volitve, na katerih je bil za predsednika izvoljen dr. Rafko Dolhar, pomagal pa mu bo šestčlanski odbor.
Za zaključek večera je prof. Janez Milčinski z univerze v Ljubljani govoril o temi »Medicinska etika in deontologija«.
V	kratkem a jedrnatem predavanju je ta svetovno znani strokovnjak sodne medicine prikazal premnoge vidike moralne vsebine, za katere mora imeti zdravnik posluh tudi v današnjem času, ko gre večkrat etika nekam v pozabo. - B. Š.
Boršt
V ponedeljek 5. decembra bo v dvorani pri šolskih sestrah Miklavževo srečanje z mladino. Nastopila bo mladina Krekovega doma z igro »Predmiklavžev večer« in otroci osnovne šole . s petjem in recitacijami. Srečanje se prične ob 3. uri popoldne. Darovi za obdarovance pa so sprejemajo do 13. ure.
Srečanje v Bregu
V ponedeljek 28. novembra zvečer je bilo v Borštu v dvorani pri sestrah srečanje župnijskih svetov. Zbrali so se člani
pomagala drugim bolnikom v sobi. Pitala jih je, jim povedala kako dobro besedo, jim prinesla to in ono. Sama invalid je pomagala drugim še bolj potrebnim. Krščanska dobrota res ni vezana.
Večer pisatelja Ivana Preglja
Ob stoletnici rojstva pisatelja Ivana Preglja je goriško SKPD Mirko Filej priredilo zelo uspel večer. Glavno težo večera je nosila prof. Lojzka Bratuževa. Kot vsebino svojega spominskega govora si je izbrala Preglja kot človeka in kot pisatelja. Svojo nalogo je odlično opravila, saj je pred nami zaživel Ivan Pregelj najprej kot človek. Ni bilo naštevanje letnic in drugih podatkov, temveč Pregljeva u-soda, ki kot sirota živi ob stari materi in dobrotniku župniku Fabijanu. Gotovo je prav to dvojno dejstvo vplivalo pozneje na Preglja pisatelja, da se je tako rad ustavljal ob tolminskih starih materah in tolminskih plebanusih (kaplanih). Saj vsak pravi pisatelj živi in snuje najprej iz samega sebe.
Zatem je orisala nadaljnjo Pregljevo pot od srednjih šol v Gorici prek raznih službenih mest od Gorice in Pazina do Kranja in Ljubljane, kjer je pristal in kjer je pozneje tudi umrl. Pregljevo življenjsko pot je popestrila s podatki njegove hčere Bazilike, ki je prav ob stoletnici izdala knjigo spominov na očeta, ona, njegova najmlajša hči. Ob predavateljičini besedi nam je postal Pregelj bližji, rekel bi tudi bolj simpatičen.
Ko je prešla k Preglju pisatelju, se je ustavila predvsem ob delih, ki so postavljena na goriška in tolminska tla. To so Tolminci, Zgodbe zdravnika Muznika, Ple-banus Joannes, Štefan Golja pa razne črtice. Njene besede in izvajanja so popestrili odlomki iz Pregljevih del, ki sta jih brala Aleš Lojk in Jožica Zniderčič.
Govoriti o Ivanu Preglju ni lahko, ker je po svoje težak umetnik tako po tematiki kot po svojem namerno starinskem slogu. Toda živa beseda predavateljice in odlomki iz Pregljevih del so bili kot govoreča predstava. Ponoviti smemo, da je bil res prijeten kulturni večer.
V	Marijinem domu v ROJANU
bo v ponedeljek 5. decembra ob 15. uri
MIKLAVŽEVANJE
Otroci bodo sprejeli Miklavža z igrico, ki jo je napisala Lučka Susič.
in članice župnijskih svetov, 58 oseb, ki delujejo na pastoralnem področju v Bregu (Mačkolje, Dolina, Boljunec, Boršt in Ricmanje). Nekaj let sem se taki skupni sestanki v Bregu vrše enkrat ali dvakrat, izjemoma večkrat na leto. Namen je v tem, da skupno odkrivamo potrebe in načine dela, ki naj ga potem vsak župnijski svet skuša uresničiti na področju svoje župnijske skupnosti.
Na dnevnem redu zadnjega srečanja je bilo predavanje o vzporejanju dušnopa-stirskih dejavnosti in skupne pobude. Predavanje je imel dolinski župnik Rudi Bogateč. Sledila so poročila o delu posameznih župnijskih svetov, temu pa splošna debata, kjer je bilo iznesenih okrog 20 pobud oziroma predlogov npr. o skupnem glasilu, o problemih mladine, o povezanosti vseh svetov v obliki ožjega odbora, o raznih srečanjih kot so duhovna obnova, romanja, procesije itd. Kot prvi sklep je bilo sprejeto molitveno srečanje za mir med narodi in za naše družine. Na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja 8. decembra bo v Dolini skupna molitvena ura za mladino in za odrasle s pričetkom ob 3. uri popoldne. - J. J.
Dolina
K poročilu o seji občinskega odbora, ki je bila 11. novembra, naj dodamo, da se svetovalska skupina SSk ni udeležila enominutnega molka v spomin na senatorja Vidalija (PCI) ter je vstopila v sejno dvorano šele po kokemoraciji.
Kamenčki
Nekaj o »dobrih« in »zelo slabih«
»Primorski dnevnik« in še bolj njegova goriška kronika sta vsega branja vredna. Saj prinašata toliko zanimivih čenč, da imata rekord v sedanjem slovenskem časopisju. Tako smo npr. brali v soboto 26. novembra pod naslovom »Cttdo v šolah« tudi naslednje »čudo«:
S pomočjo nekaterih oseb so skavti na slovenskih osnovnih šolah zelo aktivni. Vendar novačenje ne gre vedno na pošten način. Mlad katehet je v svoji vnemi za pridobivanje mladih skavtov šel tako daleč, da je otrokom dejal, da so le skavti dobri, taborniki pa zelo hudobni. Nekateri starši so se zato upravičeno pritožili. Ali nam manjkajo le grožnje s čarovnicami in peklom? Simon Gregorčič je pesnil: »Nazaj v planinski raj«. Nekateri pa mislijo: »Nazaj v srednji vek in v inkvizicijo.«
K tem čenčam postavimo pike na i:
1. Na osnovnih šolah nimamo skavtov in skavtinj, temveč le volčiče in veverice. Kje je člankar videl tam skavte, če jih ni? Najbrž tako kot so v srednjem veku povsod videvali čarovnice.
2. »Mlad katehet«. Vsi vemo, kdo je ta »mlad katehet«. O njem smo informirani, da je že v Sloveniji imel dobre stike z Zvezo tabornikov Slovenije. Tu pri nas pa je letos poleti taka srečanja znova poživil najprej v Sovodnjah ob zletu tabornikov, kamor je šel z nekaterimi skavti, nato pa še v Izoli z vodstvom Zveze tabornikov obalnih enot Slovenije. Ti stiki obetajo, da se bodo pletli še naprej po že določenem programu. Toliko o »dobrih« skavtih in »zelo hudobnih« tabornikih ter mladem katehetu. Hudobija bo zato kje drugje in ne pri tabornikih in skavtih, še manj pri mladem katehetu.
3. »Nekateri starši so se pritožili«. Iz povedanega sodeč, smemo upravičeno trditi, da so se »nekateri starši« pritožili pri kaki kavarniški mizi in da gre zato za kavarniške čenče na račun skavtov in mladega kateheta.	(r+r)
■	Z desetdnevnega potovanja po ZDA se je vrnil vatikanski državni tajnik kardinal Casaroli. V Severni Ameriki je imel Casaroli vrsto srečanj. Med drugimi se je sestal s predsednikom Reaganom in zunanjim ministrom Shultzom. Z njima se je pogovarjal o splošnem svetovnem položaju, o mednarodnih odnosih, o Libanonu, Srednji Ameriki ter kako se izogniti raznim konfliktom oz. najti odgovarjajoče politične rešitve. Ob povratku je tudi omenil možnost navezave diplomatskih stikov med Vatikanom in ZDA. »O-vire,« je dejal, »ki so preprečevale do sedaj te navezave, so skoro odstranjene, k čemer je mnogo pripomoglo ekumensko vzdušje zadnjega časa.«
S. Z.
t
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu v globoki žalosti naznanja, da je v soboto 26. novembra spremilo k zadnjemu počitku svojo drago dolgoletno tajnico
IVANKO FURLAN
Ob težki izgubi je Apostolstvu v tolažbo zavest, da je njegova neutrudna delavka za edinost odšla k Očetu, katerega je ljubila in mu ostala zvesta celo življenje. Pri njem, pojoč Slomškovo »V nebesih sem doma«, se veseli v miru in večni sreči in čaka vstajenjsko jutro.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu
Trst, 21. novembra 1983
ZAHVALA
V petek 18. novembra nas je nenadoma zapustil naš dragi
Ladi inž. Bak
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala domačemu pevskemu zboru, g. župniku M. Živicu, g. župniku Žerjalu in domačemu kaplanu g. M. Nemacu ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Družina
Trst - Sv. Ivan, 22. novembra 1983
Umrla je Ivanka Furlan
■ : : 1
91 let. Ob njeni smrti so bolniki in s. E-ma potožili: Izgubili smo veliko dobrotnico. Marija Malič je namreč zelo rada
\
Stran 4
Z GORIŠKEGA
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
priredi na praznik Brezmadežne 8. decembra ob 16. uri revijo mladinskih in otroških pevskih zborov
Mala Cecilijanka
Nastopijo mladinske in otroške pevske skupine iz skoraj vseh župnij goriške nadškofije. - Vstop prost. - Vljudno vabljeni!
Tečaj zdravstvene vzgoje na goriški Pokrajini
Te dni se je pričel na goriški Pokrajini tečaj zdravstvene vzgoje, ki ga organizira odbornik dr. 'Mirko Špacapan ob sodelovanju prof. Cominardija, ki kot bivši primarij kirurškega oddelka v goriški bolnišnici skrbi za koordinacijo na posameznih predavanjih.
Tečaj se vrši ob sredah zvečer ob 18. uri in je že na prvo zasedanje privabil številno občinstvo. Prvo predavanje na temo »Nega neozdravljivega bolnika« je imel dr. Busato, primarij anesteziološke ekipe v goriški bolnišnici. Govornik je poslušalcem skušal položiti na srce problem nege bolnika v brezupnih stanjih, ki bi morala potekati v krogu domačih, pod zdravniško oskrbo samo kar zadeva bolečine. Poslušalci so potem dr. Busatu postavili vrsto vprašanj, tako da je predavanje samo zadobilo značaj razgovora med izvedencem in občinstvom.
Veseli smo, da je naš odbornik dr. M. Špacapan v kratkem času uspel organizirati tako pomemben tečaj, ki bo gotovo imel odmev v goriškem javnem življenju. Zato priporočamo tudi slovenskemu prebivalstvu, da se udeležuje predavanj, ki so v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici (Corso Italia).
SKPD »Mirko Filej« in SGS iz Gorice priredijo skupno
MIKLAVŽEVANJE
v nedeljo 4. decembra ob 17. uri v Katoliškem domu
Na sporedu bo igrica o sv. Miklavžu in odlomki iz Geržinčičeve operete »Miklavž prihaja«, nakar bo sv. Miklavž nagradil otroke. Darila se sprejemajo do 15. ure v Katoliškem domu.
Prisrčno slavje v Števerjanu
V nedeljo 27. novembra je števerjansko SKPD »F. B. Sedej« pripravilo zelo prisrčno in povsem uspelo praznovanje stoletnice prvega »slovenskega katoliškega bralnega društva« v vasi. Slovesnost je pritegnila veliko število ljudi tako domačinov kot gostov. Zaradi tesnosti s prostorom objavimo daljše poročilo v prihodnji številki.
Svetoletno škofijsko romanje v Rim
G.	nadškof p. Bommarco je določil, da bo skupno svetoletno škofijsko romanje v Rim za goriško škofijo v dneh od 10. do 13. februarja. Glavni program je naslednji:
V petek 10. februarja zjutraj odhod z avtobusi proti Rimu. Kosilo v Orvietu, prihod v Rim pod noč. Naslednji dan
11.	februarja je praznik Lurške Matere božje. Dopoldne bo obisk rimskih bazilik, zvečer ob 18. uri prisostvovanje maši sv. očeta ob tem prazniku.
V nedeljo 12. februarja ob 12. uri maša g. nadškofa v kaki rimski baziliki. Naslednji dan v ponedeljek zjutraj odhod v Asizi, kjer bo ob 11. uri maša g. nadškofa. Po kosilu povratek proti domu.
Cena za celotno oskrbo bo okrog 200.000 lir. V kratkem bodo dana podrobnejša navodila za vpisovanje.
Manifestacija ob meji za mir in odprto mejo
V soboto 3. decembra je v pripravi svojevrstna manifestacija. Združeni sindikati namreč organizirajo srečanje ljudi z obeh strani državne meje v skupni manifestaciji za mir, razorožitev in gospodarski razvoj ob meji. Pobudi italijanskih sindikatov so se pridružili tudi oni iz Nove Gorice.
Program bo naslednji: ob 14. uri zbiranje na Travniku; ob 14,30 krene sprevod s Travnika do mejnega prehoda v ul. sv. Gabrijela. Ob 15. uri skupno srečanje ma-nifestantov z obeh strani meje na tem mejnem prehodu. Tam bodo v imenu sindikatov govorili delegati tako italijanskih kot jugoslovanskih sindikatov.
Naj bi državna meja ne bila meja, ki ločuje, ampak meja, ki združuje. Toda ali bodo partijci v Beogradu to razumeli?
Novi duhovniški svet
Goriški g. nadškof je imenoval novi duhovniški svet, ki je neke vrste senat krajevne Cerkve in ki naj pomaga škofu pri vodstvu škofije. V svetu so vsi izvoljeni dekani (deset po številu) ter po en izvoljeni delegat za vsako dekanijo. Poleg teh so v svetu še ravnatelj bogoslovja, ravnatelj pastoralnega urada, ravnatelj u-pravnega urada, cerkveni asistent Katoli-
ške akcije, urednik tednika »Voce Ison-tina«, generalni vikar ter škofov vikar za Slovence. Vseh članov duhovniškega sveta je 30, predseduje pa g. nadškof.
Izmed slovenskih duhovnikov bodo v svetu: škofov vikar dr. Oskar Simčič, g. Marjan Komjanc, dekan štandreškega dekanata, msgr. Ivan Kretič, dekan devinskega dekanata, dr. Kazimir Humar, delegat za štandreški dekanat in dr. Jožko Markuža, delegat za devinski dekanat. Prva seja novoimenovanega duhovniškega sveta bo v četrtek 1. decembra na škofiji.
Zahvala
Vodstvo SZSO-SGS se iskreno zahvaljuje častnemu predsedniku SGS dr. Kazimi-ru Humarju-Sivemu medvedu za njegov prispevek ob izidu nove skavtske pesmarice; skavtski blagajni je namreč odpustil dolg 500.000 lir.
Solidarnost s koroškima skavtoma
Slovenski zamejski skavti in skavtinje izražamo svojo solidarnost bratoma skavtoma Maksu Domeju in Petru Kasslu s Koroške, ki ju je 1. novembra 1983 zvečer jugoslovanska milica v Ljubljani brez razlogov priprla. Celih sedem ur ju je zasliševala in jima tudi grozila s hudimi posledicami zaradi tipkopisa o Medjugorju.
Ker se nam tako ravnanje jugoslovanskih oblasti zdi neumestno in pretirano, ga odločno obsojamo.
Vodstvo SZSO
V	četrtek 17. novembra 1983 je na videmski univerzi diplomiral iz jezikov
MILAN JARC iz Podgore. Novemu doktorju čestitajo vsi prijatelji in znanci.
Naročnina v letu 1984
Kakor vsi drugi listi smo morali tudi mi zaradi naraščajoče inflacije in splošne podražitve nekoliko dvigniti naročnino za leto 1984. Ta bo:
Italija 25.000 lir;
inozemstvo 40.000 lir ali 30 USA dolarjev.
Po zračni pošti se določi naročnina za vsako celino posebej.
★
Opozorilo dopisnikom našega lista
Zaradi praznika Brezmadežne 8. decembra, ki pade letos na četrtek, bo naš list izšel že v sredo 7. decembra dopoldne. Prosimo zato vse dopisnike, da oddajo svoje prispevke do ponedeljka 5. decembra zvečer, res nujne stvari pa v torek do 10. ure.
Otroci iz DOBERDOBA bodo letos pričakali sv. Miklavža z igrico
MIKLAVZEVANJE V CIRKUSU
Prijetno srečanje se bo odvijalo v župnijski dvorani v ponedeljek 5. dec. ob 19. uri.
OBUEST1LA
Knjižne novosti v Katoliški knjigami:
Mohorjeve knjige - Celovec: Koledar 1984, Bernardkina pesem, Zbornik 130 let Družbe sv. Mohorja, Otroci enega sonca.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu sporoča, da bo v ponedeljek 5. decembra ob 17,30 v Marijinem domu v ul. Risorta 3 sv. maša zadušnica za pok. tajnico Ivanko Furlan. Sledi žalno srečanje.
V	Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 5. decembra ob 20,30 gost večera Silvester Kopriva, profesor na ljubljanski univerzi, ki bo govoril o svojem dolgem delu na filološkem področju ter o svojem prevajanju v latinščino.
Za elektrifikacijo zvonov na Vrhu: družina Renato Devetak (Vrh 48) namesto cvetja na grob strica Franca Juren iz Poljan (Doberdob) 40.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: Pier 15.000; Jazbec 5.000; O. J. 30.000; nabirka IV. nedelje 110.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: namesto cvetja na grob Ivanke Furlan: Iva, Miro in Marta Ščuka-Vodopivec 50.000; Marija Andlovic-Taučer 30.000; Marija Oberti 20.000; družina Bizjak 20.000; Pavel Chersi 20.000; Sonja Stubel 25.000; Anica Trobec 10.000; Franko Milena 10.000; Nada Martelanc 10.000; Albina Košuta 10.000; Milena Jamšek 10.000; Štefi Scheimer 10.000; Dora Giovannini 10.000; Vera Gentili 5.000; Antonija Malič 5.000; Marija Marušič 15.000.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
DAROVI
V	sklad za zdravljenje Emila Valentinčiča v Parizu: Josipina Metlika, Trst 15.000; Cvetka, Meri, Rajka in Fani Hmeljak 50.000; N. N. 25.000; Vencelj Klanjšček 10.000; Ljudmila Velikonja 30.000; N. N. 20.000; župnijska uprava Pevma 300.000; N. N. in N. N. iz Pevme po 200.000; po
100.000	iz Pevme: Danica Mikuž, Albin, Marija Valentinčič, Pepi in Bogdana Šuligoj; po 50.000 iz Pevme: Lidija Sosol, Meri Piras, Anita Piras, Luigi Piras, Frančiška Drufovka, Pepca Skok, Anton Mau-ri, Valter Sosol, Radovan Sfiligoj, Ljuba Čuk-Bednarik, N. N., Elda Nanut, Marija Sosol in Lidija Boškin; Slavka, Olga in Sonja 70.000; po 30.000 iz Pevme: Tonica Sfiligoj, Romano Bensa, družina Uršič; po 40.000 iz Pevme: Pepi Sfiligoj, Persolja Tomasone; po 20.000 iz Pevme: Lucija Sa-her, Elena Komavli, Marija Marsan, Olga Furlan, Nadja Grinover, Jerica Sosol, Anica Cotič, Mira Sosol, Vera Stem; po 25.000 iz Pevme: Bruna Vogrič, Marjan Sosol; Vida Makuc 15.000; Lidija Markovič 11.000; po 10.000 iz Pevme: Robert Simšič, Angel Simšič, Jelica Fiegl, Marica Bregant, Lidija Kodermac, Iva Kodermac, Avgust Lenardič, Terezina Oblak, Marija Primožič, Boris Sosol in Ines Menighini; Piero, Števerjan 6.000 lir.
Nabiralna akcija v Štandrežu za zdravljenje Emila Valentinčiča v Parizu: msgr. Jožef Žorž 50.000; Ivo in Vera Ceščut 50.000; podjetje Gaiotto in Podgornik 40.000; Ivan in Erika Plesničar 20.000; Viktor Selva 20.000; Viljem Zavadlav 20.000; Julka Brajnik 15.000; Milica Brajnik 15.000; družina Gaiotto 15.000; Mihaela Mozetič 15.000; Berta Oblak 10.000; Peter Lutman (ul. Natisone 10) 5.000; Olga Žnidarčič 5.000; Peter Lutman (ul. Natisone 14) 5.000; skupaj 285.000 lir.
Za Katoliški glas: T. L. 50.000; N. N. 25.000; Kogoj, Pariz 18.000; N. N. 20.000; družina Bric 5.000 lir.
Za moški zbor »M. Filej«: Rudi Mlakar
50.000 lir.
P. R. M., Gorica: v spomin na pokojne iz družine za Katoliški glas 5.000; za Aloj-zijevišče 25.000, za lačne 50.000 in za gobavce 100.000 lir.
Namesto cvetja na grob Jožeta Radetič: nečaki Cvetka, Marija, Jožef, Poldo in Dragica v dobre namene 100.000 lir.
Za obnovo cerkve na Jazbinah (2. seznam): po 50.000 lir družina Carollo, Daniel Cuel, Jožef Corsi, Ignac Buccinelli, Franco Castelli, Amalija in Ada Castelli, Boris Kerševani, Marija Reja, Herman Srebrnič ob poroki, dar novoporočencev, dar ob krstu; Albina Bizaj 30.000; po
20.000 družina Medvešček, Romano De Car-lo; po 10.000 Hlede iz Ločnika, Mirko Markotič.
Za cerkev v Nabrežini: v spomin Ane Zaharija so darovali: Olga Rolič, Anica Gruden, Marija Midena, Zofka Radovič, Milka Rener, Ivanka Paskulin in družina Milanič skupno 65.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: žena Marija in hči Vojka z družino v spomin na Franca Škabarja 150.000; D. G. 50.000; Edi Sosič ob krstu sinčka Andreja 50.000; N. N. (po »II Piccolo«) 30.000; Zora Hrovatin v spomin na moža Leandra 30.000; Marija Puntar ob krstu vnuka Andreja 10.000; botra Veronika Sosič ob krstu nečaka Andreja 20.000; Erminija Daneu-Kalc v spomin na Franca Škabar in Alojzija Daneu 10.000; N. N. v spomin na go. Zofijo 10.000; Sed-mak-Košuta ob krstu malega Andreja 21.000; razni 21.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda Mandiča v Dom-ju: Terezija Furlan 50.000; Marija Petaros, Boršt 16.000; družina Mokor, Domjo 10.000; N. N., Trst 2.000; v počastitev spomina Ivanke Furlan: Anica, Mira in Zora 100.000, Evelina Pahor 50.000, Leopolda Rudež
20.000, družina Bizjak 20.000, Nada (Trst)
10.000, Vera Turk 10.000, N. N. 10.000, N. N. (Domjo) 5.000; namesto cvetja na grob Ivanke Furlan: Danica 50.000, Sonja Stubel 25.000, Milena Jamšek 10.000, Kristina Magajna 10.000, N. N. 10.000, N. N. 5.000 lir.
V	počastitev pok. Ivanke Furlan: Olga Terčon, Mavhinje za ACM 30.000; F. V., Trst za Marijin kip v kapeli sv. Leopolda v Domju 60.000, za skavte 20.000, za Mladiko 20.000 in za Katoliški glas 20.000; Tanja in Uči Mamolo za ZCPZ v Trstu 30.000; Mira Furlan za Marijin dom v Rojanu 20.000, za Vincencijevo konferenco
20.000 in za kapelo sv. Leopolda v Domju 20.000; Marta Požar in Vera Kjuder za Katoliški glas vsaka po 15.000 lir.
Spored od 4. do 10. decembra 1983 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder: »Dežela bedakov«. 10.30 Prenos košarkarske tekme C 1 lige Jadran-Castelfranco Veneto. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev	v	Italiji.	14.10	Nediški
zvon. 14.40 Šport	in	glasba	ter prenosi z
naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 »Benečija ’83«. 10.10 Richard Wagner:	Valkira.	11.30	Beležka.
12.00 Kralj (Atilij)	v	New Yorku;	glasbeni
potpuri. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 Miguel de Cervantes Saavedra: »Ve-leumni plemič don Kihot iz Manče«. 15.00 Šport. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorna skupina »Camerata Slovenica«.
18.00 Pod Matajurjan. 18.30 »Miklavžev večer«. Radijska igra.
Torek: 8.10 Iz očetove beležnice. 10.10 Richard Wagner: Valkira. 11.30 Beležka.
12.00 »Ena bolha me grize«; glasbeni potpuri. 14.10 Oddaja za pisani mladinski svet. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Od Milj do Devina. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Altistka Marta Valetič in pianistka Anna Luci Sanvitale. 18.00 Fadil Hadžič: »Centrala«. Radijska igra.
Sreda: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Richard Wagner: Valkira. 11.30 Beležka.
12.00 Človek, kam hitiš?; glasbeni potpuri.
13.20	»Cecilijanka ’83«. 14.10 Miguel Cervantes: »Don Kihot iz Manče«. 16.00 Ko trkam na nebesna vrata...« 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Skladbe Dore Pejačevič.
Četrtek: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mlad. oder: »Plamen-
ka«. 10.50 Koncertni in operni spored.
11.30 Beležka. 12.00 Festival slovenske popevke v Trstu v letih 1963-64; glasbeni potpuri. 13.20 Glasba po željah. 14.10 O-troški kotiček:. »To je pa laž!« 16.00 Na goriškem valu. 16.30 Tja in nazaj. 17.10 Zbor »Obala« iz Kopra. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Glasba Latinske Amerike.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih; glasbeni potpuri.
13.20	Dogodki in problemi. 14.10 Miguel de Cervantes Saavedra: »Veleumni plemič don Kihot iz Manče«. 16.00 Trim za vsakogar. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci. 18.00 Kulturni dogodki. 18.25 Imena naših vasi.
18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.35 I-mena naših vasi. 10.10 Javni koncerti SK PD »Mirko Filej« iz Gorice. 11.10 Mešani zbor in tamburaški ansambel »France Prešeren« iz Boljunca. 11.30 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline; glasbeni potpuri. 14.10 Otroški kotiček: »Zakajček in Vseved«. 14.30 Naš dobri stari radio.17.00 Kulturna kronika. 17.10 Ljubljanski oktet.
18.00	Dimitrij Kralj: »Velika požrtija«. Radijska igra.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam bili blizu ob izgubi naše drage sestre in tete
Justine Kerševan
Še posebno se zahvaljujemo g. Dušanu Jakominu za pogrebne obrede, darovalcem cvetja in v dobre namene ter vsem, ki so se udeležili pogreba.
Žalujoči bratje, sestra in nečakinje Trst, 26. novembra 1983
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše sestre
Ivanke Furlan
se zahvaljujemo vsem, ki so ji bili blizu v bolezni in ob smrti. Še posebna zahvala darovalcem v dobre namene ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: sestra, brat, svakinja in nečaki
Trst, 28. novembra 1983
Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu se s hvaležnostjo spominja svoje odbornice in dolgoletne požrtvovalne sodelavke
Ivanke Furlan
Obenem izreka globoko sožalje sestri, bratu in sorodnikom. Trst, 28. novembra 1983
r«
SgSSSBBS gm« s '
SLOVENSKI HOTEL
»BLED«
v RIMU-ROMA Lastnik:
LEVSTIK VINKO
Hotel« BLED»
Via S. Croce in Gerusalemme 40
00185 ROMA
Tel. (06) 777102-7579941 Telex 620196
jj Banca Agricola Coriziac^i )	Kmečka banka Gorica—+
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorci|a ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51. TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN