49 j|                ¦     .1    Upanje in obup.                             '              ¦
HKe, ne — nikakor ni mogoče, da bi Ijubi Bog tej prijaznej okrogloličici,
j^^|Mki je na desnej, ne dal vsega, česar si želi!   Le poglejte to otročje za-
sgsjp upanje in trdno vero v Boga, ki se odseva iz teh prečistih, ljubeznjivih
lyl očesc, obžarenih od najlepših jutranjih  sanj  človeškega življenja!   Ali
je mogoče, da bi ljubi Bog ne izpoluil teinu nežncuiu  otročičku  onib.  želja,
ki puhte iz nedolžnega srčeca k Njemu pred nebeški prestol?   Bodi si, da je
kaka mala otroČja prošnja v podobi molitevee,  ki  se  vzdiga iz brezskrbnega
niladega srea k predobremu očetu v aebesih, bodi si, kar koli, temu cvetočemu
obrazku bode Bog izpolnil vse, česar prosi. In to se tudi vidi na prijaznih očescih, ki s tolikim zaupanjem zro tja gori, kder prebiva neskoncna božja ljubezen. In ta usteca! nekoliko na smeh se držeč, ali nam ne pravijo, da bode Bog izpolnil vse, eesar prosijo? — 0 ti sveta nedolžnost! blagor ti, ker ti je Bog prijatelj! . . . In tako želimo tebi, okroglolieiea, da ostaneš dolgo, dolgo — vse svoje življenje prijateljica božja, ter da nikoli ne izgubiš svojega trdnega zaupanja v Boga, saj si ustvarjena po  njegovej  svetej podobi.    Bog
50
naj te uslifei in izpolni tvoje želje! — A tudi tcbi nežui obrazek na Jcvej, naj ljubi Bog izpolni vsc, eesar ga prosiš. Na tvojcm liei se pafc vidi, da si vže okusila marsikatero grenkost, in da poznaš bridkosti in bodo tega sveta. Nekako plaho in obupno zreš tja v široki svet, in vidi se ti, da bi bila tudi ti rada tako nedolžno vesela, kakor je tvoja sestrica na desnej. 0 ne plaši se! s trdnim zaupanjem povzdigni svoje oči tudi ti k Njomu, ki je neskončna milost in dobrota. Tudi tebe bode uslišal, tudi tebi izpolnil, eosar ga prosiš, saj si tudi ti njegova stvar, njegova ljubezeu! 0 zatorej ne obupaj! K višku oči in prosi ga, kakor prosijo otroei svojega očeta, in - izpolnjcnc bodo tudi tebi tvojc željc. — A Ti, vsemogočni, dobri oče v nebesih! Tcbi je leliko; Ti samo migneš in — izpolnjeno je vse, česar si želi to ubogo srce človeško! ln vsega imaš v izobilji, s čimur lehko narcdiš veselje svojim stvarem. Usliši, usJiši zatorcj, o oče, prošnje iu željo svojih otrok, da bode tudi Tvoje očetovsko veselje tem večje! . .  .^"                                           '- .                         /. t.