Političen list za slovenski národ.
f» s o iti prejem»« velja: Z» eelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., n četrt leta
4 gld., za en mesee 1 prid. '40 kr. T administraciji prejeman Tel ji: Za eelo leto 12! »Id., za pol let» 6 fld., za četrt let» I rld.. za en mesee 1 fld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. vee na leto.
'	Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino prejem» »pr&vniitvo (»dmini»tr»cij») in ekipedieij», Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratn se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tisk» enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovan» pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulieah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Í5*tev. 207.
7 Ljubljani, v sredo 20. novembra 1889.
Letnili XVII.
Deželni zbor kranjski.
(Trinajsta seja dne 18. novembra.)
Došle so prošnje: Henrik Pretnar, ljudski učitelj v Ljubljani, prosi milostne podpore; podob-čina Orebek pri Postojini prosi podpore za napravo občinskega vodnjaka; podobčina v Trnji na Pivki prosi milostne podpore za napravo vaške napajalnice; občiua Planina prosi podpore vsled nezgod po po-vodnjah; občina Kosana prosi podpore vsled silno slabe letine.
Poslanec Kersnik poroča o vravnavi zdravstvene službe v občinah rekoč:
Slavni zbor!
O izvršitvi zdravstvenega zakona nam je predložil deželni odbor obširno poročilo, katero je obravnaval upravni odsek in o katerem imain čast poročati si. zboru.
Naj mi bo dovoljeno, da v kratkih besedah označim stališče, katero je bilo merodajno vodilo upravnemu odseku pri obravnavi tega poročila. Poudarjalo se je namreč, da stojimo pred zdravstvenim zakonom še vedno le kot isti teoretiki, kakor tedaj, ko smo ga sklepali; zakon se še ni nikjer popolno izvršil, ni prešel v kri in meso našega prebivalstva, in tako nam ne gre vže sedaj misliti ni na bistvene ni na male izpremembe, katere so se menda od mnogih strani že nasvetovale ali vsaj nameravale, — kajti ravno najboljšega temelja za dovolitev tacih izprememb nam še manjka, temelja praktičnega izkustva. In le v interesu tega lepega zakona, o katerem se more le želeti, da se uresniči v polnem obsegu in po vsi deželi tako hitro kakor mogoče, upravni odsek ni hotel spuščati se v nekatera podrobna vprašanja, katera se bodo pa itak, ako sa potreba praktično pokaže, obravnavala in odstranjevala pozneje. Saj pokaže zakon sam sredstva za to.
To je bilo torej stališče upravnega odseka, zatorej predlaga: Slavni dež. zbor naj vzame poročilo deželnega odbora o izvršitvi zdravstvenega zakona in službeno navodilo v vednost.
Poslanec K lun v daljšem govoru poudarja in utemeljuje potrebo, da se za poljansko dolino ali v Poljanah ali na Trati ustanovi stanovišče okrožnega zdravnika, kakor tudi, da se zdravstvena okraja na Kočevskem primerneje razdelita, ter nasvetuje nastopno: Deželnemu odboru se naroča, naj se z deželno vlado posvetuje glede ustanovitve posebnega zdravstvenega okraja v poljanski dolini, okraja škofjeloškega, in pa v Dragi ali Loškempotoku, okraja ribniškega; tudi naj se preudarja, ali bi ne bilo bolje in primerneje, da bi bil sedež zdravstvenega okraja kočevsko-reškega v Banjiloki kakor na Kočevski Reki.
Poslanec baron Schweg el je v dolgtm govoru skušal zagovarjati deželno avtonomijo, češ, zakaj je c. kr. deželna vlada sama izdala dne 16. marcija 1SS9 ukaze in navodila na podstavi zdravstvenega zakona z dne 24. aprila 1888. in zakaj ne po sklepu dež. zbora v dogovoru z deželnim odborom. Govornik konečno nasvetuje, naj predloga z navodili iu pristojbinami vrne še jedenkrat upravnemu odseku, da potrebno nasvetuje glede kompetence. Dež. predsednik baron W i n k 1 e r jo v daljšem govoru zagovarjal vlado.
Poslanec Svotec opozarja vlado in deželni odbor na potrebo zdravnika v Zagorji ob Savi, kjer je 700 do 800 rudarjev, dalje steklarna, ciukova
tovarna, ter nasvetuje resolucijo, da vis. dež. vlada dogovorno z deželnim odborom ustanovi zdravstveno okrožje s sedežem zdravnika v Zagorji.
Poslanec D e t e 1 a toplo priporoča resolucijo poslanca Kluna glede zdravnika v Poljanah ali na Trati.
Poslanec Kavčič poudarja, da sta v Postojini itak dva zdravnika, in stavi resolucijo, naj vis. dež. vlada v dogovoru z dež. odborom določi sedež okrožnega deželnega zdravnika v Št. Petru.
Poslanec D r a g o š dokazuje, daje sedež zdravnika v Crnomlji preveč oddaljen od mnogih občin, ki so združene s črnomaljskim zdravstvenim okrožjem, katero šteje 17817 prebivalcev. Govornik stavi resolucijo, naj se ustanovi zdravstveno okrožje v Starem Trgu za Čeplje, Dol. in Gorenjo Podgoro, Radence, Vrh, Dol in Stari Trg.
Poslanec dr. V o š n j a k odgovarja raznim predgovornikom. Baron Apfaltrern poudaija v smislu barona S c h w e g 1 a deželno avtonomijo, češ, da bi moral deželni odbor izdelati navodila in določila tarife. Odgovarjata mu deželni predsednik in poslanec K 1 u n , ki dostavlja, da vlada sicer ni prekoračila svojega delokroga, pač pa naj bi bil dež. odbor izdelal navodila in deželna vlada jih pregledala ter potrdila ali zavrgla; nasvetuje konečno tudi, naj se poročilo vrne upravnemu odseku, da ga še v tem zasedanji predloži dež. zboru s preraembumi, ako bi bile potrebne. Govornik tudi naglaša potrebo zdravnika na Raki, kjer je v ta namen že primerno stanovanje, in ker bi imeli ta-mošnji prebivalci predaleč v Krško.
Poslanec Pfeifer pravi: Kakor je opravičeno iz razlogov, katere je navel poslanec Klun, da se na Raki nastani zdravnik, tako je tudi prošnja krških meščanov utemeljena, da se za Krško ustanovi služba občinskega zdravnika. V Krškem ja edini okrajni zdravnik, ki pa je vedno v uradnih opravilih in na komisijah zunaj Krškega, v bližini pa ni nobenega zdravnika. Torej je potrebno zdravnika nastaviti: enega za Krško, drugega za Rako, potem bode ustreženo potrebščinam in željam celega okraja.
Pri glasovanji je bil vsprejet predlog barona Schwegla, da se poročilo vrne upravnemu odseku, kakor tudi resolucije poslancev Kluna, Svetca, Kavčiča, Dragoša in Pfeiferja.
Poslanec Mu mik poroča o prošnji podobčine Vrhpolje, da bi se odcepila od vipavske občine in ustanovila samostojna občina Vrhpolje, ter nasvetuje, naj se prošnja usliši.
Poslanec Lavrenčič toplo priporoča predlog upravnega odseka, ki je bil soglasno vsprejet in se glasi:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Naslednji načrt zakona se potrjuje.
2.	Deželuemu odboru se naroča, da pridobi temu zakonu Najvišje potrjenje.
Zakon
z dne...........
o izločitvi davčnih občin Vrhpolje in Sanabor iz občine Vipava, veljaven za rojvodino Kranjsko.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako :
§ 1. Davčni občini Vrhpolje in Sanabor se izločita iz občine Vipava in napravi se iz nju samosvoja občina Vrhpolje.
*§ 2. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno, zvršiti ta zakon.
Ob y23. uri je bila seja pretrgana do 5. ure popoludne.____(Dalje sledi,)
Vravnava učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah.
(Dalje.)
Ce bi hoteli ustreči vsem tem željam, bi redna potrebščina normalno-šolskega naklada, ki je po nam predloženem proračunu že za prihodnje leto znašala čez 303.000 gld., z enim skokom tako silno poskočila, da bi morali povikšati deželno naklado in globoko segati v žepe davkoplačevalcev, ki so pa z davki že zdaj tako obteženi, da jim nikakor ne moremo in ne smemo nakladati večjih bremen. Sicer se je pa že lani poudarjalo, da v primeri z drugimi deželami naše učiteljske plače niso tako slabe, kakor gospodje učitelji trdijo v svojih peticijah. Izpodtikajo se, da je pri nas najnižja plača samo 400 gld. Na Predarelskem, v Galiciji in celó v Šleziji, ki je mnogo bogatejša od nas, znaša najnižja plača samo 300 gld. na leto, v Dalmaciji pa 350 gld. Enako letno plačo 400 gld., kakor pri nas, imajo učitelji zadnje vrste na Češkem, Moravskem, Solnograškem, Goriškem, v Istri in Bukovini. Če torej celó Češka in Moravska, s katerima se naša ubožna Kranjska ne more meriti, učiteljem zadnje vrste plačujete po 400 gld., pač ne gre naši deželi zaradi tega kaj očitati. Višje najmanjše plače, kakor pri nas, imajo samo Dolenja in Gorenja Avstrija, kjer znaša najnižja letna plača 000 gld., Štajerska s 550 gld. in Koroška s 480 gld.
Tudi glede najvišje učiteljske plače se naši deželi ne more očitati, da bi za drugimi deželami zaostajala. Prednost pred nami imajo samo Dolenja iu Gorenja Avstrija pa Štajerska z 800 gld., češka, Galicija in Koroška, kjer najvišja učiteljska plača znaša 700 gld. Enako najvišjo plačo 600 gld., ki dozdaj velja pri nas, plačujejo svojim učiteljem Bukovina, Gorica, Istra, Moravska, Solnograjska, Predarelskain Šle zija. Manjšo ima samo Dalmacija s 500 goldinarji.
Sedanje učiteljske plače so torej pri nas primeroma take, kakoršne so večinoma v drugih av strijskih deželah; le v nekaterih kronovinah so boljše, v nekaterih celó slabejše. Ne dá se pa tajiti, da same na sebi res niso sijajne in da zlasti učitelji s 400 gld. letne plače, posebno če so oženjeni, jako težko shajajo. Zato je slavni deželni zbor žo lani priznaval, da bode treba za učitelje kaj storiti, ali že tedaj je ob enem poudarjal, da se morejo učiteljske plače le v toliki meri zboljšati, kolikor to dopuščajo deželna finance. V tem smislu je bil v šesti seji dné 27. septembra 1888 deželnemu odboru naročil, zboljšanje učiteljskih plač pretresati in v prihodujem zasedanji take nasvóte gledé vredbe učiteljskih plač predlagati, kakoršne dopuščajo deželnn finance.
Deželni odbor je to naročilo izvršil in slavnemu deželnemu zboru predložil načrt zakona, s katerim se prenarejajo, oziroma dopolnjujejo postavne določbe gledé vravnave učiteljskih plač. Po tem načrtu (§ 2.) naj bi naše učiteljske plače znašale po 700 gld., 600 gld., 500 gld. iu 450 gld., za provi-zorične, še ne izprašaue učitelje pa po 360 gld. na
leto. Po tej razredbi bi bile plače prvih treh vrst enake, kakor so na Češkem in v Galiciji; četrta vrsta pa bi bila za 50 gld. boljša, kakor na Češkem in deloma tudi v Galiciji. S tem bi bilo ustreženo onim učiteljskim prošnjam, ki priporočajo, naj bodo učiteljske plače po 700, 600 in 500 gld., in naj se odpravi najnižja plača 400 gld. in odpravijo podučitelji, ki smo jih dej&njsko imeli samo v Ljubljani. V § 1. novega načrta je namreč ta kategorija izrečno odpravljena.
Pri pretresanji tega načrta bilo je finančnemu odseku preiskovati, ali so nasveti deželnega odbora res v pravem soglasji z deželnimi financami. V ta namen se je moral v prvi vrsti ozirati na razvrstitev odstotkov, kolikor naj jih od skupnega števila služb spada v vsako plačilno vrsto.
Nekateri učitelji so v prej navedenih peticijah prosili, naj bi se v višje plačilne vrste pomikali po službenih letih brez ozira na kraj ali kategorijo do-tične šole. Ali ne glede na nevarne pedagogiške posledice take vravnave učiteljskih plač, katere razpravlja poročilo deželnega odbora in jih ni treba ponavljati, bi se po tem načinu redna potrebščina samo za učiteljske plače, ki znaša po letošnjem pro-račnnu 236.272 gld., v petnajstih letih povikšala na 400.000 gld. Tako ogromnih troškov bi pa naša dežela nikakor ne mogla zmagovati, zato se tudi finančni odsek na to točko učiteljskih peticij ni mogel ozirati. Ravno tako mu ni bilo mogoče pritrditi prošnji učiteljev, naj bi napravili samo tri plačilne vrste po 700, 600 in 500 gld. letne plače, provizoričnim učiteljem pa odmerili 400 gld. na leto. Če bi namreč učitelje četrte vrste, katerim je odmerjena plača 450 gld., spravili v tretjo vrsto s 500 gld., bi se samo pri učiteljih tretje vrste potrebščina za učiteljske plače povikšala za 9000 gld., katera bi pa gotovo za kakih 3000 gld. še poskočila, ker bi morali dosledno več učiteljev pomakniti v drugo in prvo plačilno vrsto. Za vse tri plačilne vrste bi v tem slučaji pri sedanjem številu učiteljev vse povikšanje znašalo okoli 25.000 gld. Tudi ta znesek presega denarno moč naše dežele. Finančnemu odseku se je torej z ozirom na deželne finance prav in primerno zdelo, da se je sprejela četrta plačilna vrsta z letno plačo 450 gld.
Kakor razdelitev v štiri plačilne razrede, zdela se je finančnemu odseku edino primerna tudi razvrstitev učiteljskih služb v posamezne plačilne vrste po odstotkih, katere v § 3. svojega načrta priporoča deželni odbor. Potrebščina za učiteljske plače bo pri tej razdelitvi odstotkov pri sedanjem številu učiteljev, kakor je razvidno iz priloge 53, znašala 8000 do 9000 gld. več na leto, kakor doslej. Kadar se pomnože šole in z njimi število učiteljev, se bo sicer tudi ta znesek precej znatno povikšal, vendar pa je finančni odsek mislil, da bode deželi mogoče ga zmagovati; ali ob enem je poudarjal, da je to največje povikšanje, ki se more dovoliti. Po nasve-tovani razvrstitvi bode spadalo v prvi plačilni razred 26, v drugi 52, v tretji 180 in v četrti 258 učiteljev. V prvo plačilno vrsto se pomakne 13, v drugo 12, v tretjo 34 in v četrto 104 učitelji. Ker imamo 179 enorazrednih šol, pridejo skoro vse te v tretji plačilni razred s 500 gld., kakor priporočajo učitelji v svojih peticijah.	(Dalje) sledi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. novembra. Notranje dežele.
Pri predvčerajšnjih volitvah v tržaški okolici je zmagalo pet Slovencev, mej temi državni poslanec Nabergoj, v enem okraji pa italijanski kandidat.
Govori se, da bo v kratkem za tržaškega namestnika imenovan sedanji začasni vodja vit. Ri-naldini. Protiitalijanska stranka sme biti ž njim bolj zadovoljna, nego s prednikom; kajti Rinaldini je iz-previdel, da bi bila vlada obdržala barona Pretisa, ko bi jej ne bilo na tem ležeče, da v Primorskem preneha dosedanja politika. Rinaldini je krenil na drugo pot in pokazale so se takoj dobrodelne posledice. Tržaški mestni svet je imel izmed 54 članov 45 progresovcev, ki se jako malo razločujejo od pristnih irredentovcev. Nove volitve bodo mestnemu zboru nekoliko predrugačile lice, kajti v njem bode sedaj sedelo do 25 strogo avstrijski mislečih mož, ki bodo imeli tem večjo moralno veljavo, ker za njimi stoji večina tržaških trgovinskih krogov.
V kratkem bo izšel cesarski patent, ki driavni zbor sklicuje v 3. dan decembra.
Mladoieški klub je izjavil, da se deželno odborništvo ne strinja z državnozborskim mandatom. Vsled tega je dr. Edvard Grigr odložil svoj državno-
zborski mandat ter s tem obvestil državnozborsko pisarno.
Gornjeavstrijski deželni zbor je sprejel resolucijo poslanca Strnadta, s katero se prosi vlada, naj ljudski šoli dá, zopet verski značaj.
Glasilo zmerne ogerske opozicije naznanja, da bo vladi nasprotna stranka glasovala zoper proračun, čeravno ni neugoden, in sicer iz političnih vzrokov, ker so toliko časa normalne razmere nemogoče, dokler je Tisza na krmilu. Vendar bo pa letošnja proračunska razprava mirnejša nego druga leta, ker je večina opozicijonalcev doma in ne v Budimpešti.
Vnanje držare.
Kakor poroča „Pol. Corr." iz Belegagrada, določila je vlada za dobe Milanovega bivanja v srbski prestolnici, kakó bo v bodoče kraljica Natalija občevala s svojim kraljevskim sinom. Ni res, da se bo Natalija preselila v konak, marveč bo morala za vsak sestanek z Aleksandrom poprej dobiti dovoljenje re-gentstva sporazumno z Milanom.
Pred nekaterimi dnevi sta se ruska velika kneza Mihael in Sergij peljala iz Odese v Peterburg. Mej Sebastopolom in Lozovom je vlak naenkrat obstal, ker so zasledili, da so neznani lopovi izruvali šine. Preiskava se je pričela. Sodi se, da je to uči-nila zarota zoper življenje carske družine.
„Köln. Ztg." pravi, da je potovanje nemškega cesarja v Carjigrad razpršilo vse sumnje, ki so bile zoper Nemčijo naperjene. Sultan se je prepričal, da Nemčija nikdar ni hotela rušiti pravice turškega cesarstva. Istotako se je pa tudi cesar Viljem preveril o živnosti Turčije, katero ne bi niti vojska mogla ugonobiti. List se poteza za prijateljsko zvezo mej obema državama, katere podlaga bi bila tesno gospodarstveno spojenje obeh držav, kar bi bilo le na korist nemškemu elementu v Turčiji. Seveda, če Nemčija sklepa prijateljstvo, opravičena mora biti nada, da bo imela od tega še svoj posebni „rebah".
Novega rumunskega ministerstva predsednik, general Manu, je po svojem mišljenji konservativec, vendar je pa tudi v prijateljski zvezi z junimisti in mladimi konservativci. Njegovo ministerstvo pomeni tedaj sicer ojačenje konservativnega elementa na znotraj, ob enem pa je zunanja politika krenila v smer Bratianovo, ki je še malo pred svojim odstopom poluuradno izjavil, da Rumunija ne bo zapustila nevtralnosti, vendar bo pa povsod podpirala namere mirovne zveze, v kolikor to ne bo škodovalo rumunskim koristim.
„Pol. Corr." poroča o brazilijanskih razmerah: Na eni strani se trdi, da ima cesar mej narodom veliko stranko za-se in da bo zbornica v večini glasovala proti republiki, na drugi strani pa pravijo, da je prebivalstvo nebrižno in da je republika tem trdnejša, ker ima prevratna stranka silo v svojih rokah. Republika se bo odslej zvala „Združene države brazilijanske". Na kakó premeten način je sedanji predsednik maršal Da Fonseca pripravil in uprizoril vstajo, pripoveduje „Wr. Allg. Ztg.": Od onega dne, ko je liberalno ministerstvo pozvalo maršala v Rio-Janeiro, prirejal je v svoji palači vsak večer veselice, pri katerih je častnike pridobival z vstajnimi govori in napitnicami. Laskal se jim je, da so najboljši častniki na svetu, vzlic temu pa najslabše plačani. Ko bo cesar prognan in republika proglašena, porabila bo vlada cesarjevo dvorovino za zvišanje in točno plačevanje častniških plač. Ni čudo, da jih je takó polagoma pregovoril. V noči od 14. do 15. dne t. m. je po vseh bolj obljudenih delih mesta razpostavil svoje vojake, in ko se je prebivalstvo zjutraj zbudilo, pozdravili so je vojaki s klici: „Živela republika!" Da Fonseca se je takoj z deputacijo odpeljal v Petropolis, kjer je cesarju naznanil, da je odstavljen. Se v isti uri se je morala cesarska družina vsesti v voz ter odpeljati v luko, kjer se je pozneje vkrcala v brazilijansko vojno la-dijo ter odplula proti Evropi. Nova vlada pripravlja brzojavno okrožnico do zunanjih vlad. Vesti iz pro-vincij slovejo „ugodno". Celó Bahija se je odločila za republiko. Vsi diplomatski zastopniki na evropskih dvorih so dali ostavko. V Lisabonu pripravljajo za cesarja Petra II. in njegovo družino kraljevsko palačo. Dom Pedro nima zasobnega premoženja ter bo moral sprejeti dvorovino, katero mu je določila nova vlada. Zet njegov, grof Eu, se ne pelje ž njim v Evropo. Zginil je že v petek iz Janeira ter se ne vé, kam se je obrnil. Nekateri pravijo, da je šel v severne brazilijanske provincije.
Egiptski proračun kaže preostatek 150.000 egiptskih funtov, čeravno je najrevnejšim prebivalcem odpuščeno davkov za 100.000 egiptskih funtov.
Pismo iz Antota pripoveduje, kakor se brzojavno poroča iz Adena, da je bil abesinski kralj Menelik dne 8. t. m. koronan. Navzoči so bili kralj godšamski, ras Mihael, Sala-Galas, vsi generali in skupna armada. Po tej slavnosti je baje neguš odpotoval, da zasede provincijo Tigres.
Izvirni dopisi.
Iz Poreča, 14. novembra. V 10. seji deželnega našega zbora, ki je bila 7. t. m., ovržena je bila volitev viteza Conti-ja, okrajnega glavarja v Pulji, ki je bil izbran za mesta Pulj in Vodnjan s pomočjo c. kr. mornarice in glasov hrvatske stranke. Zagovarjal se je tudi sam, in ko je govor svoj do-
končal, zapustil je dvorano, sedel v kočijo in hajdi domu.
V	11. seji 8. t. m. ovrgla je taljanska večina volitev hrvatskega poslanca dr. Stanger-ja; izvoljen za mesta Kastav, Volosko, Lovran in Mošče-nice, a potrdila ono dr. Laginje in dr. Dukič-a, izbrana za kmetske občine pazinskega okraja. O tej ladnji volitvi poročal je taljanski poslanec dr. Bubba ter v svojem poročilu Btrašno grdo napadal hrvatske volilce in posebno duhovnike. Hrvatski poslanci so živo protestovali proti toliko brezobraznemu poročilu.
V	12. seji 11. t. m. potrdila se je volitev dr. Lius-a za mesta Pazin, Labinj in Plominj, ako-prem je bil volilni imenik jednako sostavljen, kakor pri ovrženi volitvi Conti-ja. Zatem pride na red verifikacija volitve v kmetskih občinah voloskega okraja, kjer sta bila izbrana vrednik Mandič in župan Jenko (Slovenec) iz Podgrada. In sedaj se je še le pokazalo, zakaj da je letos predsednik vpeljal nov način glasovanja pri overovljenji volitev, da se namreč — kakor sem Vam že poročal — ne glasuje za obadva poslanca zajed no iz jedne ter iste skupine, ampak za jeduega po jed nega. Taljanska večina hotela se je znebiti Mandič-a na vsak način, in naj bode to že pravično ali krivično. Mandič in Jenko sta bila izvoljena jed u oglasno, in proti tej volitvi ni bilo nobene pritožbe. In glej, Jenko-ta so potrdili, a Mandič-a ovrgli!
V	resnici, pri tej neslišani nadutosti in samovolji, pri tem nenravnem in škandaloznem obnašanji taljanske večine mora se človek vprašati: Ali je to mogoče? Kje smo?
Precej po glasovanji nastane na galeriji strašen ropot in upitje, ter predsednik pozove Mandič-a, kakor je to zahtevala galerija, naj odide iz dvorane. Jenko se odpovč precej tukaj svojemu mandatu, kateri so mu izročili jedni ter isti volilci, kakor Mandič-u. Laginja izjavi, da pri teh abnormalnih okoliščinah hrvatske manjšine se ne more nikakor več udeleževati zborovanja, in vsa manjšina zapusti dvorano ter obznani brzojavno vso to stvar cesarju in Taaffe ju.
Na vsak način osloboditi se je hotela taljanska veČina sitne in ostro-kritikujoče hrvatske manjšine, predno pride na dnevni red deželni proračun za leto 189 0., kateri je predsednik precej v naslednji 13. seji postavil na dnevni red, in katerega je večina sama prav ob kratkem pretresla in sprejela.
Pred to sejo izročila je manjšina predsedniku in vladnemu zastopniku pismeno izjavo: da zaradi obnašanja predsednika in večine manjšina ne more udeležiti se zborovanja in še manje zaradi tega, ker v zboru ni zastopan celi jeden okraj in mesta Pulj in Vodnjan.
Danes popoludne bo zadnja seja.
Dnevne novice.
(Poddraga in druge dnhovnije v vipavski dolini.) Ministerstvo za uk in bogočastje je z odlokom z dne 18. novembra 1889 št. 1904 dovolilo, da se Poddraga ustanovi kot samostalna d u -hovnija z vsemi pravicami, ki jih imajo župnije, ter je deželni vladi naročilo, da naj nemudoma z občino določi dohodke, ki se bodo poddraškemu župniku določili. Ravno to naj se zgodi glede Goč, Planine in Šturje, ki se imajo tudi v fare povzdigniti. Enako se Št. Vid in Črni vrh pri Idriji, ki sta že zdaj imela župnijsko sainostal-nost, postavita v vrsto pravih župnij, ter se ima eventualno tudi Lozicam pripoznati samostojnost. Zarad Cola, Podkraja, Vrabč in Budanj se bode odločevalo posebej, vendar naj deželna vlada ob enem tudi zarad njih preiskuje, koliko plače bi se dalo še dobiti iz lokalnih dohodkov, ker sedanji dohodki ne dosezajo župnikom določene kongrue.
(Deželni zbor kranjski) je imel danes 14. sejo ter rešil vse točke dnevnega reda. Prihodnja seja je jutri.
(V deželnem zboru kranjskem) se je v ponedeljek v večerni seji o priliki obravnavanja zgradbe nove bolnišnice unela jako zanimiva in živahna debata, ki je osvetlila nekatere čudne nazore gospodov, ki hote letos govoriti prvo besedo. Poročal je o omenjeni zgradbi baron Schvvegel v imena finančnega odseka, Čigar narodni oddelek je prištevati v veliki večini takozvani radikalni stranki, katera je pa navzlic tej svoji barvi in „odločnosti" si izvolila omenjenega gospoda poročevalcem, baš menda zato, da je potem tem ložje preobračevala
svoje kozolce, ter ni bilo treba ozirati se na poročevalca. Nadrobne predloge objavimo na drugem mestu, za sedaj le omenjamo toliko, da se je posvetovalo, naj se prodil sedanja bolnišnica g. Gorupu za 120.000 gld. in potem s tem zneskom, z darilom kranjske hranilnice za 60.000 gld. in prispevkom dežele za 100.000 gld. in primernim zneskom mesta ljubljanskega zgradi nova bolnišnica. Nadalje Daj se izreče gospodu Gorupu in kranjski hranilnici zahvala, prvemu za velikodušno darilo poslopja, ob enem pa načelno sklene, da se bode ustanovila višja dekliška šola s slovenskim učnim jezikom v Ljubljani. Konečni predlog, ki je bil povod burni, včasih zgolj osobni debati, pa se je glasil skromno: »Ker je potreba ophthalmologiškega oddelka na tukajšnji bolnišnici vedno silnejša, in so sedanje razmere glede potrebnega osobja ugodne, ne da bi se obremenil znatno deželni zaklad, naroča se deželnemu odboru, naj na podlagi nasvetov bolnišničnega ravnateljstva takoj ustanovi ophthal-mologiški oddelek." V generalni debati je omenjal dr. vitez Blei weis, da se z zgoraj omenjenimi prispevki ne more prava bolnišnica po „paviljonski sistemi" zgraditi.
Tudi P a ki ž je proti gradnji, ter želi, naj se počaka s tem do boljših časov. — Potem se je prešlo v nadrobno posvetovanje, in pri tej priliki je dr. Tavčar naglašal Gorupove zasluge in požrtvovalnost, ter v toplih besedah priporočal nasvet finančnega odseka, da se imenovanemu izreče zahvala dežele, čemur je ves zbor soglasno pritrdil. Da je pri tej priliki nekoliko zabavljic na šolo uršulink in njihove zmožnosti odpalo iz dr. Tavčarjevih ust, temu se itak ne smemo čuditi; pač pa smo se čudili taktu gospoda poslanca, ki vč tako priliko, ko se izraža velikodušnemu mecenu slovesna zahvala, uporabljati za nizke napade. Pa temu še ni bilo dovolj. Pri zadnjem predlogu o napravi ophthalmologiškega oddelka se je zopet vzdignil dr. Tavčar ter jel pero-rirati in deklamovati o narodni odločnosti, ki jo zastopa on, in o narodni mlačnosti, katera se je lotila Klun-Šuklje-jeve stranke. Ta mlačnost se kaže v tem, da se nam bo sedaj vrinil Nemec in protestant v deželno službo. (Da bodo čč. naši čita-telji umeli ta argument, omenjamo, da že zdaj izvršuje ophthalmologiške operacije v deželni bolnišnici asistent dr. Bock, res protestant in Nemec, ki je pa na ljubljanski gimnaziji študiral ter govori in piše popolno pravilno slovenski. Odlikuje se po svoji izurjenosti v tej kirurgiški stroki, za katero mu nimamo vrstnika ni v Ljubljani, ni na Slovenskem. Ako se torej ustanovi ta nov oddelek v bolnišnici, ozirati bi se moral deželni odbor seveda v prvi vrsti na imenovanega.) Drugod Nemci samo Nemce nastavljajo, — pravi dr. Tavčar, — pri nas pa hočete narobe delati. Toleranca, — to je le pogubna fraza, — odločno je treba postopati. Tudi on kot katoličan (sie!) ne more biti za protestanta, — to nasprotuje njegovim verskim čutilom. (Glasen smeh na levici. — Klici: Kako lepo je bilo to govorjeno!) — Dr. Blei weis nasvetuje, naj se ophthal-mologiški oddelek ustanovi še le na novo zgradjeni bolnišnici.
Poslanec Svetec predlaga, da se pusti deželnemu odboru prosta roka, da ne bo vezan na nasvete bolnišničnega ravnateljstva. — Posl. Šuklje pravi v izvrstnem govoru, da je mnogo zanimivih epizod pričakoval, ko je letos v deželni zbor bil izvoljen zastopnik mesta Kranja, toda današnji večer da je prekoračil njegove najsmelejše nade. Govornik le obžaluje, da je gospod deželni glavar nekako pre-strigel pikantno „causerie"-jo gosp. dr. Tavčarja, tembolj, ker je bil deželni zbor presenetil z nekim načinom postopanja, katero dosedaj še nima domovinske pravice v parlamentarnih odnošajih. Sploh ni navada, da se v javni seji razpravljajo intimnosti iz odsekovega posvetovanja; ali zastopnik mesta Kranja spravil je na dan celo take stvari, katere se nikoli niso pripetile v finančnem odseku, temveč so goli proizvod njegove bujne domišljije. Čudi se tudi ognjevitosti, s kojo je napadal večino odsekovo. Saj je za odsekov resolucijski predlog med drugimi glasoval tudi oni čast. poslanec, katerega je sam dr. Tavčar ravnokar bil — in to po vsej pravici — proslavljal kot uzor rodoljubja in največjega našega dobrotnika. Predlog, za katerega je glasoval tudi poslanec Gorup, vendar ne more biti tako kvaren, kakor ga popisuje poslanec mesta kranjskega!
Ali ne bode mu sledil na polje osebnosti, marveč prav mirno hoče razjasniti razloge, radi katerih bode on s svojimi somišljeniki navzlic vsem
napadom glasoval za nasvet finančnega odseka. More li kdo tajiti, da je poseben okulističen oddelek potreben naši bolnišnici? Povsod drugod, po vseh deželnih bolnišnicah naše državne polovice ga imajo. V novejšem času stakirurgična veda in optahlmologija tako napredovali, da ga ni več z lepa zdravnika, da bi v svoji osebi združeval obe stroki ter mogel primerno opravljati obojni posel. In celo na Kranjskem! Imeli smo že 1. 1886. slepcev 357 po uradnih izkazih. Od tistega časa pa so razsajale na Kranjskem hude epidemije, zlasti osepnice in škrlatinka. Vsled tega pomnožilo se je število onih nesrečnežev, kateri so primorani pomoči si iskati pri zdravniku speeijalistu, da jim reši najdragocenejši dar, luč nebeško! Potrebi torej posebnega okulističnega oddelka se ne dA ugovarjati.
Seveda, to priznavajo načeloma tudi protivniki nasvetovane resolucije, ali odlašati hočejo z ustanovitvijo, dokler ne bo gotova bolnišnica. Zakaj neki? Bolnikov imate dovelj, že sedaj ločeni so kirurgičnih slučajev ter imajo svoje posebni sobi. In tudi v sedanji bolnišnici bode moč preskrbeti jim potrebni prostor. Saj se bode sedaj izpraznila stara blaznica; tiji naj se premesti ženski sifilitični oddelek — kar bi želeti bilo tudi iz drugih ozirov — in dobili se bodo dokaj primerni prostori. Govornik ne razume, da more baš strokovnjak dr. BI e i we is ugovarjati. Troškov ne bode nobenih za deželni zaklad, kajti resolucija izrečno poudarja: „ohne Inanspruch-nahme finanzieller Mittel", ni se tedaj bati obre-menjenja pri deželnem zakladu. Temveč narobe, dobiček bode imel deželni zaklad, in ž njim vred bolniki. Dokler nimate samostojnega okulističnega oddelka, je bolnik na očeh vedno le nekak „appendix". Dostikrat mora čakati na operacijo, včasih minejo tedni in meseci, po nepotrebnem leži v bolnišnici in dežela mora zanj plačati oskrbovalnino, ker se ni operiral o pravem času. To neha, kakor hitro dobimo svoj poseben oddelek s samostojnim primarijem !
Ali poslancu kranjskega mesta zljubilo se je, ugovarjati predlogu finančnega odseka z narodnega stališča. In proti takemu argumentu mora protestovati govornik. Nihče mu ne more odrekati narodnega čuta; da je v njem živa narodna zavednost, dokazal je s štiriletnim trudapolnim delovanjem v dunajskem parlamentu. On in somišljeniki njegovi branijo in varujejo narodno stališče povsod tam, kjer ga v istini treba varovati. A nikakor in nikoli ne bodo umetno konstruirali narodnih vprašanj, ter narodnosti ne bodejo vmeševali tam, kjer ne more biti merodajna. Tista stranka, katero zastopa dr. Tavčar, — „die schiirfere Tonart" — sestavljena je iz golih protislovij. To se je danes jasno videlo. Oni dan, ko se je politična debata unela pri razpravi o kranjski gimnaziji, je dr. Tavčar v lepem govoru izražal uprav zlato resnico. Škoda, da pri nas ni navada, kakor na Francoskem, uradno razširjati take govore. Tisti izrek bi se moral kar plaka-tirati po vogalih ljubljanskih, izrek namreč, da moramo „Slovenci Avstrijo držati v lastnem interesu, kajti mi smo prvi zgubljeni, kakor hitro se razdere in razruši avstrijska država". In kaj govori danes? Pridigoval je tu načelo narodne nestrpnosti ter v tej intoleranci našel poroštvo za narodni obstanek. Ali ne previdi, da 'je Avstrija, ta mnogojezična država nemogoča v tem hipu, v katerem obvelja ne-krščansko to načelo narodne intolerance med njenimi narodi? Kar drugod grajamo, to hočemo posnemati pri nas doma!! Res je, iz zdravega narodnega egoizma gledati moramo na to, da po deželnih uradih nastavimo kolikor moč le domačine. Ali to načelo ne more veljati absolutno tam, kjer je v prvi vrsti prizadeto človekoljubje. Da bi dr. Tavčarja zadela nesreča, da zboli na očeh, da je vid njegov v nevarnosti, gotovo ne bode vprašal: „Katerega političnega mnenja mora biti moj zdravnik, ali je volil dr. Mošeta ali Ivana Hribarja?" — ne, vprašal bode po najboljšem specijalistu in k njemu se bode zatekel. In ob to tolažilo hoče pripraviti siromake v naši bolnišnici? Nekako smešno je bilo videti danes zastopnika kranjskega mesta, ki se je danes na enkrat delal najrazvnetejšega zagovornika katoliških interesov, baš njemu to jako slabo prija. Ali v tem slučaji govornik ne gleda ne na narodnost niti na veroizpovedanje, tu je v prvi vrsti prizadeta hu-maniteta, tu veljii. pred vsem načelo: Homo sum!
Tega načela se držeč glasoval bode govornik s svojimi prijatelji vred za nasvet finančnega odseka. (Živahno odobravanje od večine narodne stranke.)
Poslanec Hribar pravi, da ne gre ravnati se po svetopisemskem izreku, po katerem naj se po-
moli levo lice, ako je padla zaušnica na desno. Treba le Slovence podpirati, načelo „homo sum" pa tu ne veljd, kakor se mu on tudi v narodnem oziru nikdar ne upoguje. Na Štajarskem, na Primorskem ne dobi noben Slovenec službe — zakaj bi mi tako ne ravnali ?
Poslanec Žitnik odgovarja, da je vsa dolga debata le „de lana caprina". Ne bi se oglasil, ko se ne bi njemu in ožjim somišljenikom — kakor že dvakrat — zopet nastavil nož na vrat, ki je pri tej priliki ostro brušen na d ve strani. Toda ne boji se tu ostrin verskega in narodnega vprašanj a. Kaj pa zahteva finančni odsek v svoji resoluciji? Poudarja potrebo oddelka za očesne bolezni, naroča dež. odboru, da takoj po nasvetu bolnišnega vodstva ustanovi oddelek za očesne bolezni brez posebnih troškov dežele in se ozira na dosedanje zdravniške moči. Resolucija torej ne zahteva ne Nemca, ne protestanta, čemu bi torej ne glasovali zii-njo? Ako v resnici Nemci želč spraviti v to službo svojega sorojaka g. dr. Bocka, to govorniku ni znano, ker ni čul dotičnih razgovorov finančnega odseka niti skrivnih posredovanj. Ime jednega zdravnika se je stoprv tu v debati imenovalo. Kateri pa je drugi?
In če je v resnici namen Nemcev, ki pa ni jasno izražen v resoluciji, da dobi ta posel protestant g. dr. Bock, more govornik vsejedno glasovati za resolucijo, kajti deželni odbor ima vendar pravico in moč, da odkloni nasvet b o 1-ničnega ravnateljstva, kakor se je pred leti že tudi zgodilo. In konečno, kaj tirja katoliška cerkev od zdravnika ? Da bolnika opominja na vsprejem sv. zakramentov. In to žalibog ravno drugoverni zdravniki dostikrat vestneje izpol-nujejo, kakor oni, ki hočejo biti katoliki. Čudno, da ravno g. dr. Tavčar tako poudarja versko stališče, saj je on duševni oče listu, ki je že tolikrat grdil katoliško stvar. — Poslanec Hribar nasvetuje glasovanje po imenih. Glasovalo je 24 poslancev za resolucijo, 10 proti. Natančnejše poročilo pride na vrsto na drugem mestu.
(Šola za stavbene stroke.) Z Gorenjskega se nam piše: „V jedni zadnjih sej dež. zbora se je poročalo o izrednem napredku obrtne strokovne šole v Ljubljani. Kakor čujemo, hoče dež. zbor skleniti prošnjo, da vlada ustanovi strokovno šolo za kovinsko obrt v Ljubljani. Dobro, jaz nisem proti temu, a trdim, da šola za kovinsko obrt ne bode pri nas imela toliko koristi, kakor mnogi upajo. Pač pa bi bila nujno potrebna šola za stavbeno stroko, posebno za z i d a r j e in kamnoseke. Na tisoče in tisoče denarja nam Lahi odneso iz dežele, katere bi lahko zaslužili domači ljudje, ko bi bili izšolani za to stroko. Naj torej dež. zbor misli tudi na to nujno potrebo." — Tem vrsticam dostavimo, da so posamezni poslanci v zboru in v ožjem svojem krogu poudarjali nujno potrebo take šole. Danes sta v deželnem zboru pri poročilu o ustanovitvi strokovne šole za koviusko obrt v Ljubljani obširneje o tem govorila poročevalec M urnik in poslanec Klein ter izražala željo, naj bi se strokovna šola v Ljubljani popolnila ter prej ko mogoče uvel pouk tudi v zidarstvu, kamnoseštvu itd. Obširnejše poročilo v prihodnjih številkah.
(Umrl) je včeraj v Krškem notarski uradnik g. Simon Paternoster v 46. letu svoje starosti. Bil je obče znan pevec. N. v m. p.!
(Popravek.) Tiskarski spak je zakrivil, da je bilo v včerajšnjem listu tiskano ime gosp. poslanca K luna namesto g. Klein a, ki je v dvanajsti seji poročal o obrtnem pouku.
(Vladika Josip Strossmajer) je bil dne 18. novembra 1849 imenovan za djakovskega škofa. Pred-včeraj je tedaj jugoslovanski mecen praznoval svojo štiridesetletnico, odkar deluje kot vladika na korist svojemu ožjemu hrvatskemu in širšemu jugoslovanskemu narodu. Mož, ki je žrtvoval vse svoje življenje za dušni in gmotni blagor svojega naroda, trpeti mora ljuto preganjanje svojih obilih sovražnikov. Tolaži pa naj se s tem, da ga ima Jugoslovau z zlatimi črkami hvaležnosti zapisanega v svojem srcu. „Obzor" je pri tej priliki izšel v praznični obleki ter na koncu radostno kliče s Preradovičem: „S ponosom gleda na milog si sina zemlja nam rodna, 8 ponosom zove te narod ljubimcem 1" Tudi narod slovenski se nikjer raje ne pridružuje hrvatskemu brato, kakor r izjavi ljubezni do skupnih očetov: Vsemogočni nam ohrani še mnoga, mnoga leta naš pld~ meniti vzor narodne požrtvovalnosti!
Raznoterosti.
— Nadvojvoda Ivan se sedaj mudi v Hamburgu. Tjekaj je dobil cesarjevo dovoljenje, da se sme odslej priprosto imenovati Ivan Ortb. Ime si je izbral od nekega gradiča v Ginundenu, v katerem je rad bival. Šel bo iz Hamburga v Lopdon, kjer bo vstopil v neko tamošnjo brodišče. Takoj, ko je od cesarja dobil dovoljenje, da sme premeniti svoje ime, dal si je tiskati nove vizitnice s pripro-stim imenom „Johann Orth". Zakaj je storil nadvojvoda ta korak, ni došlo še v javnost in se menda to tudi nikdar ne bo zgodilo. Govoriči se veliko posebno v inozemstvu, ve pa prav malo. Sorodniki so se jako trudili, da bi ga pregovorili, posebno njegova mati, velika vojvodinja Toskanska, je skušala svojega sina odvrniti. Toda vse je bilo zastonj. Nadvojvoda Ivan je imel dvorovine in vojaške plače blizo 30.000 gold. na leto ter se je tudi tem dohodkom odpovedal. Ker ima le kakih 40.000 gld. zasobnega premoženja, t. j. letnih dohodkov v ugodnem slučaji 2000 gld., skrbeti bo moral za zaslužek. To mu ne bo težko. Neka italijanska brodarska družba ga hoče pridobiti za trgovinskega vodjo velikemu podjetju, novojorski „Herold" pa mu je ponudil 20.000 gld. na leto, afco bo hotel za ta list pisati dogodke iz svojega vojaškega življenja.
—	Belega srnjaka, trideset funtov težkega, so minole dni v Ziegenhainu na Hesenskem ustrelili.
—	Pariško razstavo je vsega skijpaj nad petindvajset milijonov plačujočih osob obiskalo.
Telegrami
Dunaj, 20. novembra. Cesarjevo ročno pismo sklicuje državni zbor v 3. dan dec.
Berolin, 20. novembra. Pri tukajšnji dopolnilni volitvi v mestni zastop je bilo pet liberalcev in jeden socijalen demokrat zopet, jeden liberalec in pet socijalnih demokratov pa novo izvoljenih. Mej tremi socijalnimi demokrati in jednim konservativcem in dvema liberalcema bo treba ožje volitve.
London, 20. novembra. Pivovar Edvard Guinnes v Dublinu je za zidanje delavskih hiš 250.000 šterlingoov (200.000 za London, 50.000 za Dublin) daroval.
Madrid, 19. novembra. Barcelonsko gledališče je po predstavi popolnoma pogorelo. Človek se ni nobeden ponesrečil.
Rio Janeiro. 20. novembra. Prejšnji mi-nisterski predsednik vicomte Emuropreto je danes v Evropo odpotoval.
Pojasnilo.*)
„Slovenski Narod" se je v dopisu iz Št. Petra v štev. 262. zaletel tudi v mene zaradi pridige dne 27. oktobra. Svojo pridigo pošljem visokočast. knezo-školijstvu in visokorodnemu gosp. deželnemu predsedniku. „Slov. Narodu" sera poslal „Popravek", a vrednišUo ga ni hotelo vsprejeti, češ, da ni sostav-ljen, kakor zahteva § 19. tiskovne postave. Da me si. občinstvo krivo ne sodi, primoran sem tem potom objaviti svoj popravek, ki se glasi:
„„Ni res, da bi bil jaz kdaj rekel, da Notranjci neso zavedni, temveč „goveji".
Res je, da sem rekel, a ne na leči: Kar so liberalci počenjali in kator so napadali in zmerjali duhovščino o zadnji volitvi na Notranjskem, po tem Notranjska ne zasluži več imenovana biti „zavedna", temveč „zagovedna". Pomen te besede je znan. Zasluga za iznajdbo tega izraza pa ne pripada meni, temveč nekemu drugemu gospodu, s katerim se v tem oziru strinjam. Oni dopis ni bil skovan v naši duhovniji, in če je bil, skovali so ga ljudje, ki neso zmožni presoditi, kaj spada v politiko.
G. dopisniku pa bodi povedano, da bodemo jaz in tovariši tudi v prihodnje neprestrašeno pobijali pogubne liberalne nazore, katere razširjajo liberalni listi med našim ljudstvom. Govor moj pa naj presodite kompetentni oblasti, sem li res kaj tacega govoril na leči, česar ne bi smel.""
ŠT. PKTKR, 18. novembra 1889.
(1)	Anton Verbajs, kurat.
*) Za stvari pod tem naslovom je vredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva tiskovna postava. Op. vred.
Umrli so:
17. novembra. Ivan Sigmund, delaven, 32 let, Kravja dolina 11, Fabes dorsalis.
Vremensko sporočilo.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 20. novembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 1(5% davka) 85	gld.	40	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 85	„	80	„
b% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 108	„	60	„
Papirna renta, davka prosta......100	„	85	„
Akcije avstr.-ogcrske banke...... 923	„	—	„
Kreditne akcije ..........311	„	75	„
London.............118	„	75	„
Francoski napoleond.........9	„	451/,.,
Cesarski cekini...........5	„	66	„
Nemške marke ..........58	„	30	„
Tržne cene v Ljubljani
dn^ 20. novembra.
g£L!E	fl; Kr.'
Pšenica, hktl. ...	6 66 Špeh povojen, kgr. .	—	66
Rež, „ ...	471 Surovo maslo, „ .	— 90^
Ječmen, „ ...	4 30 Jajce, jedno „ .	— 3'
Oves, „ ...	3 09 Mleko, liter....	— 8
Ajda. „ ...	5 20 Goveje meso, kgr. .	—	56
Proso..........4 55 Telečje „ „ .	—	b4
Koruza, „ ...	4 87 Svinjsko , „ .	—	52
Krompir, „ ...	3 21 Koštrunovo „ „ .	—	32
Leča, „ ... 12 — Pišanee.....—	25!
Grah, „ ... 13 — Golob .....—	17
Fižol, „ ...	10 50 Seno, 100 kgr. . .	2	32
Maslo. kgr. .	1 — Slama, „ „ . .	2	50
Mast, „ .	— 70 Drva trd», 4 □ mtr.	7	15
Špeh svež, „ •	— 54 „ mehka, „ „	4	25
imm
ICQ
Schutzmarke.
Varstvena znamka.
posebno zdravilne pri želodčnih boleznih.
Izkušeno pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, napenjanji, kislem riganji, koliki, prehlajenju želodca, gorecici, zlatenici, gnjusu in bruhanju, glavobolu (če izvira iz želodca), krču v želodcu, zaprtju, prenapolnjenju želodca z jedili in pijačami. Cena eno steklenice z navodilom rabe 40 kr., dvojne steklenice 70 kr. Osrednji razpošiljatelj: Lekarncr KAROL BRADY, Kromeriž (Moravija). Svarilo! Pristne marijaceljske želodčno kapljico se mnogo ponarejajo. — V znak pristnosti mora biti vsaka steklenica x rudečem zavitku, na katerem je odtisnjena zgorajinja varstvena znamka, poleg tega mora biti pa na vsakem navodilu rabe zaznamovano, da je bilo tiskano v tiskarni G. Guseka v Kromeriži.
_____ (8)
Že več let z najboljšim rspehom pri zaprtju in za pek an ju rabljeno krogljice se sedaj mnogo ponarejajo. Paziti je tedaj treba na zgorajšnjo varstveno znamko in podpis lekarnarja C. Bradyja, Kromeriž. — Cena škatljici 20 kr., £ škat-Ijicam 1 gld. — Ce se denar naprej pošlje, stane G škatljic s prosto dopo-šiljatvijo 1 gld. 20 kr., 12 škatljic 2 gld. 20 kr.
Marijaceljske želodčne kapljice in Čistilne krogljice niso tajno sredstvo. Predpis je pri vsaki steklenici in škatljici naveden v navodilu rabe.
Marijaceljske želodčne kapljice in čistilne krogljice se pristne dobivajo v Ljubljani: pri lekarnarju Piccoliju; — lekarnarju Svobodi; — v Postojini: pri lekarnarju F. Baccarcicliu; — v Škofji Loki: pri lekarnarju Karolu Fabianiju; — v Radovljici: pri lekarnarju Aleks. Kobleku; — v Novem Mestu: pri lekarnarju Dominiku Hizzoliju; — lekarnarju Bergmannu; — v Kamniku: pri lekarnarju J. Močniku; — v Črnomlji: pri lekarnarju Iv. Blažku.
Marijaceljske čistilne krogljice.
Za manufakturne trgovce in zasebnike.
Izvrstne češke tkanine
znane tyrdke
Vllj. Marki, Wamberg (Oeško).
Struks(bombažnoblago) za moške obleke, najlepši obrazei. Barhant, v vseh barvah, dobre vrste. Kan&fassa (posteljno blago), razne vrste, najle,ši
uzorci, dobre vrste. Oksford za srajce in ženska krila, lepi uzorci, dobre vrste. Orlzett za ženske in otroške obleke, izvrstno in trpežno blago.	(10-17)
Uzorci gratis in franko. — Pošilja «8 proti povzetju.
kemično čisti za zdravilne namene, je neškodljiv J ter se notranje rabi, kar je znanstveno priznano.
Slabi poskusi in škodljivi vspehi s salicilno kislino in sali-eilnokislira natronom se pripete le tam, kjer so preparati kemično nečisti, kjer se tedaj posluje s kemično nečistim in tedaj s slabim blagom. Prc«l takim blagom pač najodločneje svarimo.
Nepresegljivo za zobe
Gradec: Lekarna Vendelinapl. Trnkoczyja, deželna lekarna, Sackstrasse.
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnkoczyja. „pri sv.Frančišku" (ob enem kemična tovarna) V., llundsthurmcrstr. 113.
L salicilna ustna rta
aromatična, vpliva okrepčevajoče,
zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
II. salicl zobni prašek
splošnjo priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe «vetlo-bele, i 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisoin, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna
Ubalda pl, Moczvja,
diplomovanega lekarnarja in kemika poleg mestne hiše v Ljubljani.
Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczyja, „pri zlatem levu",
VIII.. Josefstiidterstrasse št. 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczyja. ..pri Hadeckiju" 111., Itadetikyplatz št. 17.	(1)
Zunanja naročila so s prvo pošto izrršujcjo.
T Uj C i.
18. novembra.
Pri MLaliiu: Hermann, potovalec, Beer, Winzl, Rahel, Mayer, Haas, Muck, Lederer, Fuchs, trgovci, Hochfeld, J. pl. Sypnie\vski z Dunaja. — Beck iz Pariza.
Pri tll.oiiu: T. Nanai in Baroggi, trgovca, z Dunaja. — I. Lončar, davčni nadzornik, s Krškega. — Malli, tovarnar, iz Tržiča.
IV Slovenski
Žepni koledar
ka ■ «*t«» 1SUO
izšel je ter se dobiva v jako lični obliki v
„Katol. Bukvami", pri J. Giontiniju in M. Gerberju.
komad po 20 kr., po pošti 2 kr. več.
Knjižica je posebno primerna kot novoletno darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po jako znižani ceni.
Tudi je dobiti v „Katol. Bukvami1'
„Koloflar fcatol.lislcovnBsa društva
v Ljubljani" /.a ]. 1890,
namenjen zlasti slovenski duhovščini. Med drugim podaja veroučiteljem zapisnik učencev za več nego 400 otrok.
Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo ta krasnovezani Koledar zastonj; neudom stane 1 r1<1. 20 kr., po pošti 5 kr. več.
Brata Eberl,
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
Ijj »* R» ■ J «»«L»»
H Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vllh#rja hjjl it. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne z» prekupee so oljnate |arve v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.	J16)
Oonilto mi ziilitcvanjd.