izdaja pogodbena skupnost časopisa
»domaČe novice«
lenart
ontace
NOVICE
LETO V.
Štev. 4
Lenart, 25. februarja 1965
Urejuje uredniški odbor: Franjo Muršec, predsednik — člani: Breda štuhec, Jože Suman, Franc Šuman in Franček Stefanec — Odgovorni urednik Franček Stefanec. — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9. — Izhaja stalno na 8. straneh drugi in četrti četrtek. — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din. — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor številka 604-11-608-103. — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart. — Tiska CP »Celjski tisk« Celje.
OBŠIRNE PRIPRAVE NA VOLITVE

SKUPNI PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL, ZVEZE SINDIKATOV IN OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS
V PRETEKLIH DNEH SO BILI SESTANKI POLITIČNIH AKTIVOV PO VASEH — PRAVKAR SO BILI KONČANI ZBORI VOLIVCEV IN ZBORI DELOVNIH SKUPNOSTI — PREDLAGALI SO KANDIDATE ZA ODBORNIKE OBČINSKE SKUPŠČINE IN POSLANCE ZVEZNE IN REPUBLIŠKE SKUPŠČINE.
Skupni plenum občinskega odbora SZDL, Zveze sindikatov in občinskega komiteja ZKS je bil 16. februarja v Lenartu. Na ple-numu so izmed evidentiranih zborom volivcev in zborom delovnih skupnosti predlagali naslednje tovariše in tovarišice za poslance zvezne in republiške skupščine in odbornike občinske skupščine:
ZVEZNA SKUPŠČINA:
Zvezni zbor zvezne skupščine: DR. VRATUŠA ANTON, šef kabineta predsednika zvezne skupščine v Beogradu.
Socialno zdravstveni zbor: DR. TEJ A T ALAN I, šef očesnega oddelka v splošni bolnišnici Murska Sobota.
Kulturno prosvetni zbor: FRANC ŠKOBERNE, predsednik sklada SRS za časnikarsko in založniško dejavnost.
Organizacijsko politični zbor:
DRAGO LUGARIČ, sekretar obč. kom. ZKS Lendava.
Gospodarski zbor: FRANC SUMAN, kmetijski tehnik iz Lenarta.
REPUBLIŠKA SKUPŠČINA:
Socialno zdravstveni zbor: ALOJZ FRANGEŠ, predsednik stalne konference za rehabilitacijo invalidov okraja Maribor.
Organizacijsko politični zbor: TONE KROPUSEK, sekretar OK ZKS Maribor.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Zimska razglednica
Foto: Tone Stefanec
Kdaj in kdo bo volil ?
Prve neposredne volitve letos bodo v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine 26. marca. Tega dne bodo volili v naslednjih volilnih enotah:
A) V SKUPINI GOSPODARSTVO:
a)	prva podskupina
V	volilni enoti: 1, 3 in 5.
" B) V SKUPINI PROSVETA IN KULTURA:
V	volilni enoti: 1 in 3.
C)	V SKUPINI ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
V	volilni enoti: 2
D)	V SKUPINI DRŽAVNI ORGANI IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE:
V	volilni enoti: 2.
Druge neposredne volitve v občinski zbor bodo 28. rriar-ca letos v volilnih enotah: 2, 4, 6, 8, 10 12, 14, 16, 18, 20, 22 in 24. Tokrat volijo vsi volivci iz omenjenih volilnih enot.
Neposredne volitve v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine bodo:
A) V SKUPINI GOSPODARSTVO:
b)	druga skupina (kmetijstvo) dne 28. marca letos, v volilnih enotah: 2, 4, 6, 8, 10 in 12. Volili bodo vsi zadružniki in člani delovnih kolektivov, ki so zaposleni v Agrokombina-tu KZ Lenart in KZ Zg. ščavnica—Velka in stanujejo na območju teh enot.
Tretje neposredne volitve poslanca za zvezni zbor zvezne skupščine bodo 18. aprila. Volitve bodo v volilni enoti št. 69, ki zajema občine: Lenart, Gor. Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota. Tega dne bodo volili vsi občani neposredno na voliščih.
Podatke, v katerih volilnih enotah bodo volitve (poimensko), lahko dobite v lanskoletni zadnji številki Domačih novic (št. 24) na 6. strani."
Poslance za ostale zvezne in republiške zbore bodo kandidiraj^ posamezni zbori delovnih skupnosti.
Poslance za zvezni in republiški organizacijsko politični zbor kandidirajo vse delovne organizacije in delovne skupnosti.
Poslanci bodo nato posredno izvoljeni na zasedanjih občinskih skupščin (69. volilne enote), ko bodo verificirali mandate novo izvoljenim odbornikom.
* 4
i " .
Lenart in drugi kraji v občini so na pustni torek zelo živahni. Po cestah tekajo maskirani vaščani in marsikateri ga ta dan zvrne kozarček več. Naš posnetek je iz ene od pustnih prireditev v Lenartu.
RAZPRAVA 0 PRISPEVKIH IN DAVKIH IN 0 PREDLOGI
DRUŽBENEGA PLANA
LENARŠKO OBMOČJE NAJ BI SPADALO V II. IN III. PROIZVODNI OKOLIŠ — PRIHODNJE LETO NAJ BI NARODNI DOHODEK NA PREBIVALCA BIL 133.000 DIN — V DRUŽBENO PROIZVODNJO NAJ BI BILO LETOS VKLJUČENIH NOVIH 600 HA ZEMLJIŠČ.
6. tega meseca je bilo v Lenartu posvetovanje članov kluba odbornikov in plenuma občinskega odbora SZDL. Razpravljali so o novih prispevkih in davkih za letošnje leto ter o predlogu družbenega plana in proračuna. Posvetovanje je bilo namenjeno pripravam na zbore volivcev.
(Nadaljevanje na 4. strani)
OB DNEVU ŽENA ISKRENE ČESTITKE OBČANKAM!
DONA
lin/ifr	1
DRUŽBENA PREHRANA
O ureditvi družbene prehrane v Lenartu razpravljamo že nekaj let. Klub temu pa zadovoljive rešitve doslej nismo našli. Urejevanja družbene prehrane se lotevamo vedno znova in vedno tako, da ne rešimo tega vprašanja za daljšo perspektivo, kar bi bilo edino pravilno in tudi potrebno.
Po nepopolnih podatkih sodeč je v Lenartu zaposlenih 700 delavcev in uslužbencev, ki z izjemo uslužbencev občinske skupščine in učiteljev nimajo urejene prehrane. Do nedavnega so imeli družbeno prehrano urejeno zaposleni v Agrokombinatu KZ Lenart, ki je imel svoj obrat, pa so ga zaprli zaradi neurejenih higienskih razmer.
Iz povedanega sledi, da je vprašanje družbene prehrane izredno pereče, in da ne kaže odlašati z njeno dokončno rešitvijo. Predlogov za dokončno rešitev tega vprašanja je več. Med sled-
njimi je verjetno najbolj primeren tisti iz vrst nekaterih v Agrokombinatu KZ Lenart, ki menijo, da bi bilo potrebno v Lenartu zgraditi ceneni objekt, ki naj bi služil potrebam družbene prehrane. To bi lahko bila lesena montažna zgradba, približno take velikosti kot je gostišče Črni les. Nekateri tudi menijo, naj bi družbeno prehrano urejevali v sklopu gostišča »Grozd« v Lenartu in kolikor vem, so v tej zvezi bili že neki dogovori. Verjetno pa to ne bi bila najboljša rešitev. Družbena prehrana zahteva ločeno vodenje računov in tudi malo drugačen način priprave hrane, kar bi bilo edino mogoče izvesti v posebnem obratu.
Skrajni čas je, da se samoupravni organi delovnih organizacij v Lenartu zamislijo nad tem in končno sprejmejo sklep o skupni ureditvi družbene prehrane delavcev v Lenartu. Verjetno je vsem jasno, da bi bilo nego-
spodarsko ustanoviti obrate družbene prehrane za vsako podjetje posebej glede na število zaposlenih. Zato naj bi eno od podjetij dalo iniciativo za sestanek direktorjev in predsednikov samoupravnih organov, na katerem bi se načelno zedinili za enoten obrat družbene prehrane in se sporazumeli o načinu in možnostih financiranja. Odveč bi bilo na široko razpravljati o potrebi po toplih obrokih, saj je bilo o tem izrečeno že nešteto besed. Zdaj je čas, zlasti zato, ker se v kmetijstvu približujejo dela, da se resno lotimo dokončne rešitve družbene prehrane in da vsem delavcem nudimo tople obroke po kolikor mogoče zmernih cenah. Prav bi bilo, da bi v »Novicah« povedali svoje mnenje tudi predstavniki prizadetih delovnih organizacij, ki morajo biti zainteresirani za ureditev tega vprašanja.
Tone Stefanec
PosKNDAr MAISTROVIM BORCEM ?
V Bonnu so bivšega Eichman-novega svetovalca Otta Hunschea oprostili kazni. Bivši Eichmanov namesnik Krumey pa je bil obsojen na pet let ječe, a ker se mu šteje že prestani zapor, bo tudi on čez nekaj dni svoboden. To dejanje je svetovna javnost obsodila.
Sovjetska vladna delegacija je pod vodstvom Kosigina bila 'na obisku v Ljudski republiki Kitajski in Ljudski demokratični republiki Koreji. V obeh deželah so se pogovarjali o dogodkih v Južnem Vietnamu, ki so bili v zadnjih dneh posebno nevarni za mir v tem delu sveta. Krizo v Južnem Vietnamu so primerjali s tisto v Karibskem morju pri Kubi pred leti.
Dobro obveščeni krogi so mnenja, da se bodo odnosi med SZ in Kitajsko nekoliko izboljšali.
Vietgong, narodnoosvobodilno gibanje v Južnem Vietnamu, daje močne udarce vladnim in ameriškim četam. Cilj tega gibanja je izgnati Američane iz dežele in formirati demokratičnejšo oblast.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov se je pred dnevi znašla v čudnem položaju. Kakor vemo je OZN v precejšnji finančni krizi in vsled tega so mislili za nekaj časa odložiti nadaljnje zasedanje generalne skupščine. Proti temu predlogu pa je bil albanski predstavnik v OZN, ki je zahteval, da skupščina začne takoj normalno delovati. Vsled tega zahtevka Albancev (to pa seveda ni bilo njihovo maslo) so morali izvesti glasovanje. Za albanski predlog sta glasovali samo dve organizaciji, 97 pa jih je bilo proti (audi SZ in ZDA), 13 pa se jih je glasovanja vzdržalo. To je bil poizkus izpodkopavanja svetovne organizacije.
Centralni svet zveze sindikatov Jugoslavije je poslal številnim sindikalnim organizacijam na svetu pismo, v katerem izraža svojo podporo boju španskega ljudstva proti Francovi fašistični diktaturi.
Jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je na obisku v deželah Magreba. Med drugim je obiskal Tunis in Alžirijo, povsod je bil gostoljubno sprejet.
Najvišji sovjetski in kitajski voditelji so ob petnajsti obletnici sovjetsko-kitajske pogodbe o prijateljstvu, zvezi in medsebojni pomoči izmenjali brzojavki, ki močno poudarjata pomen enotnosti socialističnih držav in potrebo po postopnem odpravljanju nesoglasij.
Članica zunanje političnega odbora zvezne skupščine Vida Tomšič je odpotovala v New York, kjer bo sodelovala na mednarodni konferenci »mir na svetu«. Povabljena je bila, da se osebno udeleži tega mednarodnega zborovanja, ki ga je organiziral center za proučevanje demokratičnih institucij v Ne\v Yorku.
Na nedavni seji CK ZKS so sprejeli poročilo o svojem delu, ki ga bodo prejeli delegati V. kongresa ZKS, ki bo dne 18. marca letos v Ljubljani.
Na letni konferenci občinskega združenja borcev NOB občine Lenart so sklenili, da bodo sodelovali pri proslavi 20-letnice osvoboditve, ki naj bi bila v času občinskega praznika. V ta namen bodo skušali izdati kroniko NOV iz območja občine. Nadalje so se dogovorili, da se bodo borci prekomurskih brigad udeležili proslave v Ilirski Bistrici. Ker v Jurovskem dolu do sedaj ni bilo osnovne organizacije ZB, so sklenili, da jo bodo letos ustanovili. Na prihodnjih skupščinskih volitvah pa bodo aktivno sodelovali.
V lenarški občini je 255 članov ZB. Lani jih je 21 dobilo odliko-
vanja, 36 pa je za to še predlaganih.
Na konferenci so med drugim tudi ugotovili, da ima premalo medvojnih izseljencev priznano posebno delovno dobo. Pri priznavanju te dobe pa je potrebno ugotoviti, zakaj so bili poedinci izseljeni, ker so bili za to različni vzroki. Pri tem pa je potrebno upoštevati njihovo aktivnost v NOB.
Lani so pri občinskem odboru ZB ustanovili sekcijo Maistrovih borcev. V začetku je bilo registriranih 14 borcev, sedaj pa je ugotovljeno, da jih je enkrat več. Mnogi med njimi so bili aktivni-tudi med NOB. Šest socialno og-
roženih borcev je lani dobilo enkratne priznavalnine. Nekateri Maistrovi borci so na konferenci izrazili mišljenje, da bi se tudi njim priznala posebna doba.
Navzoči so razpravljali tudi o pomoči borcem NOV, ki so socialno ogroženi ali pa potrebujejo pomoč pri zdravljenju. Ugotovili so, da so do sedaj dobivali pomoč tisti, ki so za to napravili prošnjo. Potrebnejši pa so tako ostajali brez pomoči.
SKUPŠČINA V POČASTITEV PREŠERNA
8. februarja je bila v Lenartu skupščina občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij. Namen skupščine je bil počastiti 8. februar, slovenski kulturni praznik in se pogovoriti o stanju kulture v naši komuni v sedanjem obdobju družbenega razvoja.
Navzoči so predvsem razpravljali o materialnih težavah društva. Bolj malo pa je bilo govora o prizadevanju za nadaljnji razvoj kulturne politike v občini. Ugotovljeno je bilo, da so se društva začela letos zelo pozno pripravljati na razne kulturne prireditve. Vsled tega so na skupščini sklenili, da bo kulturna revija namesto v mesecu marcu, šele aprila. Nadalje je bilo sklenjeno, da bodo društva imela letos svoje prireditve v počastitev 20. obletnice osvoboditve.
Po končani skupščini je bila za navzoče prirejena zakuska, kot skromna oddolžitev za njihovo delo.
Mesar: Sedaj vas pa dolgo ni bilo k nam?
Stranka: Veste jaz mesa bolj malo pojem, mož pa se ga
je preobjedel na občnih zborih!
POTREBOVALI BI ZOBNO POLIKLINIKO
POMAGATI OTROKOM KMEČKIH ZAVAROVANCEV
V OBČINI IMA VELIKO ŠTEVILO OTROK KMEČKIH ZAVAROVANCEV SLABE ZOBE, KI BI JIH BILO POTREBNO PRAVOČASNO IZPULITI ALI POPRAVITI. ZA PULJENJE ZOB MORAJO OTROCI KMEČKIH ZAVAROVANCEV PLAČATI 50 % STROŠKOV, POPRAVILO PA MORAJO PLAČATI V CELOTI. STARŠI KAŽEJO PREMALO RAZUMEVANJA ZA PRAVOČASNO POPRAVILO ZOB SVOJIH OTROK IN OTROKOM ZATO NE DAJO DENARJA (VSAJ V VEČINI PRIMEROV). VSLED TEGA VPRAŠANJA JE ZDRAVSTVENI DOM LENART ZAPROSIL OBČINSKO SKUPŠČINO, DA BI DALA NEKAJ PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA DELNO PLAČILO POPRAVILA ZOB OTROK KMEČKIH ZAVAROVANCEV. S TEM BI BILO POPRAVLJENIH VEC ZOB, V LENARTU PA BI MORALI ODPRE-
TI ŠOLSKO ZOBNO POLIKLINIKO IN ZA NJO DOBITI POTREBEN KADER.
Zobna ambulanta Lenart je v preteklih letih delala s premajhnim številom kadrov. Zato je potrebno število zdravniškega osebja povečati. Danes dela v ambulanti en zobozdravnik, asistentka in honorarni tehnik, v občini pa je preko 17.000 prebivalcev.
Lansko leto smo pregledali zobe šolskim otrokom na štirih šolah in naleteli na vprašanje popravila zob otrokom kmečkih zavarovancev, katerih zobovje je v zelo kritičnem stanju. Občinska skupščina za te otroke plačuje samo preglede.
Lenarška občina predstavlja rezervo delovne sile za Lenart in sosednje kraje. Enkrat bo nastalo vprašanje večjih finančnih izdatkov in delavci na delovnih mestih ne bodo dovolj odporni, če bodo imeli slabe zobe, ker bo
to vplivalo tudi na ostale dele organizma.
Vzemimo za primer šolo Gradišče. Od 273 pregledanih otrok je 132 kmečkih zavarovancev, ti pa imajo 266 zob za puljenje, kar socialni zavod plača samo 50 %, drugo polovico pa plača posamez-nikr Pri omenjenih imamo 450 zob za zdravljenje ali plombiranje. Ce računamo za to delo povprečno 600 din za zob, dobimo vsoto 270.000 din. Ce ti otroci ne bodo imeli popravljenih zob, bo naša socialistična skupnost morala dati tem bodočim zavarovancem za nadomestilo, samo 200 zob s protetičnimi storitvami (mostički, proteze) in če računamo en mostiček povprečno 20.000 din, potem znaša ta račun 4 milijone din. V občini imamo osem šol in bi potem ta skupni račun znašal 32 milijonov din. Poleg tega pa vemo, da je bolan delavec za delo neodporen.
Za enega zobozdravnika je nemogoče obdelati več kot 1000 pacientov v enem letu, mi pa imamo še otroke kmečkih zavarovancev. Za okoli 500 kmečkih zavarovancev bi zdravljenje zob stalo na leto okoli milijon 100.000 din. Naš zdravstveni dom je občinski skupščini predlagal, da naj bi ona plačevala polovico teh stroškov iz svojega proračuna, to pa je letno 550.000 din. Drugo polovico pa bi plačevali kmečki zavarovanci sami. S tem bi jim bila nudena precejšnja pomoč.
Ce bi občinska skupščina omenjeni znesek odobrila, potem bi morala zobna ambulanta Lenart zaposliti še enega zobozdravnika in asistenta in bi tako lahko v občini ustanovili prepotrebno šolsko polikliniko, ki bi doprinesla, da bi se sedanje kritično stanje zob izboljšalo.
Dr. Landau Aleksander
Ing. Anton Greif: (2)
NAJVEČ ŠKODE V NASI OBČINI
Kaj moramo vedeti o zavarovanju živali
Da Zavarovalnica v resnici poviša premijo v tistih skupinskih zavarovanjih, kjer je veliko škod, je dokaz v tem, da plačujejo zavarovanci skupinskega zavarovanja Gradišče 2,3 % premije, zavarovanci SZ Cerkvenjaka pa samo 1,8 % premije od zavarovalne vsote. V SZ Gradišče je bilo v letu 1963 vplačano 1,430.000 din premije, za škode in zdravljenje pa je bilo izplačano 3,000.000 din.
Isto velja za stroške zdravljenja. Zavarovalnica zahteva toliko doplačila za stroške zdravljenja na glavo, da so pokriti stroški za zdravljenje. Zadnja leta so vse
veterinarske postaje povečale tarife za zdravljenje in tudi zdravila so se znatno podražila. Zato je morala Zavarovalnica dvigniti tudi odplačilo za stroške zdravljenja.
Zavarovance goveje živine bo verjetno zanimalo, kakšni so bili škodni procenti, to pomeni, koliko procentov od vplačane premije je Zavarovalnica izplačala za škode in stroške zdravljenja. V Skupinskem zavarovanju Gradišče je bilo izplačano 209 °/p od vplačane premije, v SZ Voličina 136 »/o, v SZ Selce 146 %, v SZ Lenart 179 °/o, v SZ Cerkvenjak 77 »/o, v SZ Zg. Ščavnica 82 o/0, v
SZ Drvanja 91 % in v SZ Jurov-ski dol 144 0/o.
Za Zavarovalnico je zavarovanje živali še aktivno, če je izplačano 50 o/0 od vplačane premije, kolikor pa je izplačano več, pa že ima Zavarovalnica izgubo.
Iz tega sledi, da za zavarovance ne more biti vseeno, če mora Zavarovalnica izplačati veliko škod. Izplačilo škod gre vedno na račun zavarovavancev saj Zava-varovalnica izplačuje škode z denarjem zavarovancev. Kaj je treba storiti, da bodo zavarovanci goveje živine plačevali čim nižjo premijo?
Zavarovanci morajo skrbeti, da bo čim manj škod in čim manj stroškov za zdravljenje. Dolžnost Zavarovalnice pa je, da ne dovoli, da bi nepošteni zavarovanci izkoriščali fonde zavarovancev. Vsaka Zavarovalnica raje izplača odškodnino, kot pa jo odkloni. Vendar mora Zavarovalnica ščititi poštene zavarovance. So primeri, da živinorejec zavaruje žival, ko že opazi, da je bolna. Ce pride do škode, Zavarovalnica v tem primeru škode ne izplača. Zato naj bi zavarovanci sami skrbeli, da ne pride do takšnih primerov.
(Dalje prihodnjič)
POMANJKANJE PROSTOROV
OTROŠKI VRTEC V LENARTU IMA SAMO ENO SOBO — OPREMA V VRTCU JE ZASTARELA — 28 OTROK NIMA PRIMERNE IGRALNICE IN JEDILNICE.
Ko sem bil zadnjič med njimi, so veselo kramljali. Po kosilu so se spravili na skupno ležišče, vendar niso mogli zaspati. Gledal sem jih in si mislil, da je skupno ležišče na posebnih blazinah vendarle pretesno.
OTROŠKI VRTEC V LENARTU DELUJE OD 1957. LETA V SOBI VELIČINE 48 m2. POVPREČNO JE V NJEM 28 OTROK. IZ POGOVORA Z UPRAVNICO VRTCA MARIJO VIDRIH, VAM POSREDUJEMO NEKOLIKO MISLI.
Trenutno je v otroškem vrtcu v Lenartu 28 otrok, od tega je 25 predšolskih in trije šoloobvezni. Kapaciteta vrtca je 24 otrok, vendar jih je bilo že tudi 37. V vrtcu so predvsem otroci od 3. leta starosti do vstopa v šolo. Trije šoloobvezni, ki imajo v dopoldanskem času zavetje v vrtcu, so dopoldne drugače brez varstva.
KLJUB VISOKIM CENAM SE OSKRBA NI PODRAŽILA
V	vrtcu je cena oskrbe že dve leti enaka. Kjer sta oba starša zaposlena, plačata za režijske stroške 1.100 din mesečno, za kosilo 1.400 din in za malico 300 din.
Kjer je zaposlen en družinski član, plačajo za režijske stroške 800 din, ostalo pa isto, kot kjer sta oba starša zaposlena.
Hrano pripravlja za vrtec šolska kuhinja in so z njo zadovoljni.
OTROCI SO IZ DOBRO SITUIRANIH DRUŽIN
V	vrtcu so predvsem otroci iz dobro situiiranih družin. Štirje otroci so iz družin, kjer je zaposlen en družinski član, ostali pa iz družin, kjer sta oba zaposlena. Do sedaj še ni bilo primera, da bi bil v vrtcu otrok iz socialno ogrožene družine in da bi za njega plačevala oskrbo neka organizacija.
DENAR ZGOLJ ZA OSEBNE PREJEMKE
V	vrtcu sta zaposleni dve osebi, upravnica in pomožna usluž-
benka. Vrtec je samostojna ustanova in dobiva iz sklada za šolstvo sredstva za osebne prejemke in eventuelne investicije, ki jih razen v začetku, še ni bilo.
PROSTOR NE ODGOVARJA POTREBAM
Vrtec ima eno sobo in je v njej jedilnica, spalnica in igralnica. Otroci v vrtcu ostanejo od 7. do 14. ure. V sosednjem prostoru je »Šivilstvo in krojaštvo« Lenart in se skozi nezavarovane zidove sliši ropot strojev ter otroke moti pri spanju. Otroci spijo na majhnih, nalašč zato narejenih blazinah. Spijo samo v dopoldanskem odmoru, ker jih po 14. uri vzamejo starši domov. Vrtec nima na razpolago rjuh in odej, kar pa ima, so prinesli od doma. Oprema je že amortizirana in so jo dobili iz Gradišča.
DEDEK MRAZ JIH JE OBDARIL
Dedek Mraz je letos otrokom prinesel nekaj igrač. Dobili so tudi dve gugalnici, Agrokombinat pa je odstopil hišico, ki je stala med novoletnimi prazniki v trgu.
Vrtec je za novo leto pogostil tudi ostale otroke iz Lenarta s pomočjo prispevkov staršev.
KLJUB TEŽAVAM JE OTROKOM V VRTCU LEPO. LAŽJE PA BI VRTEC DELOVAL, CE BI BIL V SKLOPU'OSNOVNE ŠOLE. TAKO BI ODPADLO VELIKO ADMINISTRACIJE, KATERO MORA VODITI UPRAVNICA, POLEG SVOJE VZGOJITELJSKE IN UPRAVNIŠKE DOLŽNOSTI.	Š. Franček
RAZREŠITEV IN IMENOVANJE
Na 21. zasedanju skupščine občine Lenart so razrešili dr. Rudolfa Martinca dolžnosti namestnika predsednika občinske volilne komisije v Lenartu. Na podlagi istih zakonitih določil so za namestnika predsednika občinske volilne komisije imenovali Božidarja Petana, sodnika občinskega sodišča v Mariboru.
Na istem zasedanju so ustanovili komisijo za volilne imenike skupščine občine Lenart.
RAZPRAVE 0 PRISPEVKIH IN DAVKIH
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nova stopnja prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev naj bi znašala 17,5 % ob upoštevanju, da bo zveza predpisala svojo stopnjo prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja v višini 3 %, republika pa v višini 7,7 %, bi naj občina predpisala stopnjo prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja v višini 6,8%.
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti bodo plačevali vsi lastniki, oziroma uživalci in posestniki kmetijskih in gozdnih zemljišč, ta prispevek pa nadomešča bivšo dohodnino in občinsko doklado od kmetijstva. Po kriterijih republiškega zakona o prispevkih in davkih bi lenarška občina spadala v II. in III. proizvodni okoliš. Za vsak proizvodni okoliš posebej lahko OS sprejme samo eno posebno stopnjo ali lestvico stopenj, po katerih se zavezancem v tem okolišu predpiše prispevek od kmetijstva na podlagi katastrskega dohodka.
V	drugi proizvodni okoliš naj bi bile uvrščene naslednje katastrske občine: Brengova, Cogetin-ci, Cagona, Drvanja, Ihova, Osek, Cerkvenjak, Dražen vrh, Gočova, Jurovski dol, Krivi vrh, Krem-berk, Lenart, Močna, Malna, Par-tinje, Radehova, Sp. Verjane, Stari Porčič, Sv. Trojica, Sp. Senar-ska, Sp. Voličina (razen naselja Strma gora), Sp. Porčič, Sv. Benedikt, Šetarova, Varda, Zamar-kova, Zg. Senarska, Zg. Ščavnica, Zg. Verjane, Zg. Voličina (razen naselij Prejska gora, Hum, Pesjak in Berkova), Žice, Zg. Žerjav-ci in Selce.
V	III. proizvodni okoliš naj bi bile uvrščene naslednje katastrske občine: Adrenci, Čermljen-šak, Lokavec, Ledinek, Nadbišec, Rogoznica, Rožengrund, Straža, Sv. Trije kralji, Sp. Gasteraj, Gor. Gasteraj, Sp. Žerjavci, Sp. Ročica, Smolinci, Sp. Voličina (samo naselje Strma gora), Trot-kova, Vinička vas, Zg. Voličina (samo naselja Prejska gora, Pesjak, Hum in Berkova), Zg. Ročica, Zg. Gasteraj, Zg. Porčič, Zavrh, Žikarce, Žitence in Župetinci.
Prispevka od kmetijstva ne bodo plačevali tisti posestniki, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 50.000 din. Predvidoma bo ta oprostitev zajela okoli 340 zavezancev. Če pa so ti zdravstveno zavarovani, bodo pa morali plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetijskih delavcev, po istih pogojih, kakor ostali kmetovalci.
Začasno bodo oproščeni plačevanja prispevka: Za zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za 10 let, na katerih zemljiščih se zasadijo novi vinogradi — za 5 let, na katerih zemljiščih se zasadijo novi sadovnjaki — za 8 let, za zemljišča, ki se pogozdijo — za 20 let.
Tistim, ki jih je prizadela elementarna nezgoda, se bo priznala posebna olajšava in sicer: — če je bil donos na posamezni parceli zmanjšan za več kot 50 %, se za vsako tako parcelo izračuna sorazmerni del znižanja katastrskega dohodka ter prispevek v odgovarajoči višini odpiše, — če znaša celotno zmanjšanje katastrskega dohodka enega prispevnega zavezanca napram skupne-
mu katastrskemu dohodku več kakor 20 %, se zmanjša celotni katastrski dohodek za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku, razlika med prej odmerjenim prispevkom in prispevkom odmerjenim od zmanjšanega katastrskega dohodka se odpiše.
Zavezancem prispevka od kmetijstva in prispevka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se bodo priznale davčne olajšave: — če preživljajo več kot dva mladoletna otroka, stara do 15 let in stare ter za delo nezmožne družinske člane. Za tretjega in vsakega nadaljnjega mladoletnega otroka in za vsakega odraslega za delo nezmožnega člana — po 10 % znižanja prispevka, z omejitvijo, da sme znašati celotno znižanje 50 % odmerjenega prispevka s pogojem, da osn. kat. dohodka na družinskega člana ne presega 70.000 din — zavezancem, katerih dohodek ne presega 100.000 din letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov — po 20 % za vsakega dela nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje prispevka ne sme presegati 60 % odmerjenega prispevka.
Olajšave za mladoletne otroke in starejše, dela nezmožne ljudi, ko so v družini še dela zmožni člani, sme dosegati na dela nezmožnega člana največ 10.000 din olajšave. V primerih, ko v družini ni nobenega za delo zmožnega člana, sme znašati za posameznega člana največ 15.000 din.
Zavezancem, ki so imeli stroške z zdravljenjem in pogrebne stroške za družinske člane ter znašajo stroški več kakor 5.000
din, se bi naj prispevek odpisal po določenih stopnjah.
Od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti naj bi plačevali zavezanci prispevek iz osebnega dohodka po posebnih stopnjah. Tisti pa, ki te dejavnosti opravljajo priložnostno, bodo prispevek iz osebnega dohodka plačevali pavšalno.
Davek na dohodek od stavb bi se pobiral samo od vseh v najem danih stavb, in to po enakih načelih kot v letu 1964. Vse ostale stanovanjske in druge zgradbe, ki se ne dajejo v najem, pa naj ne bi bile obdavčene.
Lani je bil v naši občini dosežen narodni dohodek v višini dveh milijard dinarjev, oziroma 123.730 din na prebivalca. Plan narodnega dohodka je bil presežen za 15,3 % ali komaj 10 % vsled zvišanja cen. Prihodnje leto naj bi narodni dohodek porasel za 7,6 % ali na 133.000 din na prebivalca. Zaposlenost se bo predvidoma povečala za 3,5 %, produktivnost dela pa za 7 %. V družbeno proizvodnjo bo v tem letu vključenih 600 ha novih kmetijskih površin. Od tega 400 ha na območju lenarškega Agrokombinata in 200 ha na območju KZ Zg. Ščavnica-Velka.
V lenarških trgovskih podjetjih pričakujejo padec blagovnega prometa za 5 do 6 %, prav tako pa se bo tu zmanjšala zaposlenost za 7 %, produktivnost pa bo predvidoma porastla za 1 %■ Temu so vzrok spremembe v najemanju potrošniških kreditov. Obe trgovski podjetji v občini
sta do sedaj 50 % svojega poslovanja izvedli s pomočjo kreditov.
Za leto 1965 se predvideva, da bo v lenarški občini porabljenih preko milijardo din investicij. Seveda, če bodo za to dobljena sredstva od bank. Lastnih investicijskih sredstev imajo delovne organizacije malo. Največ bi se naj letos investiralo v kmetijstvo. Za na novo pridobljena zemljišča bo potreben novi strojni park.
Sredstva občinskega stanovanjskega sklada pa se bo porabilo predvsem za izgradnjo prepo-trebnih učiteljskih stanovanj in za popravilo starih zgradb. Letos se bo tudi pristopilo k izdelavi načrtov za novi zdravstveni dom v Lenartu, ki bi ga zgradili prihodnje leto.
Občinski proračun razpolaga letos s 530 milijoni din. Od tega zneska bo občinskih sredstev 407 milijonov in dopolnilnih sredstev republike 130 milijonov. Od skupnih proračunskih sredstev bo družbeni sklad za šolstvo dobil 160 milijonov din, kar pa je še vedno premalo za velike potrebe, ki so na tem področju v občini. Prav po vprašanju šolstva je bila na posvetu kluba odbornikov in plenuma obč. odb. SZDL najbolj živa razprava. Za šolstvo so potrebne več sto milijonske investicije, če bi hoteli preiti na organizacijo matičnih in podružničnih šol v občini. Posebno pa je bil poudarjen neenak položaj otrok na vasi in v mestu.
O vseh zgoraj nanizanih vprašanjih bodo dali svoje pripombe občani na zborih volivcev.
SREČANJE
IVAN KOKOL:
OD STRME GORE DO PARIZA
Na Strmi gori, Spodnja Voličina št. 21 živi 80-letni Ivan Kokol. Njegovo življenje je bilo polno potovanj po Evropi, kjer je delal v tovarnah avtomobilov. Vedno je bil član sindikatov in naprednih strank. Kaj več o svojem življenju vam bo povedal sam.
»Rodil sem se na Strmi gori in od tam sem leta 1899 odšel v Pernico pri Mariboru, kjer sem se izučil kolar-skega poklica. Kot pomočnik sem potem nekaj časa delal v Mariboru in nato v Beljaku na Koroškem. Leta 1903 sem šel v Nemčijo v Stutt-gart. Takrat sem pri kolar-skih mojstrih delal kočije. Leta 1905 sem se zaposlil v takratni avtomobilski industriji, kjer sem izdeloval lesene karoserije. Tukaj sem se dve leti učil francoskega jezika in leta 1911 odšel za kruhom v Pariz (pa ne mislite, da zaradi deklet!). V Pariz me je vlekla tamkajšnja avtomobilska industrija. Tam sem ponovno delal lesene karoserije. V glavnem mestu Francije sem ostal do 2. avgusta 1914, ko se je pričela mobilizacija za I. svetovno vojno.
Član sindikata sem postal že v Nemčiji. Z delom v tej organizaciji sem nato nada-
ljeval v Parizu. Prav tako pa sem bil povsod organiziran v socialdemokratskih strankah. Delavstvo je bilo v teh časih vznemirjeno.
V začetku vojne sem se preselil v Koln, nato pa v Frankfurt, konec I. svetovne vojne pa sem dočakal v Berlinu. Po vojni ni bilo dela in sem bil celo zimo brez zaposlitve.
Iz Berlina sem krenil v Stuttgart, kjer sem se zaposlil v znani avtomobilski industriji »Mercedes«. Tu sem ostal od marca 1919 pa do konca junija 1922. Preden sem od tukaj odšel, je štraj-kalo delavstvo kovinske industrije. Sindikat nam je takrat dajal podpore.
Za dve leti sem se ponovno vrnil v Francijo in delal karoserije v avtomobilski tovarni v mestu Nansy.
Leta 1924 sem se vrnil domov, ker mi je umrla mama. Doma sem se poročil in z ženo odpotoval nazaj v Nansy, nato pa sva živela 5 let v Parizu. Domov sva se za stalno vrnila leta 1931.
Trikrat sem bil aretiran. Imeli so me celo za vohuna. Ob koncu leta 1905 smo na trgu v Frankfurtu delavci izražali solidarnost ruskemu revolucionarnemu gibanju in so takrat mnoge zaprli. Me-
ne so v Parizu aretirali tudi zato, ker sem čital napredni delavski list.
Vojak nisem bil, ker na eno oko slabše vidim. Pred
naborno komisijo pa sem stal precej krat.«
Dolgo sem se pogovarjal s tem zanimivim popotnikom. (Nadaljevanje na 7. strani)
Čebele so koristne za sadjarstvo križanka
str°®° zaupno
Dragi bralci! želimo, da nam v bodoče pišete tudi za rubriko Strogo zaupno. Pišite o raznih nepravilnostih na terenu. Pri tem pa ne pozabite na vaš čitljiv podpis in naslov. Tistim, ki se ne upajo podpisati s celim imenom in priimkom, dopisov ne bomo objavljali.
Uredništvo
PISMA BRALCEV
Premalo zanimanja za izobrazbo
Na 20. skupnem zasedanju obeh zborov skupščine občine Lenart so razpravljali, kje naj bi bile matične šole. Tisti, ki beremo vaš list, se vprašujemo, kaj bodo sedaj otroci iz naših krajev, ki že sedaj hodijv 6 do 7 km daleč v šolo. Ob času popoldanske izmene pa prihajajo otroci domov v temi.
Najtežje je za otroke iz Rogoz-nice, Straž, spodnjega dela Selc in Čermljenšaka. Ti otroci ne bodo mogli obiskovati šole v Lenartu, kjer bi končali osemletno. V te kraje ni mogoče priti z avtomobili, ker ni primernih cest in tudi teren je raztresen.
Vsled oddaljene šole v Voliči-ni, hodijo štirje otroci iz Straž v Desternik in sedem iz Rogoz-nice v Vurberg. škoda bo za tiste otroke, ki so dobri učenci, ker se ne bodo mogli izobraževati v višje organizirani šoli. Ostali bo-
OGLASI
Prodam osem mesecev brejo kravo. Letnik Feliks, Gočova št. 35, pošta Gradišče v Slov. goricah.
Prodam dobro ohranjen tapeciran posteljni vložek 195X95 cm. Naslov v upravi lista.
Čebelarska družina v Zg. Ščav-nici ima okoli 45 članov. Med njimi je najprizadevnejši čebelar Ivan Dragar, ki nudi strokovno pomoč čebelarjem. Vsak član društva ima svoj čebelnjak. Per-ko Ivan iz Dražen vrha ima 35 panjev, Anton Urbančič 30, Franc Fekonja iz Rožengrunta okoli 25, Franc Zemljič iz Ročice okoli 10 itd.
Pred nedavnim je imelo čebelarsko društvo občni zbor v Zg. Ščavnici. Ugotovili so, da pretekla letina ni bila najbolj ugodna.
do v istih težavah, kot so bili naši prebivalci v starih časih.
Minilo je 12 let, ko so naši kmetje darovali les in ga prostovoljno vozili v Selce, kjer naj bi stala šola. Tudi opeka je bila že delno pripravljena. Les se je prodalo in ne vemo, kdo je sprejel denar, vemo samo to, da šole v Selcih ne bo. Prišlo je do tega, da naši otroci ne bodo končali osemletke in si ne bodo mogli izbrati svojega poklica.
Erman — Straže
Tov. Erman, vaš sestavek bodo gotovo prečitali organi, ki so odgovorni za nadaljnji razvoj šolstva v občini in bodo vaše pripombe upoštevali. Zahvaljujemo se za vaš prispevek k razpravi o problemih šolstva in še se oglasite.
Uredništvo
NASVETI
Če se vam je na štedilniku vnela razlita mast, jo pogasite tako, da pritisnete čez plamen krpo ah odejo, da plamen zaradi pomanjkanja kisika pod odejo ugasne.
Pri gašenju apna ne smejo biti navzoči otroci. Jame z gašenim apnom je treba prekriti s trdnimi pokrovi, da stopanje po pokrovu ne bo za nikogar nevarno.
Letos bodo organizirali strokovna predavanja ter zabavno prireditev, na kateri bodo prodajali medico. Člani čebelarskega društva so izrazili željo, da bi kmetijska zadruga v Zg. ščavnici podprla čebelarstvo. Čebele so koristne tudi za oploditev sadnega drevja. Povprečno naj bi bil na ha sadovnjaka en roj čebel. Vendar pa je rojev danes premalo. O tem bi morali razmišljati tudi v ostalih krajih občine.
Za čebelarstvo naj bi zainteresirali višje letnike osnovnih šol. To je donosno in koristno delo.
Izvedeli smo tudi, da ima družina na zalogi med po 500 din za
kg.
R. J.
Neverjetne resnice
Na Strmi gori nad Voličino je del naselja Sp. Voličine. Tamkajšnji prebivalci so začeli središče tega naselja imenovati Trg revolucije. To pa vsled tega, ker se v tem delu naselja ženske pogosto prepirajo. Omenjeno ime je prišlo tako v veljavo, da so v ta kraj dobili celo pošto z naslovom ... Sp. Voličina, Trg revolucije ...
Danes ni več čudežev, vendar pa se dogajajo čudne stvari.
ČESTITKE
Dragemu atu Ivanu Frasu iz Sp. Gasteraja št. 56, želi ob 45. rojstnem dnevu mnogo zdravja in sreče. Mamo in ostale pa lepo pozdravlja.
Hčerka Anica
Dragi bralci! Čestitajte svojcem in prijateljem. Beseda v čestitki stane samo 20 din. Vaše želje sporočite na naslov: »Domače novice« Lenart, poleg pa napišite vaš točen naslov.
i§ ' lis ' tel
■1	2	3	i	5	b	T-
«					• •	3
-10		'r\		• •	-M	
12	'r\	u	• • r^s	«M		• •
15	16			• • rs		/19
lo					• •	
Vodoravno: 1. francoski filmski igralec (Boyer), 8. latinski na-.ziv za zlato, 9. eden od samoglasnikov, 10. — 8. in 5. črka v abecedi, 11. del kolesa, 12. simbol za dušik, 14. rdeči križ, 15. ameriški filmski igralec (Flynn), 18. vzdih, 20. drugo ime za Pepija.
Navpično: 1. ameriški filmski igralec (James), 2. jezen, 3. 100 m2, 4. pijača, ki jo radi pijejo mornarji, 5. ljudska milica, 6. šesta črka v abecedi, 7. klic na pomoč, 11. organ vida, 13. hladno orožje, 16. grška črka, znak za gostoto, 17. nota, 19. simbol za živo srebro.
Danilo Muršec, osemletka Lenart
PIONIRJI NAM PIŠEJO
Prešernov dan
8. februarja smo priredili proslavo v počastitev našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna.
Prešernovo življenje je bilo grenko. Njegove pesmi so naletele na gluha ušesa. Toda danes se ponašamo z njimi. Za Slovence so njegove pesmi velika dragocenost, ker je malo pesnikov, kot je bil Prešeren.
Slavka Škrban, 8. b razred, Lenart
IZ NAŠE PRETEKLOSTI
POZIV
Na podlagi 3. točke Odloka o pristojbinah za cestna vprežna vozila (Uradni list LRS, št. 31/61) in tar. št. 8 Tarife občinskih taks v občini Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 10/60) ter 26. in 127. člena ZDP občanov (Uradni list SRŠ, št. 37/64)
POZIVAMO
občane, ki imajo v lasti ali uporabi predmete oziroma priprave:
1.	Cestna vprežna vozila
2.	Pol kočije
3.	Pse čuvaje
4.	Dvoosne traktorje
5.	Mlatilnice na strojni pogon s kapaciteto nad 500 kg na uro
6.	Strojne žage
7.	Samorodno trto
da prijavijo te predmete oziroma priprave v torek, dne 2. marca 1965 v času od 7. do 13. ure na pristojnem Krajevnem uradu.
Lastniki vinogradov s samorodno vinsko trto, morajo le-to prijaviti tisti občini, na območju katere leži vinograd s samorodno trto.
Občani, ki imajo v lasti ali posesti navedene priprave oziroma predmete, pa so te že prijavili radi predpisa taks v letu 1964, naj prijavijo samo morebitne spremembe o številčnem stanju, ker se bodo sicer uradno uporabili podatki o številu oziroma kapaciteti vprežnih vozov, polkočij. psov čuvajev, dvoosnih traktorjev, mlatilnic na strojni pogon in samorodni trti kakor so bili prijavljeni v letu 1964.
Lastniki oziroma posestniki kmetijskih proizvajalnih priprav in cestnih vprežnih vozil, ki teh predmetov v letu 1965 ne bodo uporabljali, morajo to v istem času priiaviti.
Lastnikom gori navedenih predmetov, ki teh ne prijavijo, se predpiše 100 % povišana kozenska taksa.
Skupščina občine Lenart Uprava za dohodke
Podobnih prizorov, kot jih prikazuje naš posnetek, je bilo v preteklih dneh mnogo. Dekleta so se poslavljala od svojih domov in odhajala v novo življenje. Poročni običaji so se pri nas ohranili. Hiše v katerih slavijo poroko, so tiste dni slavnostno okrašene. Vsi svat je pa nosijo velike voščene šopke. Posnetek je napravil Marko B rumen pri Finštrovih v Partinju 23. 11. 1964. Vsem, ki so se v zadnjem času poročili, iskreno čestitamo z željo, da postanejo naši naročniki.
Uredništvo
Jože Šuman:
OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA
TEHNIKA REZI
Rez moramo izvesti tako, da napravimo čim manjšo rano. Pravilno odrežemo poganjek tako, da poteka rezna ploskev od očesa malo navzdol. Škarje ali nož nastavimo 2 do 5 mm nad očesom. Odrežemo poševno tako, da je spodnji rob rezne ploskve v višini osnove očesa. Rezati ne smemo previsoko nad očesom, ker se rana ne more zaceliti, začne se sušiti in nato strohni. V takem primeru lahko pride do propada cele veje. Če režemo tik nad očesom, oko ne odžene, ker smo pri rezi poškodovali provodno celič-je, ki vodi k očesu. Rez ne sme biti preveč poševna, taka se slabo celi. Veje odžagamo tik ob deblu na vejnem prstanu. Odrežemo jo tako, da je zgornji del odžagan tik ob deblu, spodnji rob pa naj gleda malenkost iz debla. Žagamo do ene tretjine globine
v vejo s spodnje strani, nato žagamo nekaj cm stran od rezi, to je spodnje strani na zgornji strani veje. Večje rane zgladimo z nožem, da se hitreje celijo, manjša pa je tudi nevarnost pred okužbami, če režemo v času rasti, se rane hitreje celijo. Najslabše je, če odrežemo vejo na štrcelj. Takrat ne celi, štrcelj se posuši in strohni ter še okuži deblo. Če režeš, reži pravilno, ker sicer samo škoduješ drevesu. Vsled površne rezi lahko uničimo na drevesu cele veje. Votla debla nastanejo največkrat zaradi površne rezi.
CELJENJE IN POSPEŠEVANJE CELJENJA RAN Ranjene celice pri malih ranah se posušijo, spodnje pa se zamašijo z gumi podobno snovjo. V spodnjih živih celicah se z delit-
vijo tvori kalus. Na periferiji kalusa se tvori felogen, ki navzven ustvarja plutasto tkivo. Rana postane nepropustna za vodo, pline in mikrobe.
Velike rane celijo počasneje, zato je večja nevarnost pred okužbo. Pri velikih ranah tvori kalus debelni kambij. V kalusu nastane nov kambij, ki tvori navzven lubje, navznoter pa les. Tik pod površino kalusa se tvori felogen, ki tvori navzven plutovino. Z nenehno delitvijo kambijalnih celic raste svitek kalusa, ki sčasoma popolnoma prekrije rano.
Rane se hitreje celijo, če so manjše, če je drevo bujne rasti, če je drevo obilno gnojeno z du-
šikom, če je v času bujne vegetacije, ko je dovolj toplote in vlage. Velike rane, ki počasi celijo, zavarujemo pred škodljivimi vplivi s premazom. Za premaz ran lahko uporabimo smolo, oljnato barvo, katran ipd. Ti premazi ne smejo vsebovati strupenih primesi.
Rane pospešujejo celiti hormoni, ki se tvorijo v listih in sinte-tizirajo organske snovi, ki služijo za celjenje ran.
V velike rane vstavimo cepiče, ki služijo za celjenje ran, oziroma pomagajo celiti rane. Ko je rana zaceljena, cepiče postopoma odstranimo. Rane na deblu s cepiči premestimo. Votline v deblu so posledica nezaceljene rane. Strohneli les izdolbemo do zdravega lesa, rano razkužimo s 5 % raztopimo modre galice CuSOi in zalijemo s cementom.
(Se nadaljuje)
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA
SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE LENART
Na podlagi 38. in 42. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92 /63) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 13. februarja 1965 sprejela
SKLEP
o spremembi odločbe o določitvi območij zborov volivcev za volitve odbornikov občinske skupščine Lenart.
I.
Odločba o določitvi območij zborov volivcev za volitve odbornikov občinske skupščine v Lenartu št. 1/1 013-2/36-7 z dne 11. 4. 1964 se v točki I. spremeni za nasldnje volilne enote: v volilni enoti št. 6: 6. zbor volivcev za naselja: Zg. Bačkova Zg. Ščavnica v volilni enoti št. 10:
Pomisli - ugani
Odgovor za uganko, ki je bila objavljena v letošnji 2. številki je naslednji: POSNETEK JE BIL NAPRAVLJEN V VOLI ČIN I, ZAKU-SKO PA JE PRIPRAVIL OBČ. ODBOR RK LENART.
Knjižno nagrado bo tokrat dobila IVICA KLOJŽAR, Ptujska cesta 61, Lenart.
Dragi bralci prosimo vas, da nam sporočite priimke oseb, ki jih prikazuje naš posnetek. Odgovore pošljite do 10. marca 1965 na uredništvo Domačih novic.
10. zbor volivcev za naselja: Sp. Bačkova Drvanja Ihova
v volilni enoti št. 18:
19.	zbor volivcev za naselje: Gočova
20.	zbor volivcev za naselja: Sp. Senarska
Spremenijo se tekoče št. zborov od 20 do 27 na nove tekoče št. 21 do 28. v volilni enoti št. 24: 26. zbor volivcev za naselja: Zg. Partinje Sp. Partinje
II.
V točki II se odločba št 1/1 013-2/62-7 spremeni za naslednje volilne enote: A. v skupini gospodarstva: a) v prvi podskupini v volilni enoti št. 3: 3. zbor delovnih ljudi za delovne organizacije:
1.	obrtno gradbeno podjetje Lenart
2.	cestno podjetje Maribor — enota Lenart
3.	komunalna banka Maribor — ekspozitura Lenart
4.	PTT podjetje Maribor — pošte: Lenart, Gradišče, Benedikt, Cerkvenjak, Voličina, Jurovski dol in Zg. Ščavnica
5.	komunalni zavod Lenart
v volilni enoti št. 5: .
5. zbor delovnih ljudi za delovne organizacije:
1.	trgovsko podjetje »Potrošnik« Lenart
2.	trgovsko podjetje »Izbira« Cerkvenjak
3.	gostinsko podjetje Lenart
4.	trgovsko podjetje »Meso« Maribor — obrat Močna
5.	trgovsko podjetje »Povrtnina« Maribor — poslovalnica Lenart
b) v drugi podskupini: v volilni enoti št. 2: 7. zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo kmetijsko zadrugo Zg. ščavnica — Velka (del) — naselja: Ana
Zg. Bačkova Krivi vrh Zg. Ščavnica v volilni enoti št. 9: 14. zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo kmetijska zadruga Lenart — obrat Selce v volilni enoti št. 11: 16. zbor delovnih ljudi za delovne organizacije:
kmetijsko zadrugo Lenart — uprava kmetijsko zadrugo Lenart — obrat Transport
kmetijsko zadrugo Lenart — obrat »Brest«
člane kmetijske zadruge Lenart na območju naselij: Lenart, Sp. Porčič, Sp. Žerjavci, Zg. Žerjavci, Radoho-va; Šetarova, Lormanje, Zamarkova, Močna, Vinička vas
veterinarsko postajo Lenart zvezo ribiških družin Maribor — obrat Hrastovec
živinorejsko veterinarski zavod Ptuj — enota Lenart B. v skupini prosvete in kulture: v volilni enoti št. 1: 18. zbor delovnih ljudi za delovne organizacije:
1.	osnovna šola Lenart
2.	osnovna šola Voličina
3.	delavska univerza Lenart
4.	pogodbena skupnost »Domače novice« Lenart
v volilni enoti št. 3: 20. zbor delovnih ljudi za delovne or-ga.nizacije: 1. osnovna šola Zg. ščavnica 2.. osnovna šola Jurovski dol D. v skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih
v volili enoti št. 1:
23.	zbor delovnih ljudi za delovne skupnosti:
1.	občinski odbor SZDL Lenart
2.	postaja ljudske milice Lenart
3.	zavarovalnica Maribor — območje skupščine občine Lenart
v volilni enoti št. 2:
24.	zbor delovnih ljudi za delovne skupnosti:
1.	uprava skupščine občine Lenart
2.	občinske komite ZKS Lenart
3.	zavod za zaposlovanje delavcev Maribor — izpostava Lenart
4.	občinski sindikalni svet Lenart številka: 1/1 013-2/63.368
Lenart, dne 13. februarja 1965
Predsednik skupščine občine Lenart Edo Zorko
Na podlagi 37. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92/63) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 13. februarja 1965 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov, ki se volijo v vsaki volilni enoti v občinsko skupščino v Lenartu.
1.	člen
V	odloku o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov in števila odbornikov, ki se volijo v vsaki volilni enoti v občinsko skupščino v Lenartu (Uradni list okraja Maribor, št. 11-219/63) se v 1. členu spremenijo in dopolnijo posamezne točke, tako da v prečiščenem besedilu gla. sijo:
6. volilna enota št. 6, ki obsega naselji: Zg. Ščavnica, Zg. Bačkova;
10. volilna enota št. 10, ki obsega naselja: Sp. Bačkova, Drvanja, Ihova;
24. volilna enota št. 24, ki obsega naselji: Zg. Partinje, Sp. Partinje.
2.	člen
V	dragem členu se pod A. v skupini gospodarstva, a) prva podskupina in b) draga podskupina spremenijo in dopolnijo posamezne točke, tako, da v prečiščenem besedilu glasijo:
3. volilna enota št. 3 v kateri se voli 1 odbornik, obsega delovne organizacije: obrtno gradbeno podjetje Lenart, cestno podjetje Maribor — enota Lenart, komunalna banka Maribor — ekspozitura Lenart, PTT podjetje Maribor — pošte: Lenart, Gradišče, Benedikt, Cerkvenjak, Voličina, Jurovski dol in Zg. Ščavnica, komunalni zavod Lenart;
5. volilna enota št. 5 v kateri se voli 1 odbornik, obsega delovne organizacije: trgovsko podjetje »Potrošnik« Lenart, trgovsko podjetje »Izbira« Cerkvenjak, gostinsko podjetje Lenart, trgovsko podjetje »Meso« Maribor — obrat Močna, tr-
govsko podjetje »Povrtnina« Maribor — poslovalnica Lenart, KIK Pomurka — poslovalnica Lenart, trgovsko podjetje »Tobak« Maribor — poslovalnica Lenart, Slovenija sadje Ljubljana — skladišče Hrastovec;
7. volilna enota št. 2 v kateri se voli I odbornik, obsega kmetijsko organizacijo: kmetijsko zadrugo Zg. Ščavnica — Velka (dei) — naselja: Ana, Zg. Bačkova, Krivi vrh, Zg. ščavnica;
14. volilna enota št. 9 v kateri se voli 1 odbornik, obsega kmetijsko organizacijo: kmetijsko zadrugo Lenart — obrat Selce.
16. volilna enota št. 11, v kateri se volita 2 odbornika, obsega kmetijske organizacije: kmetijsko zadrugo Lenart — uprava, kmetijsko zadrugo Lenart — obrat »Transport« in obrat »Brest«, člane kmetijske zadruge Lenart na območju naselij: Lenart, Sp. Porčič, Sp. Žerjavci, Zg. žerjavci, Radehova, Šetarova, Lormanje, Zamarkova, Močna, Vinička vas, Veterinarsko postajo Lenart, zvezo ribiških družin Maribor — obrat Hrastovec, živinorejsko veterinarski zavod Ptuj — enota Lenart.
3.	člen
V	drugem členu se pod B. v skupini prosveta in kultura spremenijo in dopolnijo posamezne točke, tako da v prečiščenem bsedilu glasijo:
1.	volilna enota št. 1 v kateri se voli 1 odbornik, obsega delovne organizacije: osnovna šola Lenart, osnovna šola Voličina, delavska univerza Lenart, pogodbena skupnost »Domače novice« Lenart;
2.	volilna enota št. 3 v kateri se voli 1 odbornik, obsega delovne organizacije: osnovna šola Jurovski dol, osnovna šola Zg. ščavnica.
4.	člen
V	drugem členu se pod D. v skupini delovnih ljudi v državnih organih družbenih organizacij in društvih spremenijo in dopolnijo posamezne točke, tako da v prečiščenem besedilu glasijo:
1. volilna enota št. 1 v kateri se voli 1 odbornik, obsega delovne skupnosti: ob-
činski odbor SZDL Lenart, postajo ljudske milice Lenart zavarovalnico Maribor — območje skupščine občine Lenart;
2. volilna enota št. 2, v kateri se voli 1 odbornik, obsega delovne skupnosti: upravo skupščine občine Lenart, občinski komite ZKS Lenart, zavod za zaposlovanje delavcev Maribor — izpostavo Lenart, občinski sindikalni svet Lenart.
5. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor« .
Številka: 1/1 013-2/63-367 Lenart, dne 13. februarja 1965
Predsednik skupščine občine Lenart Edo Zorko
NEDELAVNOST
Občinska organizacija združenja rez. oficirjev in podoficir-jev Lenart je bila pred leti najaktivnejša v okraju. Na nedavni letni konferenci pa je bilo ugotovljeno, da organizacija v preteklem letu ni dosegla vidnejših uspehov.
V razpravi so poudarili, da morajo oficirji in podoficirji obnavljati tradicije NOB in pokazati več volje do dela. Mnogi člani te organizacije delajo v drugih organizacijah, eni pa stojijo ob strani.
Navzoči so poudarili, da je potrebno v bodoče posvetiti večjo skrb individualnemu izobraževanju in strokovnim predavanjem.
FILMSKIH
LENART
7. marca — »JAZ PUSTOLOVEC« — mehiški barvni film
14. marca — »NADŠTEVILNA« — jug. črno beli CS
VOLIČINA
7. marca — »JUNAŠKO DEJANJE« — italijanska komedija
14. marca — »SEDEM IZHODOV« — it. zg. SCP film
GRADIŠČE
7. marca — »ŽENA V PREIZKUŠNJI« — am. barvni CS
14. marca — »SABANON IN SABA« — am. barvni CS
OPRAVIČILO
V letošnji 3. številki Domačih novic smo v sestavku pod naslovom: »Ponovno kinopredstave« med drugim napisali, da bodo Gradiščani skupno s časopisom prejeli tudi program filmov za letošnje leto. Programa nismo mogli priložiti, ker je pokvarjen razmnoževalni stroj, to pa bomo storili čimprej in se vam danes opravičujemo.
SREČANJE
Od Strme gore do Pariza
(Nadaljevanje s 4. strani) Čutil sem, da je mnogo doživel in se vedno boril za koristi delavskega razreda.
Ivan mi je povedal, da govori nemški, francoski in delno angleški jezik. Učil pa se je tudi stenografijo. Še danes si dopisuje z nekdanjim delovnim tovarišem iz Nemčije. To pa že težko dela, ker mu je opešal vid.
Iz Pariza si je prinesel veliko orodja in načrtov, kar še danes zvesto hrani.
Pripovedoval mi je tudi o pomoči partizanom v II. svetovni vojni in drugo.
Med svojimi zanimivimi knjigami ima napredne knjige. Še vedno pa ima kolekcijo razglednic, ki ponazarjajo Pariško komuno. To so za njega najdragoceneši spomini.
Ivan si je s svojim trdim delom prislužil precej denar-
ja. Naložil ga je v banko. Prišlo je do dveh svetovnih vojn in mu je na koncu zadnje vojne ostalo le nekaj tisočakov gotovine. Kokol nima pokojnine, od občine dobivata z ženo 8.000 din mesečno kot rento za zemljišče, ki sta ga dala družbi.
- Na apnenčasti Strmi gori živi Ivan Kokol. Tam ima svojo delavnico polno orodja, ki si ga je nekoč izdelal v raznih krajih Evrope. Še vedno dela in obuja spomine na preteklost... na ravne pariške ulice in na rojstvo avtomobilske industrije. Čas beži... po cestah vozijo avtomobili hitreje in brez lesenih karoserij, pri nas pa si je delavski razred priboril tisto, za kar so se nekoč borili sindikati in napredne stranke v katerih je delal tudi Ivan.
Franček Štefanec
Brez znanja ni samoupravljanja
V Obrtno-gradbenem podjetju Lenart je povprečno 100 delavcev in uslužbencev. Okoli polovica zaposlenih nima popolne osnovnošolske izobrazbe. Ko je delavska univerza Lenart razpisala vpis za sedmi in osmi razred osnovne šole, se jih je javilo samo 5.
Vsled posebnosti del, ki jih opravljajo, delajo okoli 9 mesecev v letu. Torej bi imeli poedinci dovolj časa, da bi se v zimskem obdobju izobraževali. To bi delali v svojo korist, saj brez izobrazbe ni pravega samoupravljanja. Znanje pa bi jim tudi omogočilo, da bi čimprej prišli na plačevanje po učinku. Danes so zaposleni še vedno plačani na uro.
O omenjenih vprašanjih so razpravljali na nedavnem občnem zboru tamkajšnje sindikalne podružnice. Ob tej priložnosti pa so evidentirali tudi tovariše, ki bodo prišli v poštev pri prihodnjih volitvah v DS.
- Hasi ktaii (* tetu 1000 -
Piše: Franc Šuman j J
Za Lilekovo znanje so se zanimali evropski centri, kjer je imel tudi svoja predavanja. Njegovi sovrstniki pravijo, da mu tuji jezik hi nikoli delal težav. Lilek je največ služboval v Bosni in nekaj časa v Dubrovniku. V Sarajevu je pripravil vse potrebno za ustanovitev univerze. Za svoje delo je bil večkrat odlikovan. V Bosni je imel veliko prijateljev iz profesorskih krogov in bivših dijakov, od katerih so nekateri dosegli visoke položaje po zaslugi svojega profesorja. Lilek je bil skromen in marljiv do svoje smrti. Bil je poročen. Sin mu je padel kot oficir v prvi svetovni vojni. Hčerka pa je bila učitelji-
■BBBBnaBBMBKoMH
ca in je zgodaj umrla. Lilek je v 90. letu starosti umrl v naročju svoje zveste žene Emice v Celju leta 1940.
Te vrste sem napisal, da bi Le-narčani ne pozabili na nekdanjega pastirčka, trmastega čevljarčka in končno visoko cenjenega svetovno znanega pedagoškega učenjaka.
Ko je Lilek zadnjič obiskal svoj rojstni kraj, je izrazil željo, da naj bi se po njegovi smrti na Rajšpovi hiši vzidala majhna plošča, ki bi označevala njegovo rojstvo in srečno naključje, ko je padel s hrasta. Ta želja mu ni bila uresničena.
Prve nauke je v lenarški šoli
dobil tudi dr. medicine in specialist ortopedike in vseučiliški profesor dr. Hans Spitzy, sin trgovca, rojen v Lenartu 1. 1878. Umrl je na Dunaju leta 1956. Dr. Ivan Spitzy je bil svetovno znan zdravnik za razne vrste bolezni, posebno pa je bil dober ortoped. Za časa svojega življenja je bil med najbolj sposobnimi zdravniki za zdravljenje pohabljenih ali poškodovanih organov. Na Dunaju je imel svoj sanatorij. Tam je zdravil paciente iz raznih delov sveta. Velikokrat je predaval na raznih vseučiliščih v Evropi in Ameriki. Zanimivo je, da je zdravil tudi sina zadnjega turškega sultana. Za nagrado je dobil raz-
košno vilo v letovišču Baden pri Dunaju. Njegova žena pa je prejela v dar od sultana dragocen nakit. Dr. Spitzy je zdravil tudi mnoge naše rojake. V svoj rojstni kraj je rad prihajal in se je tam pogovarjal v lepi slovenščini. Želel si je, da bi bil po smrti pokopan pod rojstno grudo. Želja se mu ni izpolnila. Te vrste naj služijo v spomin vsem tistim, ki so ga poznali, pa tudi tistim, ki jih je zdravil.
MEŠČANSKA ŠOLA
PRI LENARTU V SLOV. GORICAH Po končani prvi svetovni vojni je bila v Lenartu ukinjena nemška šola. V letu 1919 je bila ustanovljena meščanska šola. Ta šola je delovala do začetka druge svetovne vojne in je bila edina te vrste v Slov. goricah.
(Se nadaljuje)
Na vrata je potrkalo. Ja-kec je bil nekaj časa tilio, nato pa je vseeno vprašal: »Kdo je?« »Le odpri Jakec, nič se boj, jaz sem, pater Mihael.« Plašnost je fanta minila in je šel odpirat.
Pater Mihael mu je prišel svetovat, da mora fant pred spanjem opraviti večerno molitev. Nekaj časa sta kramljala in Jakcc je ostal sam.
Fant je v samostanu spoznaval novo življenje. Sem so pogoste prihajale revne kmečke ženice in prinašale svoje pridelke. »Tu imate gospod, v božjem imenu!« so govorile ženice, doma pa so imele revščino in trpljenje.
Hrana v samostanu je bila dobra in nikoli je ni manjkalo. Jakec je čutil veliko razliko med ljudmi iu v njem se je pričelo nekaj lomiti.
Šolske počitnice so minile in je prišel dan odhoda domov. Pred odhodom je prišel k Jakcu župnik in mu dal dva zavitka s kovanci. V vsakem zavitku je bilo po 100 din. »To vzemi Jakec, ker si nam pomagal!« mu je dejal župnik. Fant je ostrmel: »Ali je mogoče, da sem dobil samo 200 din, saj sem delal cele dneve?« je mislil.
Doma se je stanje nekoliko popravilo. Mati je že vstala in še vsa slabotna pričela delom v liiši.
Nekega dne pa so Kranjčevi ponovno odšli v sosednje mestece. Jakec je tokrat nerad šel. Mati je od njega zahtevala, da mora iti v mestece prosit tamkajšnjega župnika za botra. Fant ni vedel kaj storiti?
Šest pitancev v pogodbenem sodelovanju
Nedavno smo se oglasili pri ANTONU TURKU v Lormanju št. 17 in ga zaprosili za razgovor. Gostoljubni 40-letni Anton nam je povedal:
Z ZADRUGO STALNO SODELUJEM
»V Lormanju sem dve leti. Sem sem prišel iz Šetarove in tukaj kupil večji kos zemlje. Imam 7 ha obdelovalne zemlje in v kooperacij ski proizvodnji nekaj njivskih površin posejanih s pšenico in koruzo. Z zadrugo stalno sodelujem od takrat, ko je ona pričela s kooperacijo. Zadruga mi nudi večje količine gnojil, ki jih lahko plačam, ko spravim pridelek.
VEČINOMA ORJEM S TRAKTORJEM
Večinoma orjem s traktorjem, ki mi ga da na razpolago zadruga. Ker pa traktor ni vedno na razpolago, kadar bi ga potreboval, moram orati tudi z voh. Zadruga naj bi imela na razpolago posebne traktorje za kooperacij-sko proizvodnjo. Dogodilo se mi je, da smo morali hoditi zadrugo prosit celih 14 dni za traktor. Vsled tega pa nastane škoda.
Kmetje smo se v zadnjem času bolj povezali in zadružni traktor orje večji skupini kooperantov v istem obdobju.
Traktorske usluge so hitrejše in cenejše, kot če orjemo z živino
in z lastno delovno silo. Ce bi bil traktor vedno na razpolago, potem mi ne bi bilo potrebno rediti volov. Namesto njih bi lahko redil več pitancev. Želim pridelati čimveč in v tem vidim korist od kooperacije.
Z zadrugo smo se že pogovarjali, da bi skupina kooperantov iz nagega območja nabavila traktor. Vendar smo v našem kraju med seboj premalo enotni.
LASTNA TELETA SEM PRODAL ZADRUGI IN JIH SEDAJ NADALJE PITAM
Redim 12 glav živine. Na 5 ha travnikov mi zraste dovolj kvalitetne krme. Manjši del travnikov pa mi poplavlja Pesnica. Redim šest glav pitancev za pogodbeno sodelovanje. Zadrugi sem prodal svoja teleta in jih sedaj nadalje pitam. Lani sem v kooperacij ski proizvodnji prodal 4 glave pitancev, ki so imeli povprečno po 500 kilogramov. Do konca letošnjega leta bom zadrugi prodal 5 glav v skupni teži 2.000 kg.
Živini ne dajem močnih krmil, ker so precej draga. Dajem ji pa kvalitetno krmo. Pri tem uporabljam tudi koruzni zdrob. Dveletno tele ima pri meni povprečno 560 kg.
SVINJEREJO BOM OPUSTIL
Svinjerejo bom v bodoče opustil in se bom bavil predvsem z
Lormanje pozimi
Obširne priprave na volitve
(Nadalje vem j c s 1. strani)
OBČINSKA SKUPŠČINA:
Občinski zbor:
Za volilno enoto (v nadaljnjem besedilu VE) 2. Jože Purgaj iz Sp. Žerjave in Urbančič Franc, za VE 4. Feliks Damiš in Janez Belna, za VE 6. Franc Rajter in Jože Šnajder mL, za VE 8. Franc Lorber in Erika Mlinarič, za VE 10. Konrad Kukovec in Marija Rihtarič, za VE 12. Rudolf Bun-derla in Konrad Kocbek, za VE 14. Adolf Ploj in Rudolf Vrbnjak, za VE 16. Kari Ferenc in Vinko Simonič, za VE 18. Franc Kukovec in Janez Trinkaus, za VE 20. Jože Peklar in Branko Baloh, za VE 22. Jože Šiker, Stanko Kran-fogel in Vinko Rop, za VE 24. Jože Jarc in Franc Kraner.
ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI:
Za VE 1. Srečko Fras in Ivan Trdin, za VE 3. Terezija Lorenci in Branko Kos, za VE 5. Olga Ceh, Milka Kristl in Anica Ko-vačič.
živinorejo, ki se mi zdi donosnejša in potrebuje manj delovne sile. Za kilogram svinjskega mesa se skoraj več porabi kot za kg telečjega. V bodoče bomo skušali na vseh travniških površinah kositi trikrat. Tam kjer smo do sedaj dobro gnojili, nam je to že uspelo.
S KRMNO PESO DOSEŽEMO VEČJO MOLZNOST
Sadim precej krmne pese. Ci-tal sem, da krmna pesa omogoči večjo molznost. Napravil sem poizkus in se o tem prepričal. Krava molznica, ki sem ji dal dnevno od 7 do 8 kg krmne pese, je dala 2 litra mleka več dnevno. Z mlekom dalj časa hranimo teleta in izdelujemo maslo za trg. Krave imam pod kontrolo in imajo povprečno 3,8 maščobnih stopinj.
V Lormanju imamo zbiralnico mleka za mariborsko mlekarno. Letos bom tja prodal okoli 5.000 litrov mleka.
Do sedaj se mi je včasih dogajalo, da so mi takrat, ko sem prodajal večje količine mleka, zmanjšali maščobno stopnjo. V bodoče bo maščobnost mleka meril tudi Agrokombinat KZ Lenart in nam bo s tem pomagal pri pravični prodaji. Ena ma-ščobna stopnja stane namreč 18 din, kar pa se pozna pri večji količini mleka.
Anton T ur k iz Lormanja s svojim volom	Foto: T. Štefanec
ZADRUGA MI BO DALA KOSILNICO Zadruga mi bo prodala kosilnico. Eno tretjino bom plačal takoj, ostalo pa v petih letih, to bomo obračunali preko živinorejske kooperacije.«
S tem se je končal naš razgovor, v mislih pa so nam ostale Antonove besede: »ŽELIM PRIDELATI CIMVEC IN V TEM VIDIM NAMEN KOOPERACIJE!«
Franček Š.
V SLUŽBI LJUDSTVA
OBČNI ZBORI GASILSKIH DRUŠTEV
Foto: Tone Štefanec
A)	druga skupina (kmetijstvo):
za VE 2. Marija Gutman in Jože Rehar, za VE 4. Franc Krempl in Ivan Budja, za VE 6. Franc Kovačič, za VE 8. Franc Mencinger, za VE 10. Stanko Daks in Konrad Korošec, za VE 12. Janez Golob in Ciril Rožmarin.
B)	V skupini prosveta in kultura:
Za VE 1. Milka Kustec in Tatjana Tuš, za VE 3. Dora Marko-vič in Milica šnuderl.
C)	V skupini zdravstvo in socialno varstvo:
Za VE 2. Jožica Vaukan in Angelca Kraner.
D)	V skupini državni organi in družbene organizacije:
Za VE 2. Marija Antauer.
O omenjenih predlogih so razpravljali na nedavnih zborih volivcev in zborih delovnih skupnosti in so dali svoje dopolnilne predloge. O konkretnih kandidatih, ki so jih predlagli na omenjenih zborih, bomo pisali v prihodnji številki.
GRADIŠČE:
Gasilsko društvo Gradišče je letos imelo svoj 90. redni letni občni zbor. Na njem so ugotovili, da sta bila v lanskem letu dva požara na njihovem območju. Pri obeh so gasilci uspešno opravili svojo dolžnost. Nadalje so ugotovili, da je v društvu premalo mlajših članov in da bo potrebno temu v prihodnjem letu posvetiti večjo pozornost. Nato so sprejeli statut društva, predstavnica tamkajšnjega KUD tov. Štefka Kšela pa je dala društvu priznanje za pomoč pri gašenju in popravilu kulturnega doma.
Letos bo društvo praznovalo svojo 90. letnico obstoja in bodo vsled tega organizirali razne prireditve. Na občnem zboru je sodelovala godba in pevski zbor iz Jarenine, domača godba in predstavniki občinske gasilske zveze ter gasilska društva Maribor center.
GOCOVA:
Na občnem zboru gasilskega društva v Gočovi so poudarili, da so v lanskem letu dali največ pozornosti preventivi in dograditvi novega gasilskega doma. Društvo je sprejelo svoj statut.
Letos bodo skušali nabaviti cevi in električno sireno ter bodo dokončno uredili notranjost gasilskega doma.
OSEK:
Gasilci iz Oseka so bili na svojem občnem zboru v razpravi živahni. Sklenili so, da bodo orga-
nizirali tečaj za izprašene gasilce in več pozornosti posvetili mlajšim gasilcem. Govorili so tudi o vključevanju mladine v razne družbeno politične organizacije in o tem, da naj bi naš list več pisal o problemih društev in or-ganizaoij na terenu. Posebno skrb pa so posvetili tudi skupščinskim volitvam, nato pa so sprejeli statut društva.
DO SEDAJ SO ČLANI GASILSKEGA DRUŠTVA IZ OSEKA NAPRAVILI 2.000 PROSTOVOLJNIH UR. NA OBČNEM ZBORU PA SO PONOVNO SKLENILI, DA BO VSAK ČLAN DRUŠTVA NAPRAVIL PO 50 UR PROSTOVOLJNEGA DELA!
S. Š.
Na občnem zboru gasilskega društva Gradišče, je predsednica tamkajšnjega KUD Štefka Kšela izročila društvu priznanje za požrtvovalnost pri gašenju kulturnega doma.
Foto: Brumen