3xhaja IrikraltiaieTUn: v torek, četrtek, soboto. 8-ssueti three tim« au^t Tues clcijy f Th -mrsintj GLASILO tLOVflKlQA KATOLIŠKEGA DEL A VST V A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD FORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 114. V- Katoliški shod v Ljubljani. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 22. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER, 22, 1923. LETO CVOL^ K DRUGA NESREČA V EVELETH-U. AMERIŠKE VESTI. Nekateri so se oglasili pri tajniku držav ne blagajne in so predlagali, da bi pri bližnjim kongresu, na kakšen način znižali državne davke. Tajnik dr. blagajne, je odgovoril, da je bolj težko, da bi prišlo to vprašanje na dnevni red pri bližnjem kongresu, kajti kongres ima za izvršiti preveč drugih velevažnih političnih vprašanj. — Washington, ska komisija za Zdr. drž. se je pritožila pri zvezni vladi, da se v sedanjem času preveč izkopu-je mehkega premoga in sicer za 20 do 40 procentov. Ker je veliko pomanjkanje železniških voz in ker jako v veliki množini rabijo v premogovnikih, so zahtevali, da si za radi tega na kakšen drugi način -opomorejo in * Poroča Rev. Dr. F. T. (Konec). Ze v petek in soboto je pričela dobivati Ljubljana svečano lice, ko so se pokazale na vseh državnih in mestnih poslopjih in mnogih zasebnih hišah slovenske trobojnice. Tudi so že začeli prihajati s Štajerskega in Prekmurja prvi udeležniki kongresa, j Washington, ki so najprvo pohiteli na prelepo božjo pot k Mariji Ponfagaj na 'domafi Politiki v Washington« Brezje. Železniška uprava, ki je okusno okrasila vse tri ljubljanske kolodvore, je dala 28 posebnih vlakov na razpolago, tudi mestni tramvaj je bil vse dni kongresa v zelenju. V petek ponoči in cel dan v soboto je neprestano padal dež, nasprotnikom v veselje, kongresistom v žalost. Zato je do 5000 Štajercev odšlo že v soboto domov. Ker so prišli brez dežnikov, so bili do kože premočeni. V soboto proti večeru pa se je zjasnilo, novo upanje je navdalo prireditelje in udeležnike. Novi vlaki so prihajali celo noč iz vseh štirih vetrov. Ljubljana je zbrala pod svojim okriljem zastopnike vseh slovenskih sinov in hčera. Višek navdušenja je pokazala v nedeljo slovesna procesija, ki se je začela pomikati že ob 7. uri zjutraj. Udeležba je bila tako ogromna, da so prihajale zadnje množice na kongresni trg pred nunsko cerkvijo šele ob 11. uri. Trezni presojevalci cenijo dejansko udeležbo procesije na 30.000. Zastopani so bili vsi verni Slovenci in vse slovenske katoliške korporacije. Ameriške Slovence je zastopal g. Holmar iz Clevelanda in g. Vogrič s hčerko iz New Vorka Na čelu westfalskih Slovencev in Slovenk — 22 po številu sta zastopala č. g. Tensundern in društveni vodja g. Anton Koncilja iz Gelsenkirchen na Westfalskem. Koroški in primorski Slovenci niso nastopili pod svojim lastnim praporom, ker bi jih od narodnih nasprotnikov čakale doma nove, podvojene muke. Vendar so bili oboji častno zastopani! Marsikomu je stopila solza v oči. ko je neka Korošica ob pogledu na navdušeno množico krčevito vzkliknila: "Dajte nam nazaj našo slovensko zemljo in naše slovenske duhovnike!" In na stopnicah pred frančiškansko cerkvijo se je razjokal sivolasi primorski starček, ko je zagledal pestrobujne vrste slovenskih fantov in deklet, ki neustrašeno in pokonci stopajo svobodni na svobodnih tleh Podobnih ganljivih prizorov bi bilo za poseben podlistek vašega cenjenega lista. "Ni nas treba biti srah !" si slišal venomer. ko so korakali fantje in dekleta v narodnih nošah in prihajali konjeniki in okrašeni vozovi, kolesarji in skavti, vsi. v katerih prsih še bije slovensko verno srce. Na kongres je prihitelo tudi mnogo Hrvatov, Čehov in Poljakov; celo Francozi in Ho-landci so stopili vmes. Ob 10. uri je daroval papežev nuncij Hermenegilo Pelegri-netti na prostem pred nunsko cerkvijo sv. mašo. katere se je udeležil tudi kralj Aleksander, civilni in vojaški dostojanstveniki, zastopniki raznih korporacij in stanov ter ogromne množice kon-gresa. Po končani sv. daritvi je podelil papežev odposlanec nepregledni množici papežev blagoslov. Popoldne istega dne so se zgrnile neštete množice na Stadionu — nasproti topničarski vojašnici — kjer so nastopili Orli in Orlice, proizvajajoč v splošno zadovoljstvo najrazličnejše vaje. Prihodnja dva dneva — pondeljek in torek sta bila odmerjena zborovanju posameznih odsekov. Tu so razpravljali o verski obnovi slovenskega katoliškega ljudstva, o vzgoji mladine doma m v šoli. o novem šolskem zakonu, o dušnem pastirstvu med našim izobraženstvom, o pokretu za treznost, o apostoljskem delu na jugu naše države, o osnovanju osrednjega prosvetnega doma in o najbolj perečih sodobnih socialnih vprašanjih. NEMČIJA BO POPUSTILA GLEDE RUHRA. Papežev nuncij pri kancelarju. — Napovedan napad komunistov. — Nacionalisti se upirajo sedanjemu kan celarju. i AVTOMOBILSKA NESREČA ZAHTEVALA ŽIVLJENJU ROJAKA FRANK MODICA. — ROJAK JE BIL ZA* DET S STUDEBAKER AUTOMOBILIOM, KI GA JE VOZIL SLOVENC FILIP GREGORICH. — MODIC JE BIL ZADET S TAKO SILO, DA JE NA MESTU OBLEŽAL MRTEV. — JS^-fSS GRKI ZADOSTILI ITALI- —o— I strašno novico, ko je zadela gro- Berolin. — Kancelar Strese-(zna nesreča zadnji teden rojaka mann se je zadnje dni izrazil, da .John Lauriča, že je udarila na ne more več prenašati tega spo- naše uho druga pretresljiva vest, ra, ki traja med Nemci in Fran-1 da je kruta in neusmiljena ne- cozi in je sklenil, da bo v krat-' sreča stegnila svojo roko in zah- Premogar- določil posebno sejo, na ka-;tevala življenje 45-letnega ro- teri se bo določilo, kako popu-jjaka, Slovenca Franka Modic v stiti Francozom, da se pride do!naši naselbini. zedinjenja. j Rojak Frank Modic se je vra- . ... . , , , ... Ičal iz dela po betonirani cesti in Določil je. da bodo dali ^o - . . , . , (A , ... , ,.. t . . , , i pri takozvanem kraju Adams miljard zlatih mark in. da bodo - „ . .... . J pit je prihitel opustili svoj upor do Francozov. z avtomobilom Filip Gregorič 20-letni mladenič, JANOM. V Phalerskem zalivu se je zbralo brodovje velesil. Grki oa niso dobili ve- venskemu ljudstvu vera še vedno trdna in živa in da mora ta kini je bilo pisano, da je nekMiko denarja. Vdrli so tudi v tis- vera združiti pod svojim okriljem vse sloje naroda, ki so dobre- Sandler poročnik H. Williams, sra srca. Sijajna procesija je bila obenem sijajna priča, da je ki Je napravil 266 milj na uro. slovenski narod v resnici katoliški, globoko vdan Cerkvi — Tama. Iowa. — Neki Charles Lamb in Mrs. Tohn Shinner -o- JUGOSLAVIJA ČAKA. svojo moc v nas in da hoče njenih naukov tudi v bodoče črpati veselih in bridkih dneh. Ljubljana, 30. avgusta 1923. PONESREČENI JOHN LAU- odpirala vrata v življenje, ko ga KIC, O KATEREM JE BI- je zadela strašna usoda. Brez o-LO POROČANO V ZAD- beh nog bi bil velik revež vse NJIČ, JE UMRL. 'življenje, če tudi bi ne trpel dru- Rojak Tohn Laurie, ki se ie ^ v ^^ienje brez nog Ponesrečil pri Leonidas čistilni- bl b,la hu^a usoda Za Za" je preminul zadnjo nedeljo t0 Je f, ^u zatem, ko sem oddal mo- Je Pokhcal k seVi B.?g' Je zadnje poročilo na pošto. LT-je v More hospital. Smrti je DaJe podlegel radi izgube velike jpnozme krvi. Zdravniki so upa-da bo ostal pri živlenju. kar ^ Pa ni zgodilo. . ^nesrečeni se je moral loči-V od sveta v najlepši dobi svojega zrenja. Ravno so se mu in mu s tem prikrajšal marsikateri trenutek trpljenja. Sorodnikom izražam ob tej priliki globoko sožalje. I^mrlemu mladeniču pa naj sveti večna luč in naj počiva v miru! Poročevalec. -o- BT* ŠIRITE LIST EDINOST sta se peljala na nekem prevoznem avtomobilu, ravno čez železniško progo, ko jih je ravno nasproti prišedši vlak vrgel več kot 50 čevljev daleč. Oba sta bila momentalno mrtva. — Waukegan. — Bankir Ernest Curtis in Len Small sta bila osumljena glede poneverbe obresti ljudskih bondov. Obravnava se je vršila pred dnevi in oba sta bila oproščena. — Charleston, S. C. — Prejšni guverner države South Caroline in njegov brat Lee Harwey sta bila obsojena pred tukajšno glavno poroto, da sta kriva vsled kršenja postav, glede bančnega poslovanja. Bila sta prva uradnika v banki "Enterprise". ŠIRITE LIST EDINOST . Beograd. — Jugoslovanski karno, kjer tiskajo denar in jih kab5nct c.aka. kaj bo definitivno silili, da bi jim napravili denar- |odločil italijanski ministrski ja. za kar so se delavci upirali. predsec]nik Mussolini glede reš-Nameravajo tudi tiskati svoj po- keffa vprašanja. Poroči]o pravi} seben denar. Generalna stavka ida neyarno9ti za oboroženi spo- je napovedana po vseh krajih te pokrajine. večjih Kar se tiče spora med Angleži pad so odstranjene, ali z drugi- mi besedami povedano. Musso- lini je dobil vse kar je hotel. in Francozi, so se tudi nekoliko |Srečna dežda ^ ima dobre odJ zedinili in so se že obravnavala ]očne Mussolinije! Jugoslavija nekatera pogajanja med angleškim ministrskim predsednikom Baldwinom in Poincar-jem. Angleži so popustili svoje zahteve, ki so jih silili Francozom glede ruhrskega vprašanja in so se izrazili, da so se motili glede opustitve Ruhrja in svojih zahtev glede vojne odškodnine. -o- POTRES NA ANGLEŠKEM. London. — Na vzhodni strani angleškega otočja je bilo včeraj čuti lahke potresne sunke. Škode ni potres napravil nobene. ga krvavo potrebuje. -o- ZA HARDINGOV SPOMENIK. Washington, D. C. — Iz Ar-kansasa bo te dni naprosila predsednika Coolidga posebna komisija, da naj se otvori kampanjo za narodni spomenik predsedniku Hardingu. V Arkansasu se dela na to, da bi se postavil spomenik tam v mestu Little Rock. Posebno se za to akcijo zavzemajo babtisti, h kateri sekti je namreč Harding pripadal. JAPONCI HITE Z REKONSTRUKCIJO. Kobe, Japonsko. — Japonska vladna komisija je oddala več gradbenih pogodb Američanom, ki bodo pomagali rekonštrukti-rati Tokio. Delo bo trajalo naj» manj do 7 let. Novi Tokio prs* vijo, da bo veliko modernejši kot je bil dosedaj. -o- NOVA REVOLUCIJA V BULGARIJI. Beograd. — Sinočnja poročila naznanjajo, da je izbruhnila na bulgarskem nova revolucija proti Gmkovi vladi. Radikalni elementi med katerimi igrajo veliko ulogo komunisti, hočejo strmoglaviti vlado pravi poročilo. DENARNE POSILJATYE. VSermjkne cene so bile jugoslovanskim dinarjem: 100 — Din........ $ 1.50 500 — Din........ $ 6.15 1000 — Din........ $12.00 1 2500 — Din........ $29.00 m 5©oo — Din........ $58.00 Za italijanske lire: 50 — Lir ........ $ 2.75 100 — Lir ........ $ 5.25 500 — Lir___..... $24.00 1000 — Lir ........ $47 00 Pri rečjih svotah, ki presegajo f tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo fte p sebni popust. Predno poSljete deri črex druge trrdke se spomnite t naie podjetje, Id bo Vam poslalo V a* denar t stari kraj ceneje in hitre}«, kakor kje drugje. Naie cene s« no najnižje! Vae poiHjatre naslavljajte na "EDINOST* EDINOST (UNITY.) Ishaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday • and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company SS49 West aand Street, CHICAGO. ILL. _ Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto...... ................$3 .00 ! " Za Združene Države za pol leta................................$i-5o Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-5° Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $1-75 JUBSCRIBTION: For United States per year ............................$3<» For United States for half year........................$1.50 • For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50j _"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $i»7S 1 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNA&I DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do t2. ure dopoldne v ^oboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879* Doba Mussolinijev. Živimo v dobi splošnega nezadovoljstva. Kadar postane človek nezadovoljen bodisi s svojo službo, s svojim poklicom. ali okolščinami v katerih živi, je to najmučnejše stanje za njega. Se veliko hujše je. kadar pa postanejo mase nezadovoljne. Po- I sameznik vsaj ve, kaj ga dela nezadovoljnega. A kdo naj ve za vsakega v masi, kaj mu ne prija in kaj ga dela nezadovoljnega. Nezadovoljnost se sama rada širi. ima svojo lastno inicija-tivo. Svetovna vojna, ki je mučila evropejske narode je zasejala seme nezadovoljnosti v ljudska srca tako globoko, da kakor kažejo znamenja zadnjih 4 let skoro ni tipanja, da bi se izrti-valo to seme iz ljudskih src, ne da bi pri tem ne bilo še hudih preizkušenj. Strašna gorja, ki so izza časa vojne pustila hude sledove v Evropi, so rodila nova gorja, ki se jih Evropa kar ne more iz-nebiti. Ti sledovi se kažejo v politiki, v gospodarstvu in povsod. Kakor črvi v notranjosti sadu razjedajo z vso močjo ves ustroj evropejskih držav. Tisti, ki so največ trpeli v vojni, kažejo tudi največje nezadovoljstvo. To pokazuje, da vojna je rodila v srcih nezadovoljstvo, ki se pa ne da sedaj kar tako izruvati iz tistih src. Nezadovoljstvo cvete, sedaj požene na eni veji, drugič .zopet na drugi svoj cvet. ^ Narodom ni zameriti, ako so postali nezadovoljni vsled silnega trpljenja, ki ga jim je zadala vojna. Kdo ne postane nezadovoljen v nadlogah, stiskah in v trpljenju? Vsakdo! To je naravno, človeško. Je pa zopet na drugi strani silno gorje za državo, ako postane narod v splošnem nezadovoljen. Takemu narodu ne more • vstreči nobena vlada, ker karkoli se ukrene, narodu ni prav in zabavlja čez vlado. Posebno hudo je to gorje, kjer je narod razdeljen v več raz- ' redov. Delavstvo zastopa svoj razred, poljedelci svojega, me- j ščanstvo zopet svojega in kapitalisti kajpada tudi svojega. Po navadi se potem še ti deli dele v številne politične frakcije, izmed katerih vsaka skuša po svoje ozdraviti razmere, v katerih , se narod nahaja. Da je popolni sporazum pri številnih frakcijah nemogoč še v mirnih normalnih časih je znano. Koliko težje je I priti do kakega sporazuma ali kompromisa v takih viharnih časih, kakor smo sedaj v povojnih časih pa pokazujejo dovolj jasno slučaji, ki se dogajajo sleherni dan po vesoljnem svetu med narodi. 1 Slična nezadovoljnost se je zajela tudi s vso svojo silo zadnja leta v vse sloje italijanskega naroda. Komunisti in socialisti so dvigali svoje pesti. Meščanstvo je bilo nezadovoljno po svoje, drugi sloji so zahtevali svojih pravic, kratko, ves narod je bil nezadovoljen. Vlade so padale ena za drugo, nihče ni bil kos nalogi, da bi deželo ozdravil, te bolezni. V teh kritičnih trenutkih se je pojavil mož s železno pestjo fašist Mussolini. O njem ne razpravljamo tu. kot o sovražniku Slovanov, ampak kot o državniku, kot diktatorju italijanske države. Veliko vprašanje je, ako bi bil kdo kos kritični nalogi, kakor ji je bil v Italiji zadnje leto ravno Mussolini. V narodu je bila nezadovoljnost tako razpasena, da sploh ni bilo upanja, da 1 se država reši pred silno krvavo revolucijo. Tako so izražali najbolj spretni evropejski politiki sami. da Italija ne bo prešla te povojne dobe. ne da bi jo ne zadela silna revolucija. I Mussolini kot vodja fašistovske organizacije je uvidel. da : nihče ne bo pomiril razburkanega italijanskega političnega mor- , ja. ako ne bo imel za seboj mogočne narodne zaslombe, orga- j nizacije. ki bo pripravljena slediti njemu v vsak boj po recep-I tu: "right or wrong." j Tn tako je nastopil Mussolini v Italiji. En čas so ga kri-1 tizirali, a njegove železne pesti niso mogli premagati. Da se je zavaroval hrbet, je spravil kralja pod svoj vpliv, a sam je na-j stopil kot vrhovni diktator in njegova beseda je bila v Italiji I postava. * - I Njegova vlada se je obnesla. Duhovi so se pomirili deloma iz strahu pred Mussolinijem, deloma pred njegovimi fašisti. Mussolini je položaj obvladal. I Ostali evropejski državniki so ta Mussolinijev eksperiment ! gledali od strani. Podobno politično nezadovoljstvo se je za-celo dvigati zadnje mesece tudi na Španskem. Znaki krvave re- ! volucije je bilo opaziti v vseh delih Španije. Ljudstvo je zahtevalo več svobode, več političnih pravic j Španski kralj sam je bil v velikih skrbeh, ker čutil je prihajajo- ■ co politično krizo. Povdaril je baje sam bivši vladi, da se je ba- 1 ti, da pride do prevrata. A ministrska vlada je bila starokopitna I m je kralja tolažila, da takih slučajev na Španskem se ni bati Vendar kralj je slutil in tej tolažbi ministrov ni vrjel. Organi- ' ziral je s generalom Riverom vstajo, katere namen je bil pre- j hiteti prihajajočo narodno revolucijo. Rivera je vspel in sedaj zida po Mussolinijevem tipu novo vlado na Španskem tm pa ' Rothbury, Mich. Sezona naših kumar in stroč-jega fižola gre proti koncu. De- 1 nar pa v naše nenasitne žepe. j Gotovo si boste mislili, da sem se nalezel dolarjev, ko berač mraza, ker tako štole govorim. Takega mnenja je bil tudi sam Mr. Hainz, lastnik več velikih naprav za konzerviranje kislih kumare, ko je hodil okoli po svojih postajah in kontroliral j protik njegovega produkta. Ko! sem dne 7. septembra t. 1. pri-citral mojo robo na tukajšno po- ! stajo Ferrv. je bil ravno tam, me je lepo pozdravil, podal roko in ; vprašal, kako kaj kuifiare raste- 1 jo. Jaz kot odkritosrčen človek j nisem hotel zakrivati svojega o-gorčenja nad kumarcam in sem mu enostavno povedal, da če bo 1 še kdaj ceno temu produktu zvišal. da jaz pa z njim pogodbe več dela! ne bom. Nato me začudeno pogleda in vpraša po vzroku. \ "Glej." sem rekel in pokazal s prstom na mojega Henrija, ki je ponosno stal pred njegovo postajo in držal na sebi 6 bušljev | lepili izbranih kumar in kumare, pripravljenih za transportacijo, J To je vse, iz celega akra. kar sem mogel danes natrgati in to od | celih treh dni. Mejtem. ko sem lansko leto približno toliko imel i posajenih kot letos, sem jih moral z vozom in konji prevažati, rastle so kakor gobe po dežju in kmalu bi še toliko časa ne imel. da bi si bil hrbet vzravnal. In "bajgaš", kako je tudi naša živina v hlevu dobro obstala, kajti imela je od časa do časa o-kusen priboljšek in veselila se je mojega prihoda vsakikrat. kadar sem se prikazal s polnim bu-šljem velikih in zelenih kumar, mejtem. ko letos ni o tem govora. Tn če bi bil lansko leto naložil na mojega Henrija toliko kumar, kot sem jih n*voz, stavim, da bi dobil naduho, pred-no bi prekašljal do te postaje. Vendar poleg vsega tega sem I dosegel rekord v tukajšni okolici pri pridelovanju kumar. To je, da sem napravil $200.00 na akru. kar ni napravil noben drugi v tem okrožju. A letos je v tem oziru razočaranje, da me je skoro sram povedati. On se je nekako nasmehnil mojim izvajanjim in obenem izjavil, da ni vedel, da bodo njegovi deseti procenti priboljšanja, tako slabo vplivali na moje kumare, in da misli, da bodo drugo leto boljše rastle. Mogoče, "and let us hope so," sem si mislil, razložil svoj tovor in šel urno domov. Med pcftjo sta mi prišla na misel Mr. Frank Debelak iz Hol-tona in Mr. John Repeš iz Hes-peria, kajti slišal sem. da bosta največ dobila, za te lene zelene kumarce in da diplome prvenstva bosta deležna oba dva. Jaz sumim, takole: da sta v kaki taj-jni zvezi, da sta mogoče iznašla kaka sredstvo, ki povspeši rast tej rastlini, ki pa nočeta nikomur povedati. Jaz prosim oba, da če je kaj resnice na tem, da mi ob prvi priliki povesta to tajnost, da ne bo od mene nihče zvedel, to jamčim pa sam. Da pa Slovenci okoli Ferrv. k*imor v te moziru spadam tudi jjaz bi ne bili zadnji, in da bi kakšen farmar druge narodnosti ne zavzel prvenstva v tem ozi-jru gre gotovo zasluga rojaku Math Pi vecu, ki bo za njegovo delo tudi najbolj odlikovan z 'okroglimi dolarji. Letina v splošnem bo bolj slaba. izvzemši seno in žito. Dasi »je bilo primeroma dovolj dežja, kljub temu ni dobro vspevalo, ker bile so deloma hladne noči in 'skoro od polovico avgusta tudi hlad ni dnevi. Kumare so b)lj ,vspevale po bolj višje ležečih (krajih, kakor tudi stročji fižol, j Pojavile so se bile tudi neke črne vrste muhe fPampkin j bugs), ki so povzročile veliko jškodo po kumarah. Med prizadetimi sem tudi jaz. in po moljem mnenju imajo te muhe ne-ike vrste strup. Kumarno steblo četudi še tako močno in lepo razvito, se takoj usuši, ko ta muha zarije svoj rilec v njeno steblo. Kakega vspešnega sredstva v obrambo proti tej nadležni zalegi ni. dasi smo skušali z vsakovrstnimi sredstvi, ki so vspe-šni proti drugim mrčesom, ali pomagalo ni nič. In ni se nam treba čuditi, da smo v svoji veliki razburjenosti začeli jim kar glave trgati. Pred nedavnim sem čital v tem listu dopis elevelandskega poročevalca, ki na vso moč in j pretego hvali tamošnje ženske in ' mamce, kot najboljše kuharice I sveta, in da menda pod celim solncem boljših ni. Kaj neki bodo porekle naše farmarice. ko bodo to čitale. Sem si mislil in prepričan sem, da bodo naše farmarice in farmarji odobravali moj nastop, če jim povem, da kaj takega kar tjavendan ne dopustimo. Kajti izurjenost naših farmarskih kuharic, katere smo že večkrat i-meli priliko opazovati in dejansko proučevati njih preparacije v oblikah okusnih jedil, mi potiska pero v roke, da napišem nekak predlog o tem. Torej moj predlog bi bil. da ako hoče slovenski Cleveland Imfeti (prvenstvo v tem oziru si ga mora priboriti s tem, da se bo vršila tekma med nami farmarji in njimi. In sicer jaz predlagam tako-le: da bi se iz vseh strani sestavil j tozadevni odbor, ki bi določil kje ! IZ SLOVENSKIH NASELBIN. se je proglasil za diktatorja. Na Mussolinijev način hoče Rivera potlačiti nezadovoljnost na Španskem. Če bo te vrste politični nastop vspel tudi na španskem, bo kmalu pokazal njegov eksperiment. Na Nemškem je hotel v tem duhu nastopiti novi kancelar Stresemann. A položaj jia Nemškem je ves drugačnejši kot v Italiji ali Španiji. V Nemčiji ne vlada nezadovoljstvo samo den ma, radi domačih političnih razmer, ampak radi razmer, ki jih Nemčiji vsiljuje Francija. Zato imajo ti slučaji popolnoma drug obraz. Stresemann lahko nastopi, a z vso silo nikdar ne bo mogel. ker ga bodo zunanje sile ovirale do tega. V Jugoslaviji bi potrebovali v današnjih dneh bolj kot kdaj pametnega in odločnega jugoslovanskega Mussolinija. A tudi tu so razmere drugačnejše. V Italiji in Španiji so narodni boji ie zdavnej izvojevani. V Jugoslaviji je ta boj dosegel šele prvi stadij in vzelo bo precej časa, da se preide boj v tem prvem šta-diju. Kadar se bodo v Jugoslaviji zavedali, da so pred vsem samo Jtigoslpvfcni pa nič drugega, tedaj bo kaj takega mogoče, preje n6. Zato pravi Jugoslovanski Mussolini še rojen ni. Bodo pa skušali z Mussolinijevijn tipom obvladati nezadovoljnost še po drugih državah v Evropi. Zakaj nezadovoljnost je v Evropi tako velika, da ji ni primere, pa tudi nobenega zdravila ni za njo. da bi vse sloje ozdravilo, da bi vzajemno sodelovalo za napredek svojih držav. Živimo pač v dobi, ko se nove načine obvladanja razmer preizkuša. Mussolinijev način obvladanja v Italiji se je obnese), to se mora priznati. In ker se je obnesel namreč za vlado, zato vstajajo "tudi po drugih državah novi Mussolini ji. Španija je prav kar dobila svojega. Pa tudi druge države ga bodo morale dobiti prej ali slej, sicer jih bodo razmere privedle do hudih domačih političnih katastrof in prelivanja krvi. v središču Amerike najbolj pri- j praven prostor, izbral najbolj vešče strokovnjakinje z obeh strani, ki bi nam dalj časa kuhale. Seveda pri odločevanju, če bi bila sama s elevelandskim poročevalcem. ne bi nikdar prišla odločitev, kajti hvalila bi vsak svojo stran*. Zato bi pa sklicala vse strokovnjake vseh slov. naselbin. ki so zmožni razsojevati in podati v takih slučajih natančne podatke o kakovosti kranjskih klobas, orehovih potic, maslenih krofih in drugih takih zapeljivih rečeh, ki se rade pod zo-jbom drobe. To bi bilo po mojem mnenju nekaj zanimivega. In kolika čast za stran, ki bi zmagala. Celi svet bi o poteku tega ve-levažnega presojevanja takoj zvedel, to pa zato. ker bi bila navzoča tudi dva poročevalca. .Torej zdaj elevelandčanom ne [preostaja drugega, kakor da pri-stojijo na moj predlog, in da po-[skrbe, da se ta sestanek čimpre-•je završi, potem bomo pa videli kaj bcf Farmar. 1 Chicago, 111. I Prihodnji pondeljek dne 24. !septembra ob 3. uri zjutraj nastopi jesen. Obenem pa se začenja tudi takozvani Indian summer — indijansko poletje. Amerika ima to lastnost, da j lepih spomladi ne pozna, pozna ,pa lepo jesen, ki traja včasih notri do Thanksgiving Day. —1 Zahvalnega dne. Tako lepo jesensko dobo imenujejo Ameri-kanci Indian summer, ob katerih so bivši Indijanci bili najbolj zaposljeni z preskrbovanjem 1 raznega živeža itd. Zato je bilo to njih glavni letni čas. — Slovenska ljudska knjižnica in čitalnica za našo slovensko naselbino jje bila ustanovljena pretekli pondeljek zvečer. Začasni odbor ie: Književničar: Mr. Mihael Železnikar. pomožna knjižničarja : Mr. John Pirnaver in Mr. John Prah ml. Ostali odbor je Rev. K. Zakrajšek. Mr. Jakob Turšič, Mr. Peter Čema-žar, Mr. Frank Kobal. Najprej je g. župnik pojasnil namen sestanka. da pripravimo vse potrebno. da začne knjižnica poslovati. Odi očila se je šolska pisarna ,za knjižnico. Kakor hitro bo vse .urejeno se bo sklical občni u-stanovni shod, kjer se bo knjižnica in čitalnica formalno odprla. Odbor bo vse potrebno ure-jdil in naznanil. j — Otroško zavetišče sv. Ste-jfana (St. Stephen's Day Nur-jserev) je bilo ustanovljeni preteki i torek. Veliko naših slovenskih (mater mora iti na delo vsaki dan v zimski sezoni, ko hodijo v slamnikarske tovarne, veliko jih hodi popoldne snažit pisarne, pa nimajo kje pustiti svojih malih. Zato je nujno potreba, da pomagamo tem revnim materam. da bodo imele kje pustiti svoje otročiče in iti zaslužit vsakdanjega kruha. Naše dobre č. sestre so pripravljene sprejeti to težko delo in prevzeti oskrbo in vodstvo Zavetišča. Na povabilo g. župnika Rev. K. Zakrajšeka so se zbrale naše zavedne žene v torek zvečer, kjer se je Zavetišče ustanovilo. Sklenilo se je ustanoviti posebno organizacijo, ki se bo imenovala Otroško zavetišče sv. Štefana, jki bo poskrbelo za potrebna de-jnarna sredstva, da se bodo na-jkupile posteljice in vse potrebno za zavetišče. Te dni bodo naše dobre žene obiskale rojake po naselbini in jih povabile k pristopu k tej organizaciji, da bi vsakdo žrtvoval kako primerno svoto kot ustanovnino, pobirale bodo pa tudi razno otroško pohištvo, kakor posteljice, ali posteljno opravo ali igrače, otroške stolčke itd. katere ima kdo, pa jih več ne rabi. Kakor hitro bodo pobrale vse to, se bo sklical občni,zbor in vsa stvar se bo uredila. Malo smo še stvari v naselbini začeli, ki bi bile tolike važnosti, kakor je ta Day Nurserey. Prepričani smo, da ne bo Slovenca v Chicago, pa naj je prepričanja katerega koli, ki bi ne hotel za revn£ slovenske otročiče kaj žrtvovati in pomagati, da to idejo izpeljemo. .—Mr. Frank Opeka prvi nadzornik K. S. K. J. iz North Chicago, je te dni nas obiskal, ko se ie obenem mudil po opravkih v Chicago. — Istotako se je mudil te dni na obisku pri svojih znancih in prijateljih Mr. Joe Petračič iz Detroita, Mich. J— Mr. Frank Avguštin nas cerkovnik si je prebarval svojo hišo te dni, ki izgleda, kakor nova. — Mr. Andrew Battistig sprejel zidarsko delo, pri gradbi naše tiskarne, kateri bomo dozidali velik del poslopja. Mr. Kos-mach pa je prevzel vsa tesarska in mizarska dela pri gradbi. — Mr. Leo Mladich bo te dni obiskal rojake po naselbini, kakor tudi na North side in okolici Chicago. Rojakom ga toplo priporočamo, da mu gredo roke in mu pomagajo širiti dober katoliški tisek. -0- . . U Največji junak je tisti,, » skušnjave premaga, kajti človek premaga največjega sovražnika. Č! anstvo Tednote ni nikdar simpatiziralo z "gospodo" na Lawn dale. To potrjujejo vedni protesti, katerih se seveda od 'strani samopašne "gospode" ni nikdar vpoštevalo. Članstvo je obsodilo proti versko gonjo v glasilu Jednote. Kajti v resnici pada odgovornost na članstvo j za vse take nesramne lopovščine. a članstvo ni moglo temu od-potnoči. Autoriteta je bila v rokah samopašne "gospode" in ta je delala, kakor se je njej zlju-(bilo. Toda svita se! Tudi pri njih Jednoti če bit dana! Član- j stvo je sedaj nnredilo velik reformat!* vn i korak in pri prihodnjih volitvah odbora smo lahko prepričani, da bo članstvo rabilo metlo, s katero bo pometlo vso sodrgo iz merodajnih mest, ki so delali čestokrat sramoto članstvu in celemu slovenskemu narodu v Ameriki! In ta dan obračuna za la^ndaLsko "gospodo" ni več daleč! "Gospodje" na Lawndale se naj gredo s svojo demokracijo isolit! Kaj se boste bahali, ko se nimate z nobeno v resnici dobro stvarjo za bahati. — Ne rečem, morda bo odslej, ko bodo volili glavne uradnike potom splošne-,ga glasovanja kaj boljše pri Te-dnoti. A doslej, sami taki le kot in. pr. al a Zavertnik, Molek, Zajec in drugi taki zagrizeni rdeč-karji so sedeli Tednoti na vratu, zlorabljali njeno avtoriteto, samo, da so pod krinko Jednote širili rdeči socializem in brez-verstvo med Slovenci v Ameriki ! Po vseh društvah mi je dobro znano, se je v času konvencij a-gitiralo za samo pristno rdeče kandidate, da je prišlo potem na konvencijo samo tisto, kar je mislilo radikalno, in da se je logično temu spravilo v urad Tednote same radikalno misleče socialiste. Tako je bilo pri vas do-sedaj in tega vi ne morete utajiti ! Lawndalskim "gospodom," hočejo imeti patent — sami na reč — na vse kar je kaj naprej nega, naj povem to le: Vi se sedaj laskate napram članstvu, J^ je članstvo sprejelo, da se\0j,-uradnike vaše Jednote pototu splošnega glasovanja. To je demokratično, to radi spr€j®e, mo. A resnica pa ni, da ste se vi "gospodje" na Lawndale, ft sedaj zajemate iz korita Jednote strinjali s* tem predlogom. To je pa pribito! To vemo iz gotovih izjav. Seveda, Moleka in Za-vertnika razumem. Se je treba pač malo posladkati napram članstvu. Kakor tista branjevka ki je kmečke mamice pozdravljala, kadar so ji te pripovedovale o dobri letini, in da imajo njih kravice dosti mleka. Tedaj je dejala: "Oh, saj jaz sem vedla, da bo tako, oh, kako me veseli !" V srcu je pa nevoščljivost pasla do kmečkih mamic. In tako je tudi z lawndalskimi "gospodi," prav tako. in to tudi sami vedo, da je res tako! ffiMbieBe SPOMINI NA CLEVELAND. (Konec.) jvo, da se ne bodo čitateljev prijemale prehudo skomine naj končam o "Trškogorcu"; pa tudi o vinski "Ohaji". pojdimo nazaj h Mr. Jermanu. S prijateljem sva ga povabi-la da mora h sv. Štefanu, kjer živimo tudi Pustni" ljudje. Mr. Jerman je naju ubogal. Vlak se je ustavil in izkrcali smo se. U-krcali smo se na La Salle postaji na nadulični vlak, ki je nas peljal na 22. cesto. S prijateljem sva prav pokon-cu sla v naselbino sv. Štefana. Mislila sva kaj vse bova doma povedala o konvenciji, kdo je izvoljen za bodoča tri leta itd. V teh mislih smo se približali sredini naselbini, nas menda kakih osem po številu. Pridružili so se nam še iz mrzle Minnesote. Korakali smo trdih korakov. Mr. Jerman je nesel v vsaki roki koče?- V enem je imel tisto stvar, ki je za potegnit. Pred trgovino Mr. Kušarja, kjer se dobre stvari prodajajo smo se ustavili, lačni in žejni. Ju smo našli odpomoč. Na zaj-trkovali smo se. Mr. Jerman je prišel k sebi. kakor tudi mi vsi -drugi, ki smo svoje želodce zadovoljili. Jaz sem začel prvi razkladati o konvenciji. Vsi so odprli ušesa in pridno poslušali. Povedal sem kdo je izvoljen. "To ni nobena novica več. mi to že vemo vse!" so djali Mrs. Ivan Kušar. "Tako. kdo pa je vam povedal?" "Nekdo je na "drat" pritisnil, pa smo še tisti večer vedeli v Chicago, kdo je bil izvoljen! Tako se je nam odgovorilo. Torej od konvencije že vse vedo. Koga jim naj pa povemo, da jih bo zanimalo, in da jim bo res kaka novica? Le čakajte. imamo še nekaj, kar pa vam ni znano. "Mr. Jerman, vi ste sedaj k sebi prišli, pokažite tem ljudem kaj imate v kovčegu ?" Kadar je Mr. Jerman dobre volje mu ni treba dvakrat reči. In to pot je bil. ker je takoj prijel za kovčeg in iz njega izvlekel svoj krasni harmonij. Potegnil je. in ženske so začele gledati. "Sapramiš! Ta pa zna," so djal Mrs. Kušar. In potem, ko je začel proizvajati in peti«ono od žensk, so ga pričele gledati s podvojeno ko-rajžo. Na kratko povedano vsem se je dopadel. Komu se pa "lu-šen" fant ne dopade? In Mr. Jerman je tak fant. zato smo se tudi komaj ločili od njega, ko je nam podal svojo desnico v pozdrav in odrinil nazaj, tja nazaj proti planinam divjega zapa-da. Tudi minnesotčani so šli iz Chicago z dobrimi vtisi domov. Morda se je Mr. Skubic kaj jezil. ker je pozabil kdaj nehati rasti. Krojači niso imeli dovolj velikih narejenih oblek, da bi mu bila katera prijala. ali kakor pravimo "pasala." 1 "Mi jo BOJ PROTI SRČNI HIBI. Zdravniške preiskave industri-j alnih delavcev in onih. ki zapro-j sijo za zavarovalnino, kažejo, da dva izmed vsakih ioo trpita na srčni hibi. Ta bolezen, ki tako pogosto utrga nit življenja našim najbolj sposobnim možem in ženam v zgodnji dobi. se pojavlja v dveh dobah življenja in sicer pred 20. letom in po 40. V tteketn članku piše Dr. Morten-sen iz Battle Creeka, Mich., ki Je najslovitejši srčni specialist ^ svetu: "Srčna hiba, ki se pojavi v starosti, napade krvne žile in obisti. To bolezen poostrijo toksini, ki se porode v čreve-SJ\ če je prebava slaba." Tri-perjevo* zdravilno grenko vino izvrže toksine ali strupeno snov \z crev m jih drži čista. Iz tega Je dovolj jasno da bi moral vsak znati Trinerjevo zdravilno STenko vino, ki je zelo zanesljivo zdravilo v slučajih slabe pre-, ave' Plinov v črevih, slabega te-Ka. nervoznosti, glavobolov in sncnih znakov želodčnih neredov. v vseh lekarnah in trsrovi-nah z zdravili. bo pa kak minnesitč^n pomeril/'. je djal in je odšel domov. Poleg velikih iz Minnesote so bili pa tudi majhni. N. pr. Mr. Debelak je naredil opazko proti Mr. Skubicu, da bi bilo treba "lojtro", da bi se pravilno pomerilo objeko velikemu Mr. Skubicu. Če mu res v Minnesoti tako merijo obleke ne vem ampak čudil bi se pa ne, ker je res velikan in kerlc, da malo takih. * * * Iz naših glav se je že porazgubil konvenčni šum. Le tupa-tam se še domislimo, na razne konvenčne prizore v Clevelandu. Naredili smo na XV. konvenciji veliko. Res je trajala malo predolgo, pa nič ne de. Tudi tako delo zahteva svojega časa. Mi zastopniki, ki smo zastopali naša društva na konvenciji, pa navdušujmo doma vsak v svojem krogu članstvo naših društev, da bo vsak član in članica K .S. K. J. vneto deloval (a) za prospeh in napredek mogočne naše katoliške Jednote. Vsak slovenski naseljenec, ki še ni izgubil vere svojih očetov in mater mora biti član K. S. K. Jednote! V tem duhu bratje in sestre krepko na delo in pri prihodnji konvenciji bo naša katoliška Jednota štela najmanj 20 tisoč članov v odrastlem oddelku. To naj bo naš cilj in ako bomo vneto delovali za njega, se bo še v veliko večji meri dosegel. kakor to pričakujemo. Obenem, pa ne smemo pozabiti tudi na slovenski katoliški shod. ki se je vršil 19. avgusta v Clevelandu. na katerem smo bili navzoči tudi vsi zastopniki K. S. K. J. Razlagajmo ideje, o katerih se je nam na shodu pojasnjevalo doma rojakom v naselbinah. Agitirajmo. da se tudi to prepričanje, katerega naša Jednota ščiti širi med našim ljudstvom vsepovsod, kjerkoli biva slovenski rod. Naj se naša volja in energija okrepi z novo silo. ki naj nas vodi do novih sijajnih vspehov in novega napredka na polju katoliškega prepričanja. kakor tudi na polju našit} hvalevrednih katoliških organizacij. Bog živi! CLEVELAND, OHIO. Slovencem v Clevelandu in okolic naznanjam, da imam veliko zaloorr naiboljših trpežnih čevljev. Vsak' vrste po zmernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočani PRANK GABRENJA <630 St. Clair Ave Cleveland. O MESNICA NA PRODAJ. RAZNOTEROSTI Mesto psov. Mesto psov je v Evropi Carigrad. Tam je pasje zalege in nadlege neki toliko, da ljudje niso varni pred njimi. Svoje brloge ima ta napol zverjad kar sredi ceste ali ulice; človek gre po ulici, pa nehote in nevede stopi v luknjo, iz katere pomoli gobec . . . pes. Žival plane kvišku, zažene se v potnika in renči nanj. Potem začne nekak dvoboj. Potnik se brani z gorjačo in odganja neprijetnega napadalca. Pes grize, toda sreča mu ni vedno mila; zobe ne ujamejo vselej. Scena traja precej dolgo časa, konča pa vedno tako, da je kuž tepen. Čemu pišem o psih in Carigradu? Ne zato, ker je Carigrad krasno mesto, dasi z luknjami po sredi cest. Ne. Tudi ne zato, ker sem osebno pričeval takemu prizoru in nekoč tudi sam imel boj s psom. Psi me zanimajo samo zategadelj, ker vidim, da bodo v Ljubljani imeli kmalu več vpliva nego policaji. Pojdi po katerikoli cesti, skušaj zaviti pot na desno ali levi — evo ti psa. Pa ne navadnega kuža, ki se ti kot pasja neoseb-nost umakne s poti. Pes je ljut in besen, laja in tudi grizel bi, ako ne bi se bal palice, ki jo nisoš s sabo. Joj ti pa, če nimaš palice pri roki! Potem moraš pripraviti nogo in z okovano peto od čevlja osuvati psa tako, da čuti. kdo je izgubil pravdo. Za pse, ki se potepajo po ljubljanskih ulicah brez torbe na gobcu, se ne pobriga nihče. Ko-njederca v Ljubljani očividno nimamo. Ali pa ga imamo in je bolan, če ne spi. Policaji pa so itak prijatelji psov. Videl sem zadnje dni policaja, ki se je s psom. ki je na druge lajal, muc-kal in naravnost ljubeznjivo raz-govarjal. Izgleda torej, da obstoja med psi in organi varnostne službe nekake vrste sorodstvo. Ali pa je to korupcija! Da bi pa že psi podkupovali poštene ljudi, tega vendar še ne morem vrjeti. Zato se nadejam, da bo v prihodnje prijateljsko raz-jmerje pred psi in policaji prenehalo. Šel sem pred dnevi po stisnjeni ljubljanski ulici, ki bolj zasluži. da jo imenujem stezo. Nasproti mi pridrvi kar cela tropa psov. Bil sem v nemali zadregi. Enega sem pobil s palico, drugega osuval s peto, a od tretjega me je mogel osvoboditi šele -p» , j 1 -j - • policaj, po katerega so telefoni- Proda se dobroidoca mesnica , , . , , ~ n « - - t '"al1 dobri ljudje, ko so videli, da za $400.00. Renta se plačuje od j. .. . ... .. J 7iirhArtio nithmrfirro t o h r n o rrn mel sem težko stališče in mnogo opravila, preden sem dokazal na policiji, da nisem sovražnik psov, temveč da jih samo zavračam, kadar se mi ponujaj^ brez utemeljene potrebe. Kazni pa me je oprostilo samo dejstvo, da nisem bil še nikoli kaznovan. Zda| imam zopet križ. Hodim namreč še vedno po ulicah domov in z doma. In kadar ma zagleda kakšen pes, hop name! Moram se zverini podobrikati, da me sploh izpusti. In potem grem klaverno svojo pot, vdan v tiho resignacijo, da naša pas- ja zalega vedno bolj pridobiva na moči in da morda celo v kratkem pride na — vlado. Carigrad je krasno mesto. Njegovi psi so posebnost Stam-bula, ki bi brez njih bil vsaj za polovico manj slaven. Ampak z Ljubljano je drugače. Psi niso njena vsebina, temveč komaj njena dekoracija in ornament. Zato ne gre, da bi se še tako naprej podili po ulicah in nadlegovali mirne ljudi. Kdor ima pasjo brigo na grbi, naj gleda, da z njo čimprej tako opravi, da bo vsem prav! Francoski izletniki na Gorenjskem. Iz Kranja nam pišejo: Na svojem potovanju po Sloveniji so francoski izletniki, 20 po številu, obiskali te dni tudi Kranj in Tržič. V Tržiču so si ogledali tovarno čevljev in predilnico in se nato na vozovih pripeljali v Kranj.__ Vinogradi v celjskem okraju obetajo letos zelo slabo letino, Vsled raznih bolezni, ki jih jt povzročilo spremenljivo vreme, se sušijo jagode ter rumeni in odpada že listje. IMENIK KNJIG X, se dobb v z»,oo, KNJIGARNE EDINOST 1849 West 22nd Street nje samo $25.00. Mesarsko obrt se vodi tu že več let, in se sedaj prodaja radi bolezni. Za podrobnosti se obrnite na: 261 West 25th Place. CHICAGO. (Advertis.) je življenje njihovega žlahtnega someščana v nevarnosti. Toda stvar ni iztekla tako e-nostavno. Radi konflikta s psi bi si bil kmalu nakopal na vrat pasjega gospodarja, ki se je po svojem odvetniku zavzel za svobodo svojih hišnih potepuhov. I- Chicaro, nL HOUTVINIKL ANGEL3KA SLUtBA m dečka (kaka •• «treie pri sv. mu t __g Bodi moj naslednik..........$ 1.00 Bog med nami .............. uoc DEVICA VERNA. A mar ni c« ___ »poved............... -os OUHOVNI BOJ __ 1 m DU*A POPOLWA - DUftA SPOKORNA . __ f*II IZ DUHOVNE zakladnice Tomafta Kempčaaa . . ___ 4| Mala zakladnica..............xo MOJ TOVARIŠ . ________ Marija Varhinja nedolžnosti, usni« • - .................... I.3S Nazaret .................... 1 00 NEBEŠKA Hrana L la II. sv. a 1114. LM Obhajilne molitve, broš. .... jo$ OBREDNI K DR. NAJSV. IMENA _ Ji 0BREDNIK Krščanskih 1UuT_ M OgRKDNIK sa IH. »nI .t. Fraaftfftka M priprava NA SMRT _ Ltl Rajski glasovi, usnje ....... uts Rajski glasovi, vatirano osa je 1.50 Skrbi za dušo, usnje ........ U5 Skrbi z a dušo, vatirano usnje 1.50 SV, KRI ŽE V POT _ j§ SV. RO&NI VENEC _ 1.SS UiARNICE. Vol«« JUZmUZI J| ŠMARNI CE. L. Škofom _______ 6MARNICE arakega (upnika _ M Večna molitev ............... 1.25 VODNIK IH. rada _ jf Sedemnedeljska pobožnost na čast Marije 7 zaL .............10 ANGLEŠKI MOLITVENIKL KEY OF HAEVEN. molltvenlk pripraven sa vsakogar prirotn* oblika t r*»- ličnih vezavah, cena _od M«b LOS THE CHILD'S PRATER-BOOK moti*. vein k ca otroke, oena _ odttc. do_ LM THE DEVOUT CHILD. omII molitve- nik sa otroke _ ... JJ THE YOUNG MAN'S GUIDE, molit-realk za mltdtnUt ________ (JI THE YOUNG GIRL'S GUIDE. MottV venik m dekleta ______ LM VISIT TO THE MOST HOLT SACRAMENT. molitve re reek daa ▼ mesecu, pripraven ea vsakega krletjaaa _ l.M Pele* navedenih, spiejwme »are čile ea vee angleike molitvanika, U Ilk fe moroče dobiti prt večjtk fcajtge- tržcih. HRVATSKI MOLITVENIKL MOLIMO. all najpotrebnejši aauk __JI VRTEC GOSPODNJL veaaa v Maj« _l 1.M RAJSKI CVJETOVL vaean v aeaje _ LM UTJEHA STAROSTI __IM SLAVA BOGU. Srna kottena veeava SJ— SLAVA BOGU. vatirano nanje __Lfl PUT V NEBO. od 11.T S do __AM £ V ON C EC, navadna veeava __LM ZVONCEC. vatirano vaje __LM ZVONCBG. ima koMena veeava « okraievo . . ________ S.M ZVONCEC, vatirano nanje a okreiava- Lfi NABOSME KNJIGE 1 DUHOVNE VAJI ZA DUHOVNIKE. Uxftaa Neflmafc. Me vee. j LM JEDRO KATOLIŠKEGA NAUKA. t»-«e vee. _ JM L uriiki čudeži ................95 KRALJESTVO BOŽJE NA ZEMLJI— JI KRISTUSOVO TRPLJENJE __JI KRISTUSOVO ŽIVLJENJE Of SMRT L in IL del a Tie. . 1M MESUA . . __JU NA NOGE V SVETI BOJ __JU NEBEŠKA KRONA. . __M NEVESTA KRISTUSOVA . M OD BLAGOSLOVIL . , , .TI O SV. CIRILU IN MZTODU __JS PAMET IN VERA ________ M PASTIRSKI LISTI __M RED ZA LJUDI Uvele aad r tUm _ JI SLOV. GOFFINE. kratka acodovlM cerkvenega l«ta trd. vee. . S.M SLOV. GOFFINE. kratka —nSprlni ■ca leta eaek. vee. _____ LSI Spoinuj zapovedi, dre knjigi a 50c......................... 1.00 SV. EVANGELIJ IN DEJANJE APOSTOLOV . . ___1.M SV. VINCENCIJ. trdo vee. __.TI TEMELJI KRSOANSTVA __M UMETNOST V BOGOCASTNI sMM- LM VODNIK MARIJANSKI . __.TI VZORNIKI 1. SV. OBHAJILA __LM ZGODBE SV. PISMA, nhoagajofta 1L zv. posamezni zv. 20c. ako M naroči vseh 18 zv. skup. stane 3.00 ŽIVLJENJE G. JEZUSA KRISTUSA, mete izdaja . __________ JU ŽIVLJENJE SVETNIKOV. 4*. J. K. Zor«. . . _____________ JS ŽIVLJENJE SVETNIKOV. Mati le Torkar, velika izdaja II. .... 100 POEZIJE IN PESMI t BISERNICE . . _i .TI CERKVENA pesmeric«. A. Berk --M CERKVENA pwmirica. L. Dolinar _ J® CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA. M. Elizabeta . __.TI IZ MOJE CELICE, M. KHfbeta __LM PESMI, J. CIMPERMAN __.Ti POEZIJE. F. Levstik ___LM PSALM1 . . ___.TI ŠOTOR MIRU . _____.TI VALENTIN VODNIK, svojem naroda JS ZA SOLNCEM. G. Strnila . __JS RAZNE KNJIGE Of STOi NARODNO GOSPODARSKI — M AJDOVSKI GRADEC. J. Tn—telek JS AMERIKA IN AMERIK ANO. X. K. Trunk, v zvezkih, nek. vse. LM AMERIŠKI SLOVENGL kal t ll»i> A- Tomnc . _ _ ^SS APOLOGISTIČNI GOVORI . — JS FRANC PIRC, tivljeajepia __JS FRIDERIK BARAGA, mak. vsa. JI tn. SLOV. KAT. shod v LjaMJaal — JS KATOLIŠKI SHOD ▼ LJakljaaf - US KITAJCI IN JAPONCI -__M KOLEDAR DR. SV. Materia 1SU — JS KRIŠTOF KOLUMB, odkritje Islli JI MILOSRQN OST DO SIV ALL aa ahlt 1» "tare . . ___JS Kratka zgodovina Slovcacsv, Hrvatov in Srbov ............ JS Kratka zgodovina slov. Slovstva. ........................ 1.00 krscansko n ravoslotje . ~ JS NASA DRŽAVA _ JI NASA POTA. L ta EL rs. aka ■ JS Ob 50 letnici Dr. Janeza Kreka a$ OBČINSKO POSREDNIŠTVO . ... , OSNUTEK — Slov. aar. jimiiIiimi i U8MERO BLAGSOV. aaak m eretae Bvlvesaa ___l.« g^E^^SL^T1-T" S POGLED V wnSTmrmS* *** " £ PRILIKE P. BONA VENTURA __JI SLOVENSKI ZUPANI __JI Več luči, dva zvezka ................^a SVETA RUSIJA . ___M VOJSKA IN MIR ____ju VZORI IN BOJI. JoAe Dehor* trde . . __________________LSI ZGODOVINA Sapolje _ JI Zgodovina cerkljanske fare.. .so Zgodovina fare ljubljanske iko fije • . ............................................»45 Zgodovina novejšega slovenskega slovstva 11 knj..................IJ5 Zgodovina Slov. Slovstva 11. dele • e o o o e o oo e o eeeeeoooooooao 1J Zgodovina srednjega veka ... .75 ZMISEL SMRTI . -__.TI POUČNE KNJIGE. Domači zdravnik ...........................75 Domači živinozdravnik.........75 Grofenaun, Slov. čitanka za za srednje šole...............75 Nauk o Čebelarstva......................„50 Pevska iola....................................i.aj Pregledna karta S. H. S..........as BESEDNJAK, anslelko-ilovenski. Dr. F. J. Kern __$ ft.o« DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, peak sa dobavo državljanskega papirje __.1« DRUŠTVENI GOVORNIK . ' I.M GOSPODARSKI NAUKI __JI GOSPODINJSTVO . __LM GRSKO-SLOVENSS3 slovar, A. Dokler trd. ves. . ____|.os HIGIJENA NA KMETIH ___.TI KAKO SI OHRANIMO ljuko zdravje M KATKHEZE ZA PRVENCE __.M Knjiga uradnih vlog.........75 KNJIGOVODSTVO . . _ -J| KRATKA KATEH ETIKA __.»• KUBIČNA RAČUNICA __.71 MLADENIČEM, p reva. ftkof Je«Uft _ .4« NASVETI ZA HIŠO IN DOM __.7* NEMŠČINA BREZ UČITELJA . .41 OSNOVA PRAVILA ZA ZDRAV* JE MALARIJE. __JI« OBČINSKI RED __.41 PERUTNINAR . __JI DROBNI NAČRTI ZA POUČEVANJE VEROUKA . . _____________ JI POSTNO IZRAZOSLOVJE . __JI POUK ZAROČENCEM ia mkon»kl» .11 PRAKTIČNI (hitri računer. vee. v slov. all angleškem Jesika __.TI PRAVILA ZA OLIKO __.TI PRAVOSLOVJE . . __JI RABOJEMNO PRAVO . __«41 REJA DOMAČIH ZAJCEV __M ROČNI SPISOVNIK . . __JS SLOVARČEK k OvldUovfae pesmim. Doki. . . --.TI, SLOVENSKE besede v alovenMial _ .TI SLOVENSKI PRAVOPIS __JS Sadno vino ali sadjevec.......so UČITELJ ▼ boju prod alkokoHsm« JI UMNA ŽIVINOREJA . . __Al ZAZNAMEK OKRAJŠAV koislnua Jankih piaSM ________ 1J| ZDRAVILNA ZELIŠČA _____ JI ŽENINOM IN NEVESTAM __JS KNJIGE ZA MLADINO. Orlič, it. x do 7, posamezna it. PO .................................................05 IGRE I ANGELJCBK. otrokom prijatelj, vod- LESNIKI . . --JI ANDREJ HOFER, Ijudaks lore e S ~ nik in učitelj _| J« dejanjm . . J * gr> * * BOB ZA MLADINO ZOB __JI DOLINA SOLZ. kratke iar«___"" t'S DORE . . --Al DOMEN, meiane vloge, i/ra a neti^ "" DEDEK JE PRAVIL, trd vez. __.41 v 6. dejanjih. * * ""J* _ MALI AVE MARIA. letnik 1117. — GO S L ARI CA naie ljube Gosim 4 1918. . . --LM KACIJANER. tragedij" v S. dej^T* ^ MLADIM SRCEM ---.11 ] KRIVOPRISEZNIKTmeiane^TlomTaal Obisk na pristavi.........................as f^vs^TAV®6^ ---Jf POVE3TICE-----^ j&RT^^' - S Robinson, slike ............................^25 MARTIN KRPAN, dramska Prip^f-jL VRTEC trd. ve --.« » K dejanjih ----- m ZGLEDI BOGOLJUBNIH OTROK _ JI »ATI. dramska slika v A dejanjik _ S ZLATI OREHL . __JI MATIJ3V. VESELJA. »Imvnost ratll * Zvončki, pesmi za mladino ... -75 mož BESEDaT^v*5. deianiik __ 4! _ NASA KRI. medene vk^ S POVESTL ROMANI IN NOVELE. NA SMRT OBSOJEN^SUane vi^ 3 dejanja. ^^ — AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA -1 M — BARVASTE CREPINJE --.S« BITKA PRI VISU -— J« BOG IN ZMAGA . --Al V BOJ S PRIRODO -— .18 "BOY", Louis Goloma, --.71 CERKVICA NA SKALI, ali plačil« . . _____.25 CAR IN TESAR --.M CESAR MAKS IN MEHIKA ---21 CAS JE ZLATO ---M ČETRTEK, povest -. .71 CVET IN SAD, trdo vez. --.75 DOKTOR ZOBER, trdo vse. --1.00 DON KIŠOT iz le Manhe --.50 DVE SLIKI. Ksaver Meiko --.50 DANTE, povest --.50 EDIP NA KOLONU _»- .20 ERAZEM PREDJAMSKI --.25 FABIJOLA. povest iz rimskih časov .45 FRANC ERJAVCA zbrani spisi L sv. .71 Furij, De Amicis novela.......75 Genovefa......................................<40 GROF RADECKI . --JO IGRALEC, spisal Dostojevski ■...„...— .75 IKONIJA. . . --JI IZIDOR, pobožni kmet --.25 Izlet G. Broučka.............50 Iz življenja za življenje, povesti .20 JAGODE . . --.50 JERUZALEMSKI ROMAR . __JO Junakinja iz Štajra ....................1.50 JUNAŠTVO IN ZVESTOBA __1.00 JURIJ, novela. E. De Amicia ., ...........75 KAJ SE JE MAKSU SANJALO __JO KOBZAR . . __1.0« KOREJSKA BRATA __JO KRALJICA MUCENICA __.71 KRESALO DUHOV, spisal P. A. Sheehan . . __1.00 KRIŠTOF KOLUMB . __JO KRIŽEM SVETA . __.20 LJUDSKA KNJIŽNICA: 1. zv. Znamenje itirih ______ .71 2. zv. Darova . . _.. .50 3. sv. Jernač Zmasova£ _______ J5 4. zv. Malo iivljenjo __JI V. zv. Zadnja kmečka vojska.. .75 6. zv. Gozdarjev sla - JI Pošiljanje denarja v stari kraj brzo-__javno in drugače,_ Najhitrejši način za pošiljanje denarja je brzojavno. Dostikrat je vsled nujnosti tak način nujno potreben. V ta namen je naša banka organizirala posebne zveze in je sedaj pripravljena za točno izvrševanje denarnih nakazil v Jugoslaviji, Italiji in drugod in sicer v dolarjih, dinarjih, lirah, ali kakor pač potrebe zahtevajo. HITER NAČIN za izvrševanje denarnih nakazil za stari kraj je tudi potom kabel-pisma, to se pravi, da gre nakazilo čez morje po kabelnu in potem po pošti naprej. Pristojbina za tako kabel-pismo je $1.00. DOBER IN NAVADNI NAČIN za pošiljanje denarja je potom pošte. Mi imamo svoje lastne zveze v starem kraju z zanesljivimi bankami in pošto in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom, ali na svojo domačo pošto. NAŠA P#SEBWOST je pošiljanje ameriških dolarjev v Jugoslavijo. bodisi po brzojavu ali po pošti. Ne pozabite tega! NAŠE CENE so vedno med najnižjimi. Prepričajte se! POTOVANJE. Vse posle za potovanje v stari kraj. ter tudi za potovanje od tam sem, kakor tudi vse druge posle tičoče se starega kraja. Vam najbolje oskrbi naša banka. Denarne pošiljatve in Vsa druga pisma naslovite na 70 — 9th Ave., ZAKRAJŠEK & ČEŠARK NEW YORK« CITY. zv. Prihajač . . ___ 10 rv *"n ^ i«i~UJtaI L «v~ T,' rv- *aico aem ae jaz likal Umw 11. zv. Kako sem m i »i iT-Ti iT/ — zv. LjubljanzkeT ' ^ " - ju* 11 Miseria _ - 1«. zv. Ne v Ameriko 18. zv. Boža sveta ----— ^gfj^UAN. ceaar mHikandu J MKT V A SECa. Tavčar t nT Z* negotovih potih na KLANCU, povest ~ —-NA RAZLIČNIH PQTIH ~ * NA PRERIJI M pripovedke NAROD. KI IZUMIRA - "B Naša Andka .... " T? LETA. m. Puseij ......... 7§ NASE ŽIVLJENJE. Ksarer M«ik*- *9 NJIVA, Ksaver Meikn J Obiski, Cankar ~ . * n^P WA6 ..........«... Ul UCii NAS, povest ___^ ODISEJA . . - « Povest iz irake jnnaike doke Jm PfgAM IN LAMBERGAR. * Pegam in Lambergar m PETEB ROKODELČIČ trd. " "2 Podobe iz sanj....... POD SVOBODNIM SOLNCEM* Fli- S?1 TUtra TvTipavca ............ zm »r, I. m II. ZYm__ POTOVANJE V LILIPUT Povesti, L zv. izdala Zv, kat Slovencev ................ „ POVESTI IN SLIKE. Ksaver MrfVn * ff POSLEDNJI Mi^TK^r IS POVITI O PETRI VELJKKM --S POVESTI SL. LJUDSTVU vlpoukU * PRAVLJICE, Ma jpr iS fiSca JUGOSL°VANm. ubtnu ka«-PRIPOVEDKE. Hnbad . --- *5I PRISEGA HURONSKEGA fflavarhi- S PRI STRICU . a*»vaua — ^ PRI VRBČEVEM CROr.t "S PTIČKI BBEZ GNEZDA " 3 Razne povesti .. RAZLIČNO BLAGO. Slc^'k * " '' Romarica..................M SISTO E SESTO .................•JJ Skrivnost najdenke .......... SUke, Meško......................iT SLOVENSKE LEGENDE -_ " SORODSTVO, povest - Zrn SOSEDOV SIN, Sin kmečkega oa^fe Med dvema stoloma, J. Jurčič *v. " fg Sv. Germana ... mm SVETLOBA IN SENCA, povest _ ^ TARAS BULJBA, pov«t - -g TRENOTKI ODDIHA . _ZZZZTT~ 2 vSiir^0^3^ _- JR VAiiJ-atlJA. ali zmagoslavni izhod te katakomb . . . „ VILJEM HAUFFQVE Pr.vHiM jI V TUJIH SLUŽBAH, nove^t — T* ZABAVNI SPISI JoJiTpaiSSS ** Kri lan . . _ ZBIRKA NARODNIH prinoredh --- j| Zgodbe napoleonovegra hnnru - ^ ZLATA VAS . _ ^^ M* Zločinci . , ............" " J ZNAMENJE ŠTIRIH............* Zvonarjeva hči .......... ZLOČIN v SARAJEVU 1111111" H fVB MARIA. letnik 1917, ifliZ M 1*20., 1921. vsak letnik trde tmss im KOLEDAR Ave Maria. 1»2S ^^ " KOLEDAR L 112aTrplatno___" J Koledar Ave Maria 1930, ...7" ^ NEDELJSKE URE NA DRUŠTVENIM ODRIH, 4 kratke igre: aa ieAkeiSS-ge: Nevesta s Libana, Ženin s Naaai*. ^ I« Dve prerokinji JM K MAMICI, iiera za otroke ^^ ^ Orliči in drugi tiči, igra za dečke ......................... |M PROSLAVA CIRILA IN METODaI deklaraacije in prizori _ na SLOVENSKA TALIJA. 1. zv. Dawii Diana . . ___ TRUBADUR. 3 VOLKASIN . . _ 3 SLOVENSKI ODER L zv. iCre aa »a ne vlojre: Slovenski oder Pri in "čarovnica" _as SLOVENSKI ODER m. sv. V hod« m poklic, moika vloge. Palčki. mWaaa vloge . . _—JR ZBIRKA LJUDSKIH IGER: I. sveaak Občinski tepček _ Ji ZBIRKA. 12. sn<9i2: Izgubljeni aia moike vloge; Pastircl in kralji, molka vloge t Planiarica prizor aa iauhe vloge. . . ____ ee ZBIRKA. 13. snopič: Veetalka, Smrt Marije Device; Marijin otrok. MM ienske vloge. . ■ J§ ZBIRKA. 14. snopič: Jnnaika deklica. Materin blagoslov, ienake vloge; If, Boitjan. m. nI. . JB ZBIRKA. 15. snopič: Fabioie ia NaAa. ienake vloge; Turki pred nimaj—. moi. uloge. - JB ZBIRKA. 20. snopič j Sv. Jnst, m. vi*, ga; Ljubezen Marijiaega otroka, ft. aL J| V TISKU IMAMO: Stovensko-angleški katekizem. II. izdaja. Molitvenik za ameriške Slovenca. Naročila za te knjige te 2i sprejemajo. "EDINOST" "MALENKOSTI5 ROMAN V ŠTIRIH DELIH, španski spisal p. L. Colocna is Družbe Jasusov«. Prevedel Paulus. ■ji. ■ i . .= "Kdo je pa bil tisti neznanec?" "Ne vem. Sirrromak z lačnim licem." "Tu leži las v jajcu!" je vzkliknil Jakob živahno. "Ali si ga pustil samega? Ali je vzel zbirko v roke?" "Ne, ne! — Pač, da, da, Jakobček! Spominjam se, da je prrrišel Cincentito Astrrrroga; sprejel sem ga v salonu, da ne bi videl tistega čudaka, in sam je ostal, več ko deset minut, najmanj deset minut!" "Tukaj tiči zajec. Pojdivo takoj h krojaču!" Pri vratih je stal pripravljen stričev voz. Vstopila sta in se peljala naravnost h krojaču, poštenemu obrtniku v «lici de Carretas. Tudi on ni poznal tujca. Vedel je le povedati, da je trgovski potnik iz Italije, prijatelj enega izmed njegovih uslužbencev. Jakob se je hudo vznemiril, ko je slišal, da je neznanec Ita- ...............a.^ Sotem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampaniah oglašajo ' našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I NAŠA TISKARNA Je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna ▼ Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim drustvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi! Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicago. HL Phone: Caul 009ft. s