J. J.;Meščanska šola v Franciji. Itcole priiuaire superieure.) V nasu bivanja v i^ranciii *»era imci priiožnost prouciti /raticosKu soistvo. nocem priobciti nekaj čiankov, ki naj scmmiio uuieijstvo ui siovensKO ^aviiust • iuiitvu urzave, ki sto>i gotuvo na aajvišii scopuji kuiture ln civuizacije, kar je pu^cuuo pokazaia v seuanji svetovoi vojni. iver Uooi blovcnija v tekoceai -ioisKeia ictu vccjc steviio meščansiuu soi iu &er i«s iavno la panoua šoiskega vpiašaiija prt uas aHjaktneuiejsa, se uocem Davm v uauasnjem cianiiu lZKijucno s irancosko mesciinsK.0 šoio m uaii čitateuem koUJcor inogoče jasao siiko o njem organizaciii. ajeucm delu u\ ujeuem suiotru. iTvomi smoter inescanskih šol je te~ popolniti in pertekcioniiau vzgojo pndobijcno v ljuUskin, osnovrUi ^oian. Z.aatevc praktičnefca življenja so uvetue v te šole transioruiacijo obstoje<io v osnovanju siroltovnili meščanskin šoi (ecole prunane supcrieure proiessionuelle) aii pa po-ssotiiii praKtiCDiii tccajev v osuiiji mejcanskiij šolaii. Niiraea meščanskih strokovnih šoi je dati učenoem scrokovao izobrazbo in jiii pnpravijati direktno za njiiiov bodoči poklic v trgovini ali pa industriii. TakiU lol je v f ranciji, posebno za mosko deco, ainogo; zavisijo največ od mestnin uprav m od ministerstva trgovine. Tudi za deklicc se ustanavljaio meščanske strokovnc 5o!e. (liue teh šol jc: Praktične šoie za crgovino in obrt — Ecoles pratiques de coraniercect d' industrie.) Meščanskc šole v občc se drže torei smotra, ki sem ga oraenil zgoraj in pa onega meščanskiii strokovnia šol. Onc vscbujejo raziične sekcije: splošno, poijedclsko, trgovsko, obrtno m, gospodinisko vzgojo v dekliških šola!L_^ Dela se na tem, da se v vsaki §oli osnuje kar največ sekcij, da bi se s tcra zagotovil učencem vstop v poklic po njihovem okusu in njihovih zmožnostih. Francoska inia mnpgo meščanskik iol; v vsakem okraju (departement) jib jc najnianje šest. Pouk v njih je brezplačen in ravno v t*m se one najbolj razlikujcio od višjih — srednjih šol. V nje s* sprcjcinajo učenci od 12 do 18 let. Učenci, ki žele vstopiti v meščansko šolo, morajo doviiiti naimanj 12 to leto in imeti izpričcvalo, da &o položili ijpit ljudskošolskiM aaukov z dobrim vspenom. V Parizu in y večjih mestih Francoske, kjer je velik naval učencev za meščanske šole, se zafatcva vzprejemni izpit. V provinciji, kjer so učenci večinoma kmetskih rodov, so meščanske šole internati; ni pa tega v velikih mestih in v čista industnjalnih krajih. Država pomaga plačcvati stroške internatu nadarjeni mladini rcvncjših slojev — po posebnem izpitu — s celimi iu polovičninii državnimj ustanovami. Meščanske šole imajo tri letnike, mnogc tudi četrti letnik, ki je pripravljalni razred za vstop v učiteljišča in za »Brcvet Supčreures« — izpit, ki ga pri nas nimamo in ki bi ga uvrslii v red mature na naših učiteljiščih. Vendar je ta izpit manj vredcn nego matura na naših učiieljiščih — prsd vojno! Absolvente teh »Brevets Supericurs« se lahko namesti kot poniožne učitelje na ljudskih šolah — pa tudi kot definitivne — v slučaju potrebe. Meščanske šole se končajo z dovršcnim tretjim Ietnikom z izpričevalom izpita mcščansko-šolskih študij. To izpričevala dobe učenci z ozirom na šekcijo v katero so bili vpisani (francosko se zove to izpričevalo: Brevet d' čtudes primaires supčrieures). To je matura meščanskih šol. 2 «jo prično učenci labko svoj pokljc: v tTfjvni, ¦« ž»lez«ici, «a p»štl iti, m »e morejo vpisati v višjo ourtno šolo (Ecole qaicb et metiers). — Ucni nacrt mešcanskin soi je situeci: literarni ael — pravopis, siovnica, rrancoska Iiteratura; zgoaovina liancije m svetovna zgoaovnia; zeunjepis vse&a sveta; urzavno upravoznauMVO — vcasili i>e uoua iemu iecaj o piavu; predavauja o moran, o cemer preuava veuno r>vnatelj soie; živi jcziki: po euen ziv jezik poieg irancoskega, ki je ouu&aien v vseh seKcijaa lzvzemsi v gospouuijsK.e;u tecaju aeKuskui šol. v vecini lueicaiibkiU soi s poseunnui tecaji učenci lauKo sami lzbeiejo tuji jezik, ki se ga zue ucui. lNajvec se uci angiescina, potetn spanscina, neinscina in naluauscina. lviuLeiaaiiKa: ^eonietnja, al&eura; fizika, kemija, botanika, zivaistvo, geologija, hisiijena. Prosioročno risanje po naravi in po prediogan. V dekiiškin šolah se ozira pri risanju na prakticnost za ženske. Kocna aeia: za aecke iztleiovanje predmetov iz lesa v obce; za dekhce: šivanje, kieklanje, vezenje itd. za učenke gospodinjskega tečaja tudi kuhanje in pouK v gospoaiiijstvu. Petje: po notah. Trgovski tečaj mescanske šole. Učenci teya tečaja morajo pmostvovati vsem preuavanjem za spiosno lzobrazbo. i/oero si sami laiiko le živi jezik, ki je v deiu Trancoske najkoristnejši. Za nje so posebni tecaji o knjigovoustvu, o trgovsKm vprasaujili v obce, za stenografijo in strojepisje. v inaustnjskem tečaju so preaavanja o indusrnjskem nsanju m o lnclustnjsKi vedi v obce. V poljeaelskih tečajih se uce gojend teoretično m praktično poljeueistva. Mešcanske, čisto strokovne sole se ozirajo mnogo bolj na strokovno uego na spiošno izobrazbo učencev. Naj še pripomnim, da se teoretično poučuje v ucKiibikti meseanskiii soian domaca •ekonomija, a prakticno v gospoclinjskih tecajiii. V četrtem letu se priklopi ucnemu načrtu pouk o negovanju novorojenikov. V deških in dekliških meščanskih šolah sta dve uri teiovadbe ua teuen. UčiteijsKo osobje mescanskih šol: Kavnaieiji so izbrani iz učiteijstva nieščanskih šol, proieborjev in ekonomov uciteljišč. — uciteijt so sledeči: pravi uciteiji mešč. šol, pomcžni uciteiji iproiesseurs adjontsj in uelijiaani ljuuskosoiski ucitelji Unstituteurs aelegues). Pravi ucitelji so oni, ki imajo izpit za meščanske šole (izpit književnosti ali pa znunosiU. Učitelji književnosti poučujejo na luanj razvitih (s tremi letniki in v provinciji) meščanskih soiah tudi žive jezike. LJcitelji znanosti poučujejo tudi risanje. lieiteljski kanuidati za učiteljišča in za učiteijišča in za meščanske šole se pripravijajo na višjem učiiišču. (licole normaie superieure) v St. Cloud za moške in v rontenayeux-Roses za ženske. Pomozni učitelji so oni, ki iniajo posebne izpite iz rocnih del, gospoainjstva, poljedelstva itd. Pomožni učitelji so nastavijeni dehnitivno; njihova placa je za 5UU fr manjša od pravili učiteljev istega piačilnega razreda. Za učiteije aeiigirane (dodeljene) na meščansko šolo se nastavljajo: sposobnejši ijudskošoiski uciteiji, ki so napravii. še Cetrti letnik učiteijišca; (za ljudskošolske učitelje so drugače učiteljišCa samo s tremi letniki. Sicer bom pa prihodnjii govoril o organizaciji učiteijišč na Francoskeni) dalje oni, ki imajo izpite iz pojedirnli predmetov na kaki fakulteti. Posebna vrsta je za učitelje živih jezikov, ki so položili izpit iz njih pri posebni, v to svrho sestavljeni komisiji, ali pa na vseučilišču. Oni postanejo pravi-definitivni učitelji jezikov na meščanskih šolah in vživajo iste ugodnosti kakor njihovi kolegi-učitelji književnosti in znanosti. Trgovskim in industrijskim tečajem so dodeljeni pomožni učitelji s potrebnimi izpiti. Isto velja za čisto strokovne meščaJiske šole. Meščanske šole imajo na Francoskem velik ugled in veliko bodočnost zaradi tega, ker je po končani vojni tudi Franciji nujno potrebna inteligenca; drugič, zaradi predragih in dolgih študij v srednjih šolah in tretjič, ker starši žele, da pridejo njihovi otroci čimprej do kruha. Isti razlogi so napotili gotovo tudi naše šolske oblasti, da so pomnožile v Sloveniji število prepotrebnih meščanskih šol. Zgrajene na jakem temelju, naj odgovarjajo vsem modernim potrebarn! Iz njih naj dobi naša ujedinjena, velika jugoslovanska domovma v bližnji bodočnosti zdravo in najbolje vzgojeno mladino, ki nam je tako zelo potrebna!