Poštnina plačana v go*ov ini. Uto IX itev. 136 0 Llubllonl, v sonoto 18. lunlja 19ZJ. Ceno Din r Izhaja vsak can popoldne, izvzemil nedelje in praznike. — Inserad do 30 pedt a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji lnserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave, reklame, preklici beseda 2 Popust po dogovoru Inseratni davek posebej- »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din. ,— Din, Upravništvo: Knailova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knailova ulica št. 5, h nads tropje. — Telefon 2034. Priprave za nove volitve Vse stranke so pričakovale razpisa volitev, samo radikale je presenetil. — Pašićevci bi se radi približali volilni vladi« — Radikalna stranka v škripcih. — Beograd, 17. junija. Včeraj je zavladala v vseh političnih klubih Narodne skupščine velika živahnost. Vsi klubi so imeli seje, sestanke in konference, na katerih so razpravljali o političnem poiožaju ter o pripravah za volitve. Dočim vse ostale stranke presojajo položaj popolnoma mirno in so že davno računale z razpisom volitev, je razpust Narodne skupščine radikalno stranko naravnost presenetil. V radikalnih krogih, v kolikor se ne naslanjajo direktno na vlado, vlada velika konsterniranost in pobitost. Z napetostjo se pričakuje za ponedeljek sklicana seja glavnega odbora in poslanskega kluba NRS, na kateri se bo v prvi vrsti razčistilo vprašan i-j razmerja med vlado in radikalno stranko. V zvezi s tem se vrše skoraj neprestane konference poedinih voditeljev posameznih radikalnih skupin. Na stanovanju radikalnih politikov sc je včeraj vršilo več sestankov, ki so v neposredni zvezi z nadaljnini razvojem dogodkov. V radikalnih vrstah je opažati veliko razdvojenost glede nadaijne taktike stranke. I pašićevci i uzunovičevci so nezadovoljni z rešitvijo vladne krize, ki jo je izzvala demisija dr. Srski-ća. Z vso gotovostjo so pričakovali, da sc bo vlada končno vendarle morala nasloniti na radikalno stranko in da 2. \ uidčević ne bo riskira] odpora ceio-kupne m ranke. Ko pa je g. Vukičevič kljub temu sel preko stranke, se je polastila radikalnih politikov velika ner-voznost. Pojavljati se. v glavnem dve skupini. Uzunovičevci in nekateri pasi--ćevci so mnenja, da se je g.."Vukičevič s tem postopanjem tako pregrešil zoper stranko in njene statute, da bo moral glavni odbor zavzeta svoje stališče. Uzunovičevci nameravajo predlagati njegovo, izključitev, docirh so nekateri pašićevci naziranja. da bi se zadeva najbolje rešila tako, da bi g. Vukičevič sam se pred sestankom glavnega odbora izstopil iz stranke. Zanimivo in za razmere v radikalni stranki zelo značilno pa je dejstvo, da je opažati danes v vrstah pašićevcev, ki so se kazali v zadnjem času za neizprosne nasprotnike vlade g. Vukičevića, znaten preokret, ki stremi za dosego sporazuma med vlado in njihovo skupino. Ugleden politik te skupine je v razgovoru z vašim poročevalcem naglasi!, da radikalna stranka še nikdar ni bila v tak'o mučnem in desolatnem položaju kakor tokrat. Če ne pride do sporazuma med vlado in stranko, bo stranka v najboljšem slučaju ohranila največ 50 mandatov7, ker je jasno, da bo g. Vukičevič napel vse sile, da njeno moč zlomi. Kakor doznava vaš dopisnik, bodo pašićevci skušali najti kompromis z vlado na ta način, da bi g. Vukičevič priznal glavni odbor stranke za najvišji forum pri postavljanju kandidatur. Ker imajo pašićevci v glavnem odboru NRS večino in ker bi bili even-tuelno voljni vpoštevati v slučaju sporazuma želje vlade, upajo, da bodo pogajanja v tem pravcu uspela. V zvezi s tem se komentira včerajšnji sestanek med Vukičevičem in predsednikom radikalnega kluba Iljo Mihajlovičem. V demokratskih vrstah vlada z razvojem dogodkov splošno zadovoljstvo. Dejstvo, da Boža Maksimovič ni stopil v vlado, je zopet popolnoma zbližalo obe frakciji v demokratskem klubu, kjer vlada sedaj popolno soglasje. Glavni odbor demokratske stranke je sklican za dne 23. t m. ter bo ob tej priliki razpravljal o kandidaturah za volitve. Ni še jasno, ali bosta obe vladni sknipini postavili skupne liste, ali pa bo vsaka skupina zase šla ločeno v volilni boj. Če med radikalno stranko in Vukičevičem ne pride do sporazuma, je vsekakor verjetno, da se bo g. Vukičevič priključil demokratski zajednici. Izvršilni odbor SDS je sklical sejo za danes dopoldne ob 10. Na seji je poročal g. Pribičevič o političnem položaju. Obenem so bili storjeni primerni sklepi za sklicanje širšega odbora ter za volilne priprave. Tudi vse ostale stranke "sklicujejo sejo svojih kflubov. Beograd, 17. junija.. Tekom današnjega dne ni bilo beležiti nikakih važnejših dogodkov. Vsa posvetovanja in konference še nanašajo izključno le na priprave za volitve. Nekateri ministri in večji del narodnih poslancev so že zapustili Beograd ter se napotili v svoja volilna okrožja na volilno agitacijo. Izvršilni odbor SDS je imel danes dopoldne daljšo sejo, na kateri je razpravljal o pripravah za volitve ter sprejel tozadevne sklepe. O seji bo objavljen popoldne obširnejši komunike. Pozornost političnih krogov je zaenkrat posvečena seji glavnega odbora radikalne stranke, ki je sklicana za ponedeljek, in na kateri se bo definitivno razčistilo razmerje med radikalno stranko in vlado. Za torek popoldne je sklicana seja finančnega odbora, ki bo razpravljala o tekočih zadevah. Strah ima velike oči Italijanski list ve poročati, da bi se Avstrija v slučaju vojne z Italijo pridružila Jugoslaviji. — Fantazije o načrtih našega generalnega štaba. Rim, 17. junija. Današnja vTribuna* prinaša senzaciionalno poročilo svojega poročevalca iz Curina o pripravah za skupen nastop Avstrije in Jugoslavije v slučaju oboroženega konflikta med Jugoslavijo in Italijo. Glasom teh informacij se je vršil nedavno na Dunaju sestanek med jugoslovenskimi general-štabnimi oficirji in zastopniki avstrijske republikanske obrambne zveze. Na tem sestanku se je baje razpravljalo o skupnem nastopu za slučaj, da bi Italija izzvala oborožen konflikt z Jugoslavijo. Ob tej priliki se je ugotovilo, da ima republikanska obrambna zveza na razpolago nad 100.000 pušk. Skupno z jugoslovenskimi general-štabnimi oficirji je bil nato sestavljen točen načrt, glasom katerega bi republikanska obrambna zveza v slučaju vojne napovedi s strani Italije takoj zasedla avstrijsko mejo ter preprečila prehod italijanskih čet preko avstrijskega ozemlja. J ugoslo venski generalni štab se je baje obvezal, da stavi avstrijski republikanski zvezi v to svrho na razpolago potrebne množine orožja in municije. V svrho izvežbanja članstva dobi zveza v zadnjem času lesene modele vseh vrst jugoslovenskih topov. Dopisnik opozarja na nenadno odkritje zaloge orožja republikanske obrambne zveze na Dunaju ter izvaja iz tega sklep, da se ta dogovor že praktično izvaja ter da je Jugoslavija že začela oboroževati svoje avstrijske zaveznike. (Strah ima velike oči. Italijani, odnosno fašisti na eni strani rožlja-jo s sabljo, na drugi se pa boje vsake sence, ki zna držati puško v rokah. Senzacijonalno odkritje «Tribune» bo menda plod slovite italijanske korajže. Op. ured.) DR. KOROŠEC ODPOTOVAL I ^ana pogajanja med Bolgarijo in Turčijo, V SOFIJO — Beograd, 17. junija. Včeraj je dr. Ko-rešec nenadoma odpotoval preko Caribroda v Sofijo. Njegov nenadni odhod ie vzbudil v vseh političnih krogih precejšnje iznenađenje, ker ni znano, v kako svrho potuje dr. KoroSec spričo važnih dogodkov v Beogradu nenadoma v SofTio. TRGOVINSKA POGODBA Z BOLGARIJO Sofija, 17. junija- Današnji listi poročajo, -da se vrše v zunanjem ministrstvu in v ministrstvu trgovine priprave za. trgovsko pogodbo z Jusoslavifr. čim bodo kon- prično bržkone v Beogradu trgovinska pogajanja med Bolgarijo in Jugoslavijo. ITALIJANSKI TISK O NAŠIH NOVIH VOLITVAH — Rim, 17. junija. Italijanski tisk se je obširno bavil z razpisom volitev v Jugo« si a vi j i. Razpust Narodne skupščine in raz* pis volitev se splošno tolmači kot dokaz, da mednarodni položaj Jugoslavije ni tako opasen, kakor se splošno domneva, ker bi se sicer Jugoslavija v tem slučaju ne spu* šcala v notranjepolitične borbe. Glede al* banskega spora naglašaji listi, da je dospel na mrtvo točko, da pa. si vse velesile pri« zadevajo, 4* wo apor čim prej poravna« Posojilo zagotovljeno. — Prve hiše se začno graditi meseca avgusta. — Srednji sloji podpisali 6 milijonov, ostali zavodi in druge institucije pa ostanek. — Ljubljana, 17. junija. Vladni ko* misar mestne občine ljubljanske je prejel brzo'avno obvestilo iz Beograda, da je finančno ministrstvo dovolilo najetje 30 milijonskega posojila potom izdanja 6° o obligacij in odobrilo zadevni program oziroma načrt vporabe in amor" ti zaci je posojila. S pomočjo tega posojila namerava, kakor znano, mestna občina zgraditi nove stanovanjske hiše, dve ali tri velike in več malih. Male stanovanjske hiše se večinoma zgrade za Bežigradom. Prvo veliko stanovanjsko hišo zgradi občina na Poljanski cesti na mestni parceli, kjer se sedaj nahaja skladišče premoga in drv v bližini realne gimnazije. Načrti za to hišo in štiri male so že izdelani. Z zgradbo teh hiš prične občina koncem meseca julija ali najkasneje začetktom avgusta. Že meseca marca je mestna občina predložila finančnemu ministru prošnjo za odobritev 30 milijonskega obligacijskega posojila. Posojilo mestna občina najema z izdajo 6% obligacij al pari, izplačljivo po točno izdelanem amorti-začnem načrtu in sicer najkasneje v 15 letih. Mestna občina si pridrži pravico konverzije glede obrestne mere tako, da obrestna mera ne sme biti nikdar nižja od vsakokratne obrestne mere Mestne hranilnice ljubljanske. Trgovinsko ministrstvo je tudi v smislu člena 269. finančnega zakona priznalo obligacijam pupilarno varnost in jih proglasilo obenem za sposobne kot kavcijo. Finančni minister je dalje obligacijam priznal davčno in taksno prostost. V kritje posojila bo služila posebna tro-šarinska nakflada 50 par; iz tega naslova bi mestna občina prejemala za amortizacijo posojila 1,060.000 Din. Letna anuiteta bi znašala 2,060.000 Din. Drugi del kritja te anuitete bi dohajal iz vodarine, kanalske pristojbine in go-staščine v znesku nad 1,000.000 Din, tretji del pa iz najemnine, ki je preračunana na letnih 1,800.000" Din. Subskripcija posojila je zagotovljena. Ze uspehi dosedanje predsubskrip-cije so bili zelo povoljni. Srednji in niž- ji sloji, zlasti uradniki, obrtniki in železničarji so podpisal nad 6 milijonov Din, ostalih 22 milijonov so podpisali veliki in ugledni denarni zavodi, razne humanitarne in socijalne institucije ter velika industrijska podjetja. Obžalovati je, da se branijo podpisati to posojilo mnogi inozemci, ki so pri nas v Ljubljani stalno nameščeni in ki kot finanč-niki in strokovnjaki vodijo razna podjetja in zavode. Umevno bi bilo, da bi se tudi ti faktorji pritegnili na kak način, da pomagajo omiliti stanovanjsko bedo. Vsekakor pa lahko zahtevamo, da ti faktorji ne ovirajo te akcije. Med zavodi in korporacijami je podpisala Delavska zbornica 3,500.000 Din posojila. Med Zbornico in občino je že podpisan dogovor glede gradnje zbornične palače na Miklošičevi cesti. V tej palači bo 30 stanovanj in vsi uradi DZ, kakor tudi lokali za vse strokovne organizacije. Načrt je izdelal gradbeni urad mestne občine. Z gradnjo palače prično meseca julija. Sedaj se vrše pogajanja med lastnikom stavbne parcele in mestno občino odnosno DZ glede nakupa in višine kupnine. Kakor omenjeno, namerava mestna občina zgraditi tri velike stanovanjske hiše. Prav umestno bi bilo, da bi se ena teh hiš zgradila ob Resljevi cesti na Egerjevi parceli tik Tomanove hiše. Tam je večja stanovanjska hiša prav potrebna, zlasti za železničarje in bi bila na prav prometni točki. Pametno bi tudi bilo, da bi gradnjo te stanovanjske hiše podpirala železniška uprava, kateri je itak prometni minister dovolil veemilijonski kredit za gradnjo Že-lezničarskih.stanovanj v Ljubljani. Med srednjimi sloji je več. oseb, ki so podpisale prav lepe zneske. Tudi neki ruski emigrant, ki je podedoval zadnji čas večmilijonsko svoto po svojem sorodniku, se je izjavil, da je brez vsakih pomislekov pripravljen sam podpisati pol milijona obligacijskega posojila. Prihodnje dni prično s tiskanjem obligacij, nakar se prične formalna sub-skripci'a posojila. Koverda obsojen na dosmrtno ječo Rusija z obsodbo ni zadovoljna. — Boljševiški teror se nadaljuje. — Gorkega sin ustreljen. — Varšava, 17. junija. Po dvodnevni razpravi je bila v sredo zvečer izrečena sodba v procesu proti morilcu sovjetskega poslanika Vojkova. Obtoženi Koverda je v svojem zagovoru priznal, da ga je umoril iz maščevanja, ker mu ni hotel izstaviti potnega lista. Nikakor pa ni hotel povzročiti poljski državi neprilik. Po kratkem posvetovanju sodnega dvora je bil Koverda obsojen na dosmrtno ječo. Obenem pa je sodni dvor sklenil, da ga predlaga predsedniku republike v pomilostitev na 15-letno ječo. — Moskva. 17. junija. Vest o obsodbi Koverde v Varšavi se je bliskovito razširila v vseh rx>litičnih krogih. Razmeroma mila sodba je izzvala v sovjetskih krogih precejšnjo nezadovoljnost, ker se je splošno pričakovalo, da bo Koverda obsojen na smrt. Sovjetski vladni krogi naglašajo, da je sov- jetska vlada spremenila smrtno kazen nad poljskim oficirjem Janiem v dosmrtno ječo, da tako ublaži napetost in prepreci nadaljnjo zaostritev odnošajev. — Moskva, 17. junija. V Moakvi je bilo danes ponovno izvršenih več aretacij. Sovjetske oblasti so aretirale skoraj vse tujce, predvsem Angleže in Fince. Francoski državljani so bili kmalu po aretaciji zopet izpuščeni. Tudi v drugih mestih nadaljujejo sovjetske oblasti s terorjem. Glasom poročil iz Odese je bilo tam včeraj popoldne ustreljenih pet rum unskih državljanov, ki so bili osumljeni špijonaže v korist Rumunije. Med ustreljenimi je tudi sin znanega ruskega pisatelja Gorkega- V Kronstadtu je bil včeraj ustreljen bivši komandant baltiške mornarice admiral Klepikov, ki je bil osumljen, da je špijoniral za Anglijo. Novi ministri Vlada izpopolnjena. — Beograd, 17. junija. Včeraj je bil podpisan in objavljen ukaz o izpopolnitvi vlade. S tem ukazom je imenovanih šest novih ministrov in sicer: minister ver: Dragomir Obradovič, bivši pomočnik prosvetnega ministra; minister za narodno zdravje: dr. Aleksa S a v i ć, narodni poslanec NRS; minister pravde: dr. Dušan Subotić, predsednik kasacijskesa sodišča v Beogradu: minister za izenačenje zakonov: dr. Budislav Grga Andjelinović: minister za javna dela dr. IHja Sumenkovic; prosvetni minister dr. Ninko Peric. Radić sili v vlado Značilna izjava o volilni vladi. — Bjelovar, 17. junija. Včeraj ge je vršil tukaj shod HSS, na katerem so govorili Stepan Radić. dr. Maček in nekateri drugi radićevski voditelji. Zanimivo je stališče, ki ga je zavzel na svojem govoru Stepan Radić napram volilni vladi, o kateri pravi, da sicer ni našega duha, da pa je v glav* nem poštena. Naš uspeh je, da oni radikali, ki eo hoteli vabiti volitve z u »ml jem, siso več v vladi. Radikalna stranka bo po pol* noma razpadla in gosposki man dat olovci bodo ostali praznih rok. V svojem nadalj* nem govoru je Radič naglasil, da bo HSS pri teh volitvah dobila še večje število mandatov, tako da postane odločilni faktor v državni politiki. Pozvala bo na sodelovanje vse poštenjake iz radikalne stranke in Narodna skupščina bo morala potem prav tako delati po 12 ur na dan, ne pa kakor sedaj, ko se vrši vsak mesec samo ena seja. V splošnem se komentira ta Raj dićev govor kot zelja po sodelovanju v vo# lilni vladi. Iz pisane ljubljanske kronike Požar med procesijo. — Rad) odpovedi obratnega lokala v smrt. — Članica tujske kontrole. Včeraj dopoldne je bila v Spodnji Siškj običajna procesija, ki so jo vodili očetje frančiškani. Po starem običaju so postavili mlaje in na oknih prižgali sveče. Tudi vinski trgovce Ev gen Bolaffijo. ki stanuje v Spodnji £iški na Prankopanski cesti št. IS, je prižgal na oknu sveče. V stanovanje pa se je takrat najbolj upiralo sonlce. Njega žarki so povzročili, da se je sveča v sicdi tako vpognila, odnosno nagnila na stran, da je goreči stenj dosegel papir, ki ie začel goreti. Kmaiu se je od papirja prenesel ogenj na okenske zavese in zastoTC. K sreči so požar hitro pogasili domači, vendar ima g. Bolaffio nad 5000 Din škode, ker so mu pogorele dragocene zavese. Med procesijo sta bila slična dva slučaja se pri dveh drugih strankah in sicer pri rodbini Mlakarjevi na Frankopanski cesti in pri Taškarjevih na Celovški cesti. V vseh slučajih so požar hitro opazili in pogasili, ne da bi gasilci bili o tem avazirani in stopili v akcijo. Med cerkveno procesijo tu Viču je -včeraj dopoldne pristopil ves presenečen * službujočemu stražniku čevliarski m^tea Gregor Loboda ter v naglici sporočil: 0 Gospod stražnik! Tam za mojim vrtom se je nekdo obesil. Ves je že čm m mrzel. Stražnik je takoj odhitel na o/.načer: kraj, na konec Lobodovega vrta ob Gra-daščaci ter tam zapazil na jelši viseti nekega moškega, ki ga je spoznal za livarja na Glincah stanujočega 36-letnega Franceta Sesek a. Prerezal je 1 cm debelo vrv in nato pos&usal obe senca spravtti k dihanju Bil pa ie že mrtev, kar je ugotoMl tudi pol. zdravnik dr. Avramovič. \\Kki p^gre-bec Anton Ma lava SS ie nato obešenčevo truplo prepeljal v mrtvašnico na Viču. Kakor zatrjuje i o, ie postal SeŠek zadnji ča« zelo sentimentalen in razburjen. V &*.ki ti je napravil z velikimi stroški livarsko ds» lavnico, toda hi Sni gospodar mu je s 1. julijem odpovedal. To ga je tako razža'osti-lo, da je v sredo zvečer dejal svoji matca Franji: — Obesit se grem- Svoi sklep ie tudi iz\rMl. V sredo zvečer ie že odšel od doma ter se ru več povrnil. Maii sprva m pripisovala *vn-ovim besedam nikake večje važnosti, ker je sin že večkrat, kadar so nastale kake neprilike, grozil, da si konča življenje... V Šelenburgovi ulici se ie snoči ponosno sprehajala rdečelična gospodična Ivanka, doma tam iz kočevskih gozdnih krajev. Delo ji smrdi, a prav rada služi boginji Veneri, ki jo je zato nagradila s težko vene-Tično boleznijo. Izgnana je tudi za pet let iz Ljubljane. Toda doma na lepem posest\ u svojih staršev noče delati. Vedno se potika okrog. Policijski stražnik jo je spozna! in povabil v policijski zapor. Danes se je pied skrbnim očetom nadzornikom, ki ima nesrečna dekleta v evidenci, zagovarjala. Nadzornik jo je očetovsko svaril. Toda ona je postala naenkrat mutasta. Ni odgovarjala. Končno je bruhnila iz sebe kakor fu-rija različne dišeče cvetke ter se med drugim branila: — Kaj pravite? Jaz nočem delati? Hočem, samo ne na kmetih. Zakaj ne bi lahko živela? Sedaj sem bila zaposlena. Silazila sem dobro. — Kje si bila, Ivanka, zaposlena? .— Kje? Hm! Pri tujski kontroli med Mariborom in Rakekom. Dobro sera služila. Klobuk in obleko sem kupila v Mariboru, nogavice in lepe čeveljčke pa na Rakeku od nekega Italijana. Ker je venerično opasno bolna, so jo za enkrat spravili v javno bolnico. Nungesserja niso našli — Newyork, 17. junija. Včeraj so se raznesle vesti, da so ponesrečena francoska letalca Nirngesseria in Colrja, ki sta pred enim mesecem nastopila pot iz Francije v Ameriko, našli živa v bližini reke Bend. Vest se je danes izkazala za popolnoma neresnično ter gre le za zlobno mistifikaci-jo. Neki Blaire, ki je zaposlen v gornjem toku reke Saguraav, je telefoniral to vest svoji materi v Ouebec. Takoj uvedena uradna poizvedovanja so dognala, da je Blair lansira! to vest iz dolgega časa, da bi s« lafeto pri tm tt&tvtic ^h^VY Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: Investicijsko posojilo S4.50. Vojna škoda 345—344, Zadolžnice Kranjske dež. banke 30-^2. Zastavni list 30-^22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150, MerkantiLna Kočevje 98—100. raštediona 850, Kreditni zavod 160—170. Trbovlje 0—460, Vevče 135. Stavbna družba 55-65. Šešir 104. LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: 7% invest. pos. 84—35. 2fc% drž. rente za ratnu štetu 343—343.5, 341.50 —343, Ljubljanska kreditna 150—156, Jugo-banka 92—93, Trboveljska 465, Union paromlin 300, Vevče 135, AgraTia 49—51. Devize: Dunai 800—803, Berlin 13.4S —1331. Italija 314.71—^16.71. London 276.10 —276.90. Newyork 56.70—^6.90. Pra*a 168.20-169. Curih 10.935—10.965. — Valute: dolar 56.025—56.225. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 913.50, London 2525 •/», Newyork 520. Pariz 20.36}*. Milan 28.93. Praga 1530. Dunaj 73.15. Trst: Beograd 31.57. London BZJd O* Bb 3ti£& . _^-------------- 8770 Program, ki se ne izvršuje Kaj je klerikalna stranka napravila za kmeta« delavca, obrtnika in uradnika? — Delo SLS v luči resnice. Ob razpustu Narodne skupščine je Slo venec objavil uvodnik voli lno-agi taci jske-ga značaja, v katerem pravi, da označuje gospodarski program klerikalne stranke silna ^or-podarska kriza. Zato je treba ustvariti v državi take pogoje, pravi ^Slovenec:, da bodo davčna bremena čim manjša. Kine tu je treba dati poceni kredit, delavec hj obrtnik naj dobita delo in kruli, industrija oaj dubi surovine, da bo mogla producirati in zaposlili delavstvo, uraduištvo naj dobi položaj, ki odgovarja ujegovi izobrazbi iii delu, — stalnost uradnistva je za dobro upravo jiujuo polrebna, — šolstvo naj se eim bolj razvija, slovenskemu vseučilišču je treba poskrbeti mir, da se bo na kulturnem polju moglo razvijati do popolnega razmaha. To je baje gospodarski in kulturni program SLS, kakor pravi »Slovenec*. Vprašati pa se je treba, kako je SLS ta program izvajala in udeistvovala, ko je imela za to priliko, ko je soodločevala v vladi. Silna gospodarska kriza se s sodelovanjem klerikalne stranke v vladi ni prav nič ublažila, ker se davčna bremena niso zmanj-feja, pač pa so se mnoga še povečala. Dokaz: razširjenje davka na ročno delo, povečanje obdavčenja nižjih privatnih nameščencev, in v zvezi s- tem zmanjšana konzumna možnost prizadetih slojev ter obenem denarnega obtoka itd. itd. Vprašati se je treba, v koliko je SLS v vladi poskrbela za cenen kredit kmetom? Ali dobivajo kmetje, odkar je bila SLS v vladi, cenejši kredit kakor prej? Po zaslugi klerikalne stranke so se izvršile v železniških delavtnicah mnogoštevilne redukcije delavstva, čegar nezaposlenost se je s tem še povečala, obrt in industrijo pa je klerikalna stranka pospeševala samo z onemogočanjem rednega poslovanja ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki bi morala biti najmerodajnejša predstaviteljica zahtev in potreb naših pridobitnih slojev. Položil j uradnistva je klerikalna stranka poslabšala s ponovnimi redukcijami in de janskim razveljavljenjem njegove službene pragmatike potom določb finančnega zako na, njegova stalnost, o kateri pravi Slovenec , da .je za dobro upravo nujno potrebna, pa je postala z istim zakonom po polnoma iluzorna. Tn kaj je storila SLS za naše šolstvo, za naše vseučilišče? Po njeni krivdi so se iz vršile na ljubljanski univerzi redukcije nujno potrebnih asistentskih mest. SLS ima sicer program, toda tega pro grama ne izvršuje. Med programom klerikalne stranke in njenimi dejanji je tako velika rnzdalja kakor med Evropo in Ameriko in jo >Slovenčeva^ volilna avijatika ne bo premostila. Danea se SLS ne more izgovarjati, da ji ni bila dana prilika udejstvovanja svojega programa. Sedaj se SLS ne bo mo gla več boriti z demagoškimi frazami, temveč bo morala v volilnem boju pokazati na svoje delo, na koristi, ki jih uživa od nje nega sodelovanja v vladi slovensko ljudstvo. Dr. Korošec bo moral kot dosedanji Ijub-ijansk poslanec pokazati, kaj je storil za mesto Ljubljano in njeno prebivalstvo, koli-krat je v Narodni skupščini odprl usta za interese ljubljanskega prebivalstva in v čem je sploh obstojalo njegovo delo v vlogi poslanca največjega mesta Slovenije. »Slovenec~ proglaša program Jugoslov. kluba za državni program. Ce je to res, potem ni čudno, da se nam vsem tako slabo godi! Pisane zgodbe iz naših krajev Kriza sarajevskega gledališča. — Obolenja od sladoleda. — Eksplozija dinamita v ustih. - Strašni trenutki na železni progi. Kakor pri nas v Sloveniji, sc mora; jo tudi skoraj vsa ostala Narodna gledališča boriti, za obstoj. Krize so na dnevnem redu. Posebno huda je kriza sarajevskega gledališča, ki je zaključilo letošnjo sezono z ogromnim deficit tom. Vsa sredstva so žc izčrpana in tako uprava gledališkim igralcem še ni mogla izplačati prejemkov za mesce junij. Gledališka uprava si je sprva hotela pomagati na ta način, da bi iz* plačala prejemke iz državne subvencij je, določene za prihodnjo sezono. Ker pa sc jc računska kontrola temu uprla, so ostali vsi nameščenci brez plač. — Razumljivo je, da vlada med njimi veliko razburjenje. Tudi sarajevska jav* nost živahno razpravlja o gledališki mizeriji, pa kakor pri nas. ostane tudi tam vse le pri besedah. Kadar pa bi bilo treba gledališče tudi materijelno podpreti in vsaj z abonmani zasigurati njegov nadaljni obstoj, pa vse umolk? ne. Vsekakor bo treba vprašanje glc* dališč končno enkrat temeljito rešiti. Število Narodnih gledališč naj sc re* ducira na minimum, a to kar ostane, naj združi res prvovrstne moči in po* tom gostovanj nudi onim krajem, ki ne morejo vzdrževati lastnega gledališča, primerem užitek. Tako tendenco jc opažati tudi v drugih državah in nikjer ni zapisano, da bi morali baš mi brez potrebe vzdrževati draga glc* dališča za to, da bo država doplače* vala deficite. V vroči poletni dobi jc zopet na* stopila sezona sladoledarjev. V Ljub= Ijani jih najdeš žc v vsaki ulici in mla* dina kaj pridno nosi dinarčke za hla= dečessladko mešanico. V času dobre konjunkture sicer ni slišati o pokvar* jenem sladoledu, toda če nastopijo de* ževni dnevi, jc treba pri uživanju sla* d\)leda previdnosti. To dokazuje tudi slučaj v Velikem Bcčkcrcku, kjer jc tc dni obolelo nad 1000 oseb vsled zavži* vanj a pokvarjenega sladoleda. Neki tamošnji slaščičar si je pripravil veliko zalogo sladoleda. Ker pa jc dva dni deževalo, sc mu jc zaloga nekoliko po* kvarila. Kljub temu pa je prodajal na* slednjega dne, ko je nastopila zopet vročina, pokvarjen sladoled. Ljudje so trumoma prihajali v njegovo slašči* čarno. A že naslednjega dne so se po* javile posledice. Ljudje so kar po vrsti oboleli, začelu bljuvati in kazali znake zastrupljenja. Sprva niti niso mogli dognati, od kod izvira to obolenje; še* le pozneje je zdravniška preiskava ugotovila, da je to posledica vživanja pokvarjenega sladoleda. Slaščičar se bo moral seveda zagovarjati pred so* diščem, občinstvu pa naj bo ta primer v svarilo! Sicer pa uživanje sladoleda žc samo na sebi ni posebno priporoč* Ijivo, zla.sti ne, če je človek razgret. Želodčni krči in slične take bolezni so čestokrat posledica prehlajenega že* lodca potom sladoleda. V Zagrebu sc producira tc dni neki atlet, ki nima samo močnih rok in nog, marveč razkazuje zvedavemu občin* stvu tudi svoje močne mišice v ustih. Svoje čeljusti je namreč potom siste« matičnega vežbanja tako treniral, da si zdaj brez skrbi zažge v ustih dina* mitno patrono, ne da bi se mu pri eks* ploziji tega nevarnega streliva, ki dro* bi skale, skrhal le en zob. Po straho* viti detonaciji, ki vzbuja zlasti pri žena skem cvetu nervoznost in omedlevico., odpre usta in izpljune ostanke naboja, si opere usta in mirno zapali cigareto, kakor da bi bil pravkar snedcl bon* bonček. Novinarjem, ki so ga prišli občudovat, je razlagal, da se že celo vrsto let trenira. Najprej je začel s čisto majhnimi patronami, ki so vse* bovalc le neznatno količino dinamita. Sčasoma se jc tako utrdil, da zdaj brez nevarnosta zažge v ustih navadno di* namitno patrono, kakršne rabijo pri kopanju studencev za rastreljevanjc pečin. Da dokaže eksplozivno moč pa* tronc, jo je zažgal v prazni dvorani. Detonacije je bila tako silna, da so prisotni skoraj oglušeli, vsled zračnega pritiska pa je popokalo več šip. Mizo, na kateri je stala patrona, je prebilo. Slavko Berta, kakor se zove ta najno* vejši junak iz Like, namerava prirediti letošnjo jesen «turnejo» v inozemstvo m tam razkazati svojo moč. Grozne trenutke so preživeli na pravoslavni binkoštni ponedeljek trije sarajevski izletniki. Neki sarajevski trgovec je napravil s svojo ženo m svojo bolehno taščo z vozom izlet v sarajevsko okolico. Ko so se proti ve* čeru vračali proti mestu, jih je malo* ne dohitela smrt. Pot jih je peljala čez železniški tir. V trenutku, ko je voz dospel sredi tira, je čuvaj, ki na ovinku proge ne more pregledati, spustil za* pornice* in voz je bil zajet; tako da se ni mogel nikamor ganiti. Ker jc proga na tem kraju vsekana v hrib, tudi na drugi strani ni mogel voz nikamor, da bi sc odstranil s proge. Iz daljave pa jc v istem trenutku že prihrumel z naj* večjo brzino dolg izletniški vlak. Stro* jevodja Milan Pavlic jc v zadnjem tre* nutku opazil nevarnost in z vsemi si* lami skušal ustaviti vlak. K sreči jc imel popolnoma novo lokomotivo, ta* ko da jc zavora izborno funkcijonira* la. V hipu jc spremenil ves ustroj ta* ko, da so sc kolesa lokomotive začele vrteti nazaj. Vsa lokomotiva je bila zavita v gosto meglo pare, iz katere so švigale iskre zavrtih koles. V blaz* nem strahu so izletniki čakali, kdaj jih doseže železniški kolos in zdrobi pod svojimi kolesi. Z nadčloveškim napo* rom se jc strojevodji posrečilo vlak ustaviti. Pol metra od voza je lokomo* tiva obstala. Potniki so prestrašeni skakali iz vlaka. Ko sapa spoznali, ka* ko nesrečo je preprečil strojevodja, so sc mu ginjeni zahvaljevali. Rešeni iz> letniki so nato nadaljevali svoje poto* vanje, toda trenutki, ki so jih preži* veli, zaprti sredi tira, pričakujoč go; tovc smrti, jim ostanejo gotovo vse življenje v spominu. Izpred sodišča MEJNIKE JE R\ZMETAL. Državni pravdnik je vložil včeraj tožbo proti posestniku Janezu iz Starega trga, češ, da je letos aprila izruval mejnike med svojim in sosedovim svetom ter zakrivil hudodelstvo goljufije. Oba soseda, Janez in Jože, sta se namreč že večkrat prepirala radi meje. Lani je prišla na lice mesta komisija in sodnik je postavil dva mejnika. Janez je dejal pred senatom, da sploh ni nameraval mejnika premakniti in da jih tudi poznal ni, ker je tedaj, ko jih je sodnik postavljal, odšel proč. Meja ni bila namreč postavljena po Janezovi volji in to mu ni bilo všeč. Obtožnica je trdila, da je bil radi ]>odobnega slučaja že v preiskavi in da je pohlepen po tuji zemlji. Razprava je pa dognala, da ni bilo tako hudo; saj je Janez sicer poštenjak in ima dovolj lastne zemlje. Ker je trdil, da je -a-mo slučajno zadel v mejnik z grabliami in gra pri tem izruval, 30 bil res oproščen. Senat je za\zel stališče, da mož ni imel hudobnega namena, da bi bil pa tudi. če bi hotel res mejnik premakniti in zagrešiti goljufijo — moral ne samo mejnik izruvati, temveč, tudi zabrisati sledove, kjer je mejnik faktično stal. VASOVALEC ANDRAŽ. Težko je kolovratil tisto noč tam po Ižanskem, saj je nesel v želodcu več vina, kot Cič na rami jesiha. Prvi maj je bil in Andraž je poslal naenkrat ginjen. Čutil ;e, kako mu pod kamiiolo močno bije srce. Ko je dospel do hiše svojega soseda Aniona, se je spomnil lepe sosedove Ančke. Ko je dospel do njenega okna, je potrkal in jo jel klicati. Dekle pa ni hotelo čuti pijanega vasovalca. Pa je zavpil: — Ali si gluha? in tako udaril po oknu, da se je razbilo. Ker še ni dal miru, je sosed odprl vrata. Andraž se je spustil vanj, pa ira je so^ed postavil pod kap, kjer bo obsedel # l'2ur — namreč v zaporu. OBLJUBLJENA DEŽELA. 0 prelepa deželn, :>amo mleko se je cedilo mesto vode! Kje neki"? I, v Ljubljani m Dunajski cesti. Voznik cestne železnice Cene, ki je sicer dober vozač, je imel 20. maja letos pravo čevljarsko smolo. Tam na Dunajski cesti, kjer popravljajo tlak, je vozil proti kavarni »Evropa--. Nasproti jo je pri mahala s svojim vozičkom mlekarica Urška. Cene je zagledal Urško, a tramvaja ni ustavil. :>Cinkf jc mož zazvonil; a mlekarica se ni mogla nikamor ogniti: na eno stran so delali delavci, nasproti jo je rezal tramvaj. >Cinkc je spet zazvonilo m isti hip je brizgnilo mleko na VSC strani. Voznik je namreč zadel s svojim tramvajem v Urskin voziček, Urška je milo zajavkala in že isti hip poljubila trotoar — odletela je namreč na stran; kanglice so zaropotale in mleko je teklo kar curkoma iz vozička. Bilo ga je kakih 50 litrov. Frank Heller: 43 ovi Napoleon Roman. — Vidva, draga moja, rešita nas vse! Cez nekaj minut se pripravimo za navidezni napad na most. Čim spoznata po sovražnikovem streljanju. da je vsa njegova pozornost obrnjena na nas, se morata neopaženo splaziti mimo sovražne jra tabora. Za to rabita kake pol ure. Čim bo ta manever končan, se zopet umaknemo na jrrič. Vidva pa začneta čez pol ure trobiti in bobnati tako, da bo sovražnik mislil, da se bliža cela armada. Ta čas navalimo nanj zares.^ Na-pademo njegove postojanke na griču in sovražnik bo uničen. Sta razumela? Naprej, draga moja! To je novi Arcole! Zmaga je naša! Tako jc dejal in nihče med nami ni dvomil, da govori resnico. Kmalu se je pričel dozdevni napad. Obrnil jc nase pozornost našega so* vražnika, ki je bila glede na svoj smo* ter zelo smešna. Trije vojaki so padli in pet je bilo ranjenih, med njimi tudi en štabni častnik, ki mu je zadala so« vražna krogla globoko rano. Napoleon pa sc izpada ni udeležil. Čakal je z uro v roki, da se je garda z mrtvimi in ra* njenci umaknila. Mi, civilisti — Cra* ham, Lavertise in jaz — smo z nape« tostjo opazovali ta prizor. Ne mislim, da bi se bil kdo izmed nas spomnil na lastno nevarnost, v kateri smo bili. To« da če bi bil kdo čutil nagnjenje do ta* kih misli, bi ga moralo miniti veselje pri pogledu na obe dami. Josefina in madamc Delatour sta se zaničljivo smehljali in zrli s plamtečimi očmi na Pozzo di Borgovo utrdbo kakor dve boginji vojne in osvete. Bil sem trdno prepričan, da pri pravem izpadu, ki smo ga pričakovali, nobena ne bo za* ostala. In res se nisem motil. Pol ure jc minilo kakor bi trenil z očesom. Na* enkrat sta sc oglasila v gorah ža Pozzo di Borgovo utrdbo trobenta in boben. Kakor na povelje je sovražnik nehal streljati. Mož v trioglatem klobuku je pograbil standart z orlom. Obrnil se je k ostankom garde, tucatu neranjenUi vojakov in častnikov. In začul se je njegov mogočni glas: — Mes cnfants! Naprej! Zmaga je naša! To je novi Arcole! Planil je doli k potoku. Toda pred seboj je imel vojaka, ki ga je bil ob* dolžil. da je hotel strahopetno pobeg* niti in ki je korakal zdaj mrtvaško bled in s krčevito stisnjenimi zobmi d* ope# re to obdolžitev. Tema dvema je sle* dila cela garda, in sicer ne samo nera* njeni, marveč tudi težko ranjeni so po* grabili puške in sledili svojemu povelj* niku, kakor so pač mogli. Lavertissa in mene je objela nekaka opojnost. Po* grabila sva dve puški, #ki so ju pustcli padli vojaki, in planila sva za drugimi h potoku. Baš ko sva prekoračila po* tok, se je razlegel slab bolesten krik. Vojak, ki je hitel pred Napoleonom, se je zgrudil zadet v prsa. Slišal sem, kako jc Napoleon vzkliknil: — To je novi Arcole — on je moj Muiron! V splošni zmešnjavi sem se spomnil, da je bilo to ime častnika, ki je dne 15. novembra 1796 rešil Napoleona pri Arcole. Potem sem bil preveč zaposlen z dogodki, da bi imel čas za zgodovin« sko primerjanje. Kakor v sanjah sem plezal na strmo skalo. Pomeril sem, ustrelil in zakričal. Kaj se je zgodilo, koga sera zadel, prijatelja ali neprija* tel j a — vrag vedi. Upam, da sem zadel sovražnika. Toda kmalu so mi naboji pošli in zavedel sem se z neprijetno mislijo, da je tudi drugim zmanjkalo nabojev, kajti na bojišču je zavladala tišina. Streljanje je ponehalo. Obrisal sem si potno čelo in se ozrl. Zasedli smo bili vrh griča. Lavetif*« je ittl ob moji strani in Sodnik je obsodih Cenca, ki bi bil moral ustaviti, ko je videl, da se Urška ne more ogniti, na denarno kazen in sicer bo plačal za vsak liter 1 Din globe, torej skupaj 50 Din, a za mleko bo pa Urška iz Kleč dobila 100 Din. Blizu Iga je sedel v krčmi kmet Tinac in zadovoljno praznil kozarce. ga je tedaj vprašal njegov sosed Matija. Tinac je hotel pogledati na svojo nik-lasto uro, pa je opazil, da jo je zgubil. je zareotačil Tinač in odšel k orožnikom. *Uro »em zgubil, gospodje, pošteno niklnasto uro, ki se jo je držala srebrna verižica, ki bi je ne dal za dva bokala najboljšega,* je pozdravil Tinač orožnike takrat zvečer v mesecu aprilu. Napravili so protokol in kmalu so naali uro. Čez par dni so namreč ugotovili, da je novi gospodar ure hlapec Ficek. ki jo je pa kmalu zamenjal s Šimnovo, katera je bila večja in je imela na zunanji sirani naslikano mlado krasotico. Zadeva je prišla končno pred sodnika; Sinien bo plačal 50 Din globe, a Ficek, ki je uro našel in si jo prilastil, bo pa «edel dva dni pri ričetu. Sport Primorje - Concordia (Zagreb) 5:3(10) Včerajšnja tekma ni prinesla pričako« vanega. Od Zagrebčanov smo mnogo vec pričakovali z ozirom na njihove rezultate v prvenstvu. Kakor izgleda, je I. razred v Zagrebu v vodilnih klubih znatno sla* bejši ud Ljubljane. Napad Concordije ima popolnoma isto napako, kot smo jo videli v nedeljo pri Hašku. V polju gre vse kakor na niti vse do gola, tu pa zastrelja narav, nost neverjetne pozicije. Tehnično je mo» štvo dobro izbalansirano, o taktiki pa ne moremo govoriti. Primorje je sicer zmaga* 10, čeprav je imel nasprotnik več od igre. Zmago ie pač odločila izvrstna dvojica Uršič, Sekulič, posebno prvi je igral do sedaj svojo najboljšo igT<>. Krilska vrsta ni zadovoljila. Igra mnogo preveč defenziv# no in pozabi pri tem na glasvno nalogo, podpirati napad z uporabnimi žogami. V obrambi ie bil Pečnik vsled odsotnosti obi* čajnega partnerja zelo zaposlen in ni ču* da. da je v drugi polovici znatno opešal. Rezultat sam je zopet pokazal, da se s samo tehniko ne doseže golov in da je dolga igra s krili mnogo opasnejša, kar ustvarja zelo kočljive situacije. Treba je le dobrega strelca in imamo rezultat, ki bi poteku igre nikakor ne odgovarjal. Prvi gol doseže Primorje v 21. minuti po lepem predložku Sckuliča UrŠiču. Con* cordia ima vsekakor več od igre, vendar razun par kotov, ne doseže nič pozitivnega. Po odmoru zviša Primorje po Uršiču in Er* manu na 3 : 0. Concordia preide v proti* napad in doseže dva gola. Uršič zopet zvi* ša na 5 : 2, nakar se ustalijo gosti na po* levici domačinov. Foren izkupiček mnogih idealnih šans. pa je .-amo en gol. — Sodil ie g. Fink, ki je parkrat v škodo gostom nepravilno desodil off^id. Državno prvenstvo Tekmovanje za državno prvenstvo nam prinaša vsako nedeljo senzacije. Senzacija 1. kela je bil vsekakor katastrofalen poraz Hajduka po Sandu. II. kolo je prineslo še večja presenečenia Favorit za državno prvenstvo BSK je moral kloniti proti Hajduku v Splitu z nepričakovanim rezultatom 5:1. Tudi visoka zmaga Saška nad Sandom je presenetila. Ilirija je proti Hašku dosegla eno točko, akoravno se je predvidevala sicer ne lahka, vendar sisurna zmasa Haška. Po dosedanjih rezultatih sodeč, ie vprašmic prvaka popolnoma odprto. Zadnjega ločita od prvega samo 2 točki, med tem Ko in»*jo štirje klubi enako Število točk. V III. kolu se srečajo HaSk : Hajduk, BSK : Sand in Ilirija - ?ašk. Prognoze o izidu je pač tezko staviti, vsekakor pa imajo po dosedanjih izkušnjah klubi, ki igrajo doma. več sans. Današnja »Riječ« prinaša kratek pregled dosedanjih tekem in omenja, da ie dosedaj vsekakor največ pokazala Ilirija, ki se jo jc splošno smatralo za outsdera« postala pa je, kakor izgleda, pravo bau - bau moštvo za vse klube. Stanje prvenstva je po 11. kolu slc-deč: I. Hašk 3 točke, razlika gol 4 : 3; II. Sašk 2,6:3: III. Sand 2, 5 : 5. IV. Hajduk 2, 6 : 6, V. BSK 2, 4 : 7; VI. Sirija 1, 3 • 4. m — Češkoslovaška — Avstrija 1:1 (0 : 1). Na Dunaju se je vršila neoficijelna meddržavna tekma med Avstrijo in Češko* napenjal prsa v galskem bojnem razpo* loženju. Na tleh so ležali kupi padlih, v ozadju planote so pa stali ostanki so* v ražnc posadke kot ujetniki — črni, divji možje, med katerimi sem spoznal Pozzo di Borga. Toda generala Berna* dotta ni bilo med ujetniki. Pred njimi je stal zmagovalec z roko za telovnik kom in jih je molče gledal. Na eni stra. ni je imel zaničljivo smehljajočo se, na drugi pa vso očarano boginjo zrna* ge. Ranjeni in neranjeni gardisti so spontano klicali: — Živel cesar! Komaj so klici utihnili, so sc začuli novi s planine in zagledali smo Grou* chvja z njegovimi lovci. Hitel je na vso moč h griču, padel pred Napole* onom na kolena in vzkliknil: — Odpustite mi, sire, slišal sem strele in hitel sem na pomoč, kar so me nesle noge. Mož v trioglatem klobuku je odgovoril hladno: — Grouchv, vi ste nepoboljšljiv. Pri Waterloo ste prišli šest ur prepo* zno, tu pa dve. — Samo eno. sire ... — Nu. eno, toda v naslednji uri bi bili vsi pobiti, da nisem sam našel iz* hoda iz zagate. Zmaga je popolna. Glav na sovražna vojska je uničena, a oni odrezani del, ki ga vodi veleizdaj«iec slovaško, ki je po precej surovi igri kon* čala neodločno. — Motorne hitrostne in kolesarske dtr» ka kluba kolesarjev in motociklistov Iliri Ja se vrsi nepreklicno v nedeljo dne 19. t. m. Začetek dirk točno ob 2. uri popoldne. — Proga Kranj (Gaštej) Medvode — km 1<» Do sedaj 50 prijavljeni najboljši dirkau Jugoslavije Strban, Kimej, Glojnerić, Stuci, VodHšek, Zalokar, Bauman in dr. Tudi /a kolesarske dirke vlada veliko zanimanje, ker v letošnji sezoni prvič nastopita Sol^' in Kosmatin. I« Zagreba so prijavljeni S -vič, Koržinek, Banek, Osredčki, Murman in drugi. Zagrebški dirkači so si včeraj progo ogledali ter pridno trenirali, lstottko je bilo tudi večje Število ljubljanskih motociklistov in kolesarjev na progi pri tremn gu. — Dirkalna proga ie od Kranja do Jc-perec zelo povoljna Zadnji kilometer ic pač nekoliko defekten, posebno tik ob 1/* hodu vasi Jcpcrca pri znanem ovinku, k< ločili znatno znižane cene. Občinstvo torej vljudno prosi, da si nrjvočasno preskrbi prostore v avto-taksih. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. šBetežnica KOLEDAR. Danes: Petek, 17. junija 1927; katoličani: Rajner: pravoslavni, 4. junija 1927. MU* trofan. Jutri: Sobota, IS. junija 1927; katoličani: Marcela; pravoslavni: 5. junija. Dogotcj. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto. Kino Maiica: «Tajna zapoved«. DE2URNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, i> • sposvetska cesta. Jutri: Ramor, Miklošičeva cest«, Trn* koezv. Mestni trg. Za NAŠE NAROČNIKI Danes pridejo na \rsto naročniki >eri; C in C. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča OPERA. Začetek ob 20. uri. Petek. 17.: «Tajda». Red C. Sobota, 18.: »Orlov». Red B. Nedelja, 19.: »Grofica Marica*. Opt: 1 \z\en. V korist bolniškega fonda gledali« ških igralcev. Ponedeljek, 20.: Zaprto. »Grofica Marirac se igra v u^-d^ljo '26. t. m. v prid -Bolniškemu fondu: U'!iu-ženja gledaliških igralcev v Ljubljani. Vabimo cenjeno občinstvo, ki se mu j^ >Gro-lira Marica: tako priljubila, da je dofj':!< pri na3 rekordno Število ponovitev, da tu h tokrat običče pred>tavo in s tem izkaic rini-patije našim igralcem. Za to predstavo pi znižane cene. Izšla je t Zagrebu pr\a številka (.lime-, strokovnega glasila 2Udruženja sled. ipralcev. Uredništvo in uprava: Zacrjvb. kazalište, številka stane 3 Din. Spomenik padlim šentpeterske fare Pevci, ki sodelujejo pri blagoshn jh 1 spomenika v nedeljo 10. junija, se pron da se udeleže pevske vajo v petek 17. t. m. ob 8. uri zvečer v Soli na Ledini in da -v nedeljo točno oh pol 11. pri spomenika. Soja širšega odbora za postavitev spomenika padlihi šenlpeteritnom in ietlaae4( sodelujočih (razen pevcev) se vr.^i v pc< - 17. t. m. ob S. uri zvečer v prostorih t^r. L. Zupančiča, Ahaclieva cesta 15. 11 a i udeleže ludi vsi uabiraki, ker jc to m h nji rok za oddajo nabiralnih pol. Zastopniki podružnic Zveze slovenskih vojakov in invalidov, ki se udeleže nedelj- ■ka žalne proslave pri HP. Petru, >e protijo, da prineso na spomenik cvetja, po nr>/jv--*>ti vence. Po prihodu v Ljubljano naj he zglase v prireditveni pisarni tovariša L. Zupančiča, Ahacljeva lo. Pisarna prireditvenega odbora ta paata vitev spomenika padlim iz šentpeterske tare je od sobote dalje v permanen^i v prostorih tovariša L. Zupančiča, Ahacljeva cesla 15, kjer se dobe tudi vse informacije. Hišni lastniki šentpeterskega okraja se prosijo, da razobesijo na dan žalne proslave, to je 19. junija, črne zastave v poČaščrnje spomina 329 vojnih žrtev tega okraja. Bernadotte, porazim, kadar me bo vo» Ija. Hotel sem dobiti bitko pri Arcole, pa jc nastal Austerlitz. Obrnil sc jc prekrižanih rok h gardi. — Vojaki moje garde, zadovoljen sem z vami. Ako vas v bodoče kdo vpraša, kdo ste. mu odgovorite samo* zavestno: Udelženci bitke pri Austcr litzu. In vsak bo moral vzklikniti: Voila nu bravc! Garde, vojske, častnikov vseh se jc polastilo nepopisno oduševljenje. — Živci cesar! — je zadonelo po gorski soteski. In znova se jc razlogi navdušeni klic: Živel cesar! Tisti hip me jc prijel Lavcrtisse za ramo: — Govori o Austerlitzu! Povejte mi no, kaj vidite na drugi strani soteske! Ozrl sem se v drugo smer in obstal sem ves presenečen. Pohod je vzbudil v nas najboljše mnenje o razvoju reklame na Korziki. Toda to, kar sem zagledal, jc presegalo vse prejšnje rekorde. Ob robu gozda je stala ogromna reklamna deska. Slika je predstavljala krasno, globoko dekoltirano žensko Pod sliko je bil napis: — Bitka pri Austerlitzu je bila epo* ha v zgodovini. Austerliška krema po* meni epoho v zgodovini krasne žene. r Dnevne vesti. Vj Ljubljani, dne 17. junija 1927. Čargovo stopnišče V vili i. Silvestra Škerla je upodobil talentirani slikar Ivan Čargo motive iz O. Župančičeve Dume >. — Imenovanja, premestitve in upokojitve velikih županov. Na predlog zastopnika notranjega ministra je kralj podpisal ukaz o imenovanju, premestitvi in vpokojitvi mnogih velikih županov v Srbiji, Vojvodini, na Hrvatskem ter v Bosni in Hercegovini. Na novo je imenovanih 13 velikih županov, med drugimi je imenovan dr. Bogdan Stopar za velikega župana zagrebške oblasti, a za velikega župana primorskokrajinsko oblasti v Karlovcu Marjan. Hanzekovič. Vpokojenih je 13 velikih županov, a premeščenih 6. — Iz politične službe. Dosedanji komisar železniške obmejne policije v Kotorlbi v Prekmurju Bogoljub Predič, ki je bil pred leti na Rakeku, je premeščen v Subotico. Na njegovo mesto v Kotoribi pa je imenovan kot komisar Dušan S. S i m i č. Imenovanih odnosno vpokojesnih. je več erezkih poglavarjev. — Občine Motnik Trojane in Špitalic. Ministrski svet je pristal na to, da se občine Trojane, Motnik in Špitalič izločijo iz mariborske oblasti in priključijo srezu Kamnik v ljubljanski oblasti. — Srezka ekspozitura r škofjt Loki. Notranji minister je odredil, da se ustanovi v škof ji Loki srezka ekspozitura. V področje nove ekspoziture bodo spadale vse občine škofjeloškega sodnega sreza. — Vozne olajšave udeležencem I. nara-srajskega z lota v Splitu. 9. in 10. julija se bo vršil v Splitu I. narašča jski zle t. Udeleženci bodo imeli polovično vožnjo na železnici in na pamiku Jadranske in Dubrovačke plovitbe. Starešinstvo splitske župe je r a prosil o prometno ministrstvo, da dovoli naraščaj nikom 75 odstotkov popusta. — Motorni čolni za carinike. Finančni minister je odobril potrebni kredit za nabavo motornih čolnov za carinike, ki vrše čvojo kontrolno službo ob obali Jadranskega morja. — Popravilo vagonov. Železniška uprava je odredila, da se mora 1250 tovornih vagonov izročiti v popravilo, ki se ima izvršiti do 1. septembra t. 1., ko se prične iznova sezona, da bodo izvozničarji imeli dovolj vagonov na razpolago. — Izjava, glasom katere naznanjam, da nisem plačnici za nobeno dolgove, katere bi napravil moj mladoletni sin Anton Keršič. Antonija Keršič, pocestnica in gostilničarka, Ljubljana VII. 508-n — Kongres obrtniških udruženj v Beogradu. O binkoštnih praznikih se je vršil v Beogradu kongres delegatov obrtniških organizacij iz cele države, izvzemši Dalmacijo. G lasom beograjskih poročil se je od slovenskega obrtništva udeležil kongresa gospod Engelbert Francheti. Razpravljalo se je med drugim tudi o Državni obrtni banki in o ?istemu zbornic Glede vprašanja zbornic so se vsi navzoči izjavili za posebne obrtne zbornica. — Ako ta poročila odgovarjajo dejstvom in 9e je tudi navzoči g. Franchetti izjavil za. ločene zbornice, je mogel biti to le izraz njegovega osebnega mišljenja, ki bi nasprotovalo stališču, kojega zavzema obrtništvo Slovenije. Kolikor nam je namreč znano, so doslej vse zadružne obrtniške organizacije zastopale stališče, da morajo tudi v bodoče obstojati skupne zbornice za trgovino, obrt in industrijo s samostojnimi odseki. — Izmenjava naših in poljskih šudentov. Poljsko prosvetno ministrstvo je predložilo našemu ministrstvu, da bi se med počitni-cami izmenjali naši in poljski študenti. V postev pridejo v prvi vrsti slušatelji poljedelskih in tebjučnih fakultet. Podatki glede izmenjave se dobe pri dekanatih omenjenih takultet. — Nore potniške tarife. Prometno ministrstvo namerava revidirati železniške tari-se in sicer tako, da bi se znižale vozne cene za I. razred potniškega vlaka za 15, brzo-vlaka pa za 20 odstotkov. Ostale vozne cene ostanejo neizpremenjene. — Orožne vaje. Vojno ministrstvo je odredilo, da se bodo vršile letošnje orožne vaje absolventov šole za rezervne oficirje od 1. julija do 1. septembra. Pristojne komande so že izdale razpored orožnih vaj. Vsak absolvent dobi poziv, v katerem bo označen kraj, kamor mora na orožne vaje. — Prezident Masarvk častni meščan Kra. pujevca. Prezident Masarvk je poslal kragu-jevaški mestni občini sliko z lastnoročnim podpisom. Prezident Masarvk je že več let Častni meščan Kragujevca. — Zamenjava madžarskih novčanic. 30 ]unija poteče rok za zamenjavo madžarskih novčanic po 100, 500, 1000, 10.000, 25.000, 50.000 in 100.000 K. Od 30. junija dalje bo zamenjavala te novčanice samo madžarska Narodna banka. Novčanice po 500.000 in 1 milijon kron ostanejo še nadalje v prometu. — Hudomušnost tiskarskega Škrata. V članku v Modernizacija ljubljanske mestne k avnice. > objavljenem v četrtkovi številki našega lista, se govori o «mesu vdov ljubljanskih mesarjev, namenjenem in posvečenem dobremu teku ljubljanskih meščanov.* Ugotavljamo, da si je to meso izmislil le hudomušen tiskarski škrat. V resnici gre za meso volov in ne cvdov*. Toliko, da ne bo ramere pri morebitnih" vdovah ljubljanskih mesarjev, (ki jim izrekamo naše globoko spoštovaede. — TK Skala. Projektirani izlet na Vojš-co se vrši v nedeljo, 19. t. m. z odhodom v soboto IS. t. m. z večernim vlakom. Prenočuje se v Kranjski gori. Program ostane, kakor je bilo prvotno določeno SkalašI, udeležite se polnoštevilno! Odbor. - , Riviera Palače h!:! da - Hiša 1. vrste, zmerne cene, 1 . ua ^zaa. — Peščeno obrežje. Dunajska kuhinja. Zdrav, ljenje z grozdjem od početka julija naprej. Zahtevajte prospekte! Nemški lastnik. — Tudi Grand hotel Florence Bettagio. 1255 Iz Ljubljane —lj Tlakovanje v Ljubljani. V Ljubljani se je zopet začelo tlakovanje deloma iz kal-drmine, deloma iz mestnega tlakovalnega fonda. Resljeva cesta bo tlakovana s kaldr-mino. Cesta pred škofijo se zveze s Poljansko cesto in se asfaltira; ob tračnicah se napravi pas iz večjih kock. Pred semeniščem se tlakuje del do Vodnikovega trga s ploščami. Tlakovani bosta tudi Slomškova in Pražakova ulica od Resljeve do Dunajske ceste. Knafljeva, Gledališka in Beethovnova ulica se tlakujejo z asfaltom. Vidovdanska cesta do Komenskega ulice se tlakuje iz kal-drmine. Napravi se z dobrimi kockami zveza med Komenskega, Dalmatinovo in dr. Tavčarjevo ulico. Tlakuje se ves Kongresni trg s kockami; Vegova ulica proti Emonski c. se zniža. Z odstranitvijo spomenika sv. Trojice, ki se prestavi pred Nunsko cerkev, se pridobi prostora za podzemeljsko moderno stranišče. Tudi Škofja ulica se uredi s por-firjem; najprej se izvrši poprava južnega hodnika. Celotno zemljišče ob neregulirani Škofji ulici je last Šilingovega beneficija; le pot ob vojašnici je mestna. Zadeva so uredi z župniščem sv. Petra tako, da postane Vrazov trg do Ljubljanice mestna last. V Gosposki ulici se tlakujejo hodniki. —lj Proslava 10-letnice Višje obrtne šole v Ljubljani, ki se vrši danes popoldne v restavracijskih prostorih Zvezde. Ravnateljstvo Tehniške srednje šole ponovno vabi na (proslavo vse občinstvo, ki ceni razvoj strokovno-obrtnega šolstva. Ustanovitev Višje obrtne šole v Ljubljani pomeni va'žen dogodek v naši kulturni zgodovini, zilasti v zgodovini slovenskega obrtnega in industrijskega šolstva. Ustanovitev višje obrtne šole jc bila po več kot 30-lctneni prizadevanju pridobljena v najvihamejših časih leta 1917. Pričetek proslave ob pol 16. —lj Glas iz občinstva. Različno škropljenje ljubljanskih ulic opazujemo dan na dan. Po nekaterih* tečejo celi potoki, po drugih pa se dvaga večen prah tako n. pr. na Sv. Petra nasipu, zlasti ob tržnih dnevih, ko švigajjo vozovi sem in tja, vsako prvo in tretjo sredo v mesecu pa se vale še cele procesije sejmske živine. Škropilni voz tudi večkrat drvi z velikimi ropotom, dvigne tudi irmogo prahu, cesto pa prav malo zmoči. Tam, kjer pride strma Usnjarska cesta na Sv. Petra nasip, je tudi pasaža za ljudi večkrat nevarna. Lipa, Id tukaj zožuje cesto, je že zaznamovana s sekiro, da se odstrani, kljub temu pa še vedno stoji. — Prosimo odpomoči. —lj Člane jahalne šole Kola jahačev v Ljubljani opozarjamo na informativni sestanek, ki se vr5i danes (petek) ob 20. uri v restavraciji Ljubljanski dvor. Na sestanku se bo razpravljalo o perečem vprašanju jahalno šole, zato jo udeležba nujna. —lj Razstava risarskih in ročnih del na Tehniški srednji šoli ▼ Ljubljani. Običajna šolska razstava bo odprta od nedelje 19. do nedelje 26. t. m. vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Razstavljene bodo strokovne in prostoročne risbe Gradbene srednje šole (v telovadnici), risbo in ročna dela Kiparske in Keramiške šole (v učilnici poleg risalnice), risbe in ročna dela Ženske obrtne šole (v risalnici). Ravnateljstvo vljudno vabi na razstavo stariše in sorodnike učencev (učenk), vse bivše učence in učenke zavoda, ki se zanimajo za strokovno šolstvo. —lj Električna testna železnica v Ljubljani naznanja, da se bo vršil promet v petek 17. in soboto 18. t. m. na progi Mestni magistrat-GIavni kolodvor vsled popravila Dunajske ceste med postajališči Glavna poŠta in kavarna Evropa s prestopanjem. —lj Zanimivosti z ljubljanskega trga. Danes je bilo na trgu izredno mnogo domačih črešenj. Tudi črešenj iz Vipave in Gorice je bilo mnogo. Cene padajo in se dobe prav lepe črešnje že po 6 ali 7 Din. Domače črešnje so bile na trgu po 5 do 6 Din. V treh vrstah ob semenišču so prinesle kmetice črešnje zlasti iz Dolenjske. Ribji trg je bil z ribami primerno založen. Precej je bik) lepih rakov iz Obrha v loški dolini. Komad po 3 do 5 Din. —lj Naknadna zaprisega vojnih obveznikov rojstnih letnikov 1877 do 1906 se vrši za mestno občino ljubljansko v nedeljo dne 7. avgusta 1927 ob 9. ur! dopoldne v Mišičevi vojašnica. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu. —lj Redni nabor za mesto Ljubljano se vrši letos od 26. do 30. julija 1027 v Mestnem domu. Rekru'ovanje se prične vsakdan ob 7. zjutraj. Vse podrobnosti so raz-vitne iz razglasa, ki je nabit po mestu. —lj Na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trs 4/1. se vrši vpisovanje gojenk in hospitantk od 30. junija do 2. juliga 1927. vselej od 9. —12. ure dopoldne. Na zavodu se poučujejo sledeče tehnike: klekljane cipke, šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, file, biserna dela in konfekcijom nainijc Redne gojenfce se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Podrobne informacije na zavodu. —lj Koncert na Strelišču pod Rožnikom se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. ter v naprej vsako nedeljo do preklica. Začetek ob 3. popoldne Vstopnina prosta. 309/n —lj Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski zdravstveni izkaz mestnega fizikata navaja, da je bilo v času od 8. do 14. t. m. 34 porodov. Rojenih je bilo 17 dečkov in 17 deklic. V Istem času je umrlo 25 oseb in sicer 17 moških in S žensk. Smrtni vzroki so bili: nalezljive bolezni 2, jetika 4, vnetje možganske mrene 2, pljučnica 2, prirojena slabost 2, starost 2, smrt vsled nezgode 2, druge bolezni 8. —lj Nalezljive bolezni t Ljubljani. Tedenski izkaz mestnega fizikata omenja, da je bilo v Času od 8. do 14. t. m. prijavljenih 0 slučajev raznih nalezljivih bolezni in sicer: griža 1, ošpice 2, davfca Tin šen 1. —lj Praznik Telovo. Ljubljančani so praznovali Telovo običajno, kakor druga leta, zvesti svojim starim šegam in tradicijam. Pri šenklavški procesiij ni bilo toliko šolske mladine, kakor druga leta, pač zato, ker se je šolski pouk na srednjh šolah popreje končal in je mladina že odhitela domov. Terci-jalke so se jezile, zakaj ni bila poklicana šolska mladina srednjih šol k procesiji. Protesti pa niso dosti zalegli. Je pač za modernega človeka prijetneje, če ni prisiljen delati cerkvi parade. Drugače so Ljubljančani v ogromnem številu pohiteli včeraj na planine in na Savo. Ta je šele včeraj popolnoma oživela in se je plavalno življenje ob njenih bregovih zelo razmahnilo, število izletnikov na Gorenjsko in druge kraje j© tudi včeraj doseglo letos rekord. Cenijo jih je na 20.000. —lj Vročina v Ljubljani. Včeraj in danes sta dva vroča dneva. Solnce pripeka na vso moč. Izletnikom so taki dnevi dobrodošli, a tudi kmetic je lepega vremena vesel, ker lahko suši seno. Ljubljančani prenašajo vročino z običajno flegmo. Po ulicah vse hiti in se skriva v senco. Danes je dosegla temperatura rekord. Zjutraj ob 7. je kazal barometer 765, termometer pa -f 10 stopinj C. Opoldne barometer 762.5, termometer pa -f-31 stopinj C. Nebo je popolnoma jasno, niti oblačka ni videti na horizontu. —I j Zopet tatvina koles3! Mizarskemu mojstru Egidiju Erjavcu je v sredo opoldfce izmaknil neznan uzmoviČ iz veže OUZD 1000 Din vredno moško kolo, znamke «Adler». Tatvine jc osumljen neki 17-letni fantalin, ki se je okoli urada potepal in si ogledoval v veži kolesa. Sploh se kolesarski tatovi prav radi zatekaflo v OUZD, ker dobro kalkuliralo, da je tam vedno mnogo koles. —lj Nesreče in nezgode. Sina dimnikarskega mojstra Ljuoorntir in Josip Bevc ter lVs-letna Vikica Lunka so se igrali . tDumaa je najsilncjša Župančičeva apoteoza ne le slovenskega naroda, lemveč tudi človeštva sploh. Saj ni Slovenca, ki bi ne poznal «Dumc», v kateri je pesnik s svojo umetniško silo podal vse trpljenje in vso radost slovenskega naroda. In tudi ves ostali svet jo pozna, kajti Župančič je v «Dumi» objel ves svet, izrazil je bol, radost, delovanje in nehajrje ter hrepenenje in veličino vsega človeštva. Ustvaril je večno, nadčasovno in eiadna-rodmo umetnino, ki pa globoko korenini v naših, slovenskih" tleh. Slikar Cargo je poverjeno um nalogo izvršil nad vse častno. Na do 3 m visoki steni je z gigantskimi figurami in dmajmčnimi linijami izrazil pet najmarkantnejšrh motivov iz «Dume». V pritličju, v začetku stopnišča, je Cargo naslikal slovenskega orača. «Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš, ti pride na misel, ko gledaš potečega se orača za plugom. Tu vidiš prelesti naše zemlje. Občutiš, s kakšnim trpljenjem in ljubeznijo slovenski kmet obdehtie svojo grudo. Drugi motiv, predstavljajoč slovensko mater z otrokom, ki tipa po njenih cedrih za mlekom, sledi oraču takoj ob prvih stopnicah'. Nad njima se pa razprostira naše nebo in okoii naše poljane, razpaljene. Iz vsega zveni «pesem vetra in vej in trave in solnca na travi, peseun hitečih in pesem stoječih valov, pesem srebrnih in pesem zlatih valov — pesem potokov in pesem žil.» Materi slede «možle, kot da se niso roditi iz matere, kot da goram se iz bokov izvili so: Iz Maribora —m Zaključek porotnega zasedanja. Porotno zasedanje pri mariborskem okrožnem sodišču je bilo tokrat izredno dolgotrajno. Porota je razpravljala o 18 slučajih. Zadnja razprava prične v soboto o umoru finančnega stražnika Resnika. Razprava bo bržkoue trajala pozno v noč in ni izključeno, da se bo nadaljevala še v nedeljo. Na zatožni klopi so štirje tihotapci, za priče pa je povabljenih večje število finančnih stražnikov in orožnikov. —m Nesrečen padec. Sedemletni sinček sodarskega mojstra Pichlerja je minuli torek popoldne opazoval vlake z mostu, ki vedi čez železniške tire v Lajtersbergu pri vili Alvis. Ker je ograja v skrajno slabem stanju, je otrok padel z mostu kakih 8 metrov globoko na železniški tir, kjer je obležal nezavesten. Zlomil si je temenico in hrbtenico. Poškodbe so zelo resne. Nezavestnega so prepeljali v bolnico. —m Grafična razstava. Izobraževalni odsek grafičnih delavcev v Mariboru je otvoril včeraj v dvorani študijske knjižnice razstavo grafičnih del, da pokaže občinstvu lep napredek domače grafične stroke. Razstava je zelo pestra in vseskozi zanimiva. Otvoritve so se udeležili tudi zastopniki iz Ljubljane in Zagreba. Razstava ostane odprta le malo časa. Zato priporočamo vsakomur, da si jo ogleda. V6top prost. _m Prireditev Jadranske straže. Včerajšnja prireditev Jadranske straže je zelo lepo uspela. Obisk je bil spričo krasnega vremena po vol jen, dasi je mnogo Ljubljančanov odšlo Že dopoldne v prosto naravo. Ob petju, godbi in plesu je trajala zabava pozne v noč* in upamo, da je primerno okrepila finance Jadranske Straže. morajo v svet in tujina se diči z deli njihovih rok; delavci v rudnikih «z ramen, in pleči kot skale*, v Ameriki, v Vestfaliji Vsiljujejo se ti najbolestnejše besed« *DiMne»: Kje, domovina si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavank? AH pc plavžih si. ali po rudnikih? Tu? Preko morja? In ni ti meja? Za delavci v rudniku stoji delavec pri stroju, Id nu «streže ves dan,» z licem «z brazdami za seme bodočnosti*. Nad njim mole visok r proti nebu tovarniški dimniki in nebotičniki: «Tu. tu se žile stekajo, pota vesoljstva tukaj se sekajo, ljubim jih s hrupom in šumom, ta velika mesta — skoznje v svobodo gre, skoznje v bodočnost gre cesta.« Preprostemu toraču», »delavcem v rudniku*, ki jim je naložil nasrlnik že težje breme in «delavcu pri stroju,» pravemu, modernemu proletarcu, pa nekako gospoduje že nad zadnjimi stopnicami prvega nadstropja. «mislec», s čelom ckot da mu pod kožo lazijo želve aH to misel mu raz-rila je tako.* Ta mislec predstavlja vso veličino Človeškega duha, ki ga je Zupančič izrazil z besedami: «• Videl sem misleca: pisal je zakone ljudstvu ne zemskemu — zvezdam je kazal pot, pa nesoglasje v vsemirju zasledil jc. novih svetov je zahteval njegov račun, «Bodi!» jc rekel —in moč mu je dala nov svet Cargovo stopnišče je prvo in edino dele te vrste pri nas in velika je zasluga g. S. Skerla, da je omogočil našemu mladenvL slikarju udejstvrti se in obenem ovekovc-čiti tudi s slikami našega književnega prvaka Otona Župančiča. Na ta način se materijelno podpira naše umetniike, da jim ni treba čakati na milost in nemilost na razstavah in naši domov; se opremijo z umetninami slovenskih umetnikov. Le na ta način se tnore na? mali narod uspešno boriti proti ničvrednim reprodukcijam tujih' narodov, ki žal diči j« premnoge domove slovenskih inteligen-tov. Naj bo Skcrlov vzgled pred očmi vsemi, ki jim je pri srcu slovenski kulturni procvit in naša širša inteligenca naj mu sledi. —m Tečaj za negovanje dojenčkov te vrši v okrilju zavoda za zaščito dece v času od 17. do Ho. t. m. v prostorih dekliške me-Ščanske šole v Mariboru. Priglase sprejema vodstvo tečaja istotam. Poe»et tega tečaja zlasti toplo priporočamo materam in dekletom. K razstavi kanarčkov na veiesejmu Pri nas. kakor tudi na Balkanu in Ori jentu, prevladuje napačne mnenje, da jo le kanarček čisto rmene barve res pravi >pri>t-nit: kanarček. V?e drugo da je pastatel (Bastard). Kakor znano, ima divji kanarček sive zelene barve in sliči po barvi nekako na Šemu repniku ali pa čižku. Kanarčke sanic rmene barve so vzgojili Šele 9 križanjen kanarčku sorodnih ptic in potom hrane. Za pristnost rodu rllarcerjev« vrviverv. kakor tudi za kakovost pelja barva ni me rodajna. Nasprotno, bolj ko kanarček -hč i barvami, osobito po hrbtu, našemu domačemu > Anarhistu - vrabcu, tem bližji fa pt pristnosti svojemu divjemu bratcu na daljnjem in rajskem Kanarskem otočju. Na razstavah kanarčkov, ki jih prirejajo običajno v zimskem času in to radi ocene petja, odnesejo skoro vselej prva darila kanarčki s temnozelenim, sivkastorjavini p\\ raznobarvnim perjem. Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk razstavi preko 300 pristnih raznobarvnih Harcerjev, žlahtnih vrvivcev — lastne vz£c-je in bo imel vsak posetnik dovolj prilike, prepričati se, da je kanarček enako vreden mil in priljubljen ptiček, pa najsibo v &$t nneni, pisani, zelenkasto sivi ali sivkasto rjavi suknjici. Ida kravama v Berlinu Kaj piše bodoča filmska zvezda o svoji karijeri. — Nemški tisk ji prorokuje sijajno bodočnost. Z dejstvom, da je gdč. Ida pri filmu v Berlinu, se mnogi se vedno ne morejo sprijazniti. Po Ljubljani ti zavistneži širijo govorice, da je Ida že doma, da se tudi točno ne ve, pri katerem filmu je angažirana, da je >potegnila< Ljubljančane in odšla samo na letovišče v Berlin itd. Naš urednik, tisti, ki se zanima za lepe ženske in njih. usodo, je pa včeraj prejel pismo iz Berlina, kjer gdč. Kravanja opisuje svoje življenje in srečo kot igralka. Priobčujemo njene vrstice v celoti, da ne bo razburjenja, prerekanja in komentiranja med našimi »purgarjU, katerim nikakor ne gre v glavo, da bi se mogla Slovenka spozabiti in prelomiti filistrske nazore ter odjadrati v svet po srečo in slavo. Prejela sem Vaše pismo, piše gdč. Ida, selite, naj Vam opišem svoje novo življenje in vse, kar se tiče mene v mojem novem položaju. Znano Vam je, da sem ob priliki razpisa tekmovanja fanamet. filmske družbe prostovoljno odstopila. Nisem smatrala stvari za resno. Pri tej konkurenci sem pa vzbudila zanimanje zastopnikov filmske družbe >Universalc. Pisarili so mi neprestano, me vabili v Berlin in ponujali angažma. Sprva nisem hotela ničesar slišati o vsem tem, ko sem pa videla, da se družba resno poteguje zame, sem se odločila. 27. maja ob 23. uri sem zapustila Ljubljano in se odpeljala z br- zovlakom proti Berlinu. Odhajala sem s težkim srcem, toda mislila 6em si, da ostanem le par dni tam in si osebno ogledam filmski svet. Zgodilo se je pa, da sem izkušnjo prestala in morala sem ostati v Berlinu, kajti film, v katerem bom igrala, se že snima. Angažirana sem pri filmski družbi »Uni-versalc in sodelujem še pri drugih filmskih podjetjih. Zelo lepo vlogo bom imela v nekem velikem italijanskem filmu z režijo Bo-narta. Skoraj vse pa zavisi od uspeha pri filmu družbe »Uni versalc. Nekaj posnetkov prvega mojega filma je že izdelanih in so prav lepo uspeli. V drugem filmu pa igram večjo, glavno vlogo. Srečna sem, da so se moje želje, gojene nič manj ko 4 leta, končno le izpolnile. Upam, da mi bo sreča še v naprej mila, ker tukaj mi vsi pomagajo, da bi dosegla svoj cilj. Postati filmska zvezda ni tako lahko, vendar bom napela vse svoje moči, da do sežem kar največ. Lažje je meni tudi zato ker nisem pričela filmske karijere kakor večina lilmekih igralk s statiranjem. 2e sedaj me nemški tisk proglaša, seveda le v reklamne svrhe, za novo >jugoslovenako filmsko zvezdo c. Kakor rečeno, če uspem v svojih d vel. prvih filmih, potem je domovina rešena Pozdravlja Vas, kakor tudi vso Ljubljane Ida Kravanja. Novi ministri Nekaj podatkov o ministrih, ki so vstopili v volilno vlado« Novi minister pravde dr, Dušan Subotič je bil rojen 29. decembra I. 1877 v vasi Ratavi v Gruži. Gimnazijo je dovršil v Kra. gujevcu, kjer je maturi ral 1. 1896. Po do* \-rsenih, pravnih študijah v Beogradu je štu* d i ral tudi v Leipzigu, kjer si je pridobil doktorat. Da bi se specijaliziral v kazen* skem pravu in predvsem proučil moderne kaznilnice, je preživel več let v Franciji, Belgiji in Švici. Po dovršenih študijah je stopil v sodno službo ter je. bil 4. oktobra 1. 1925. imen o* van za predsednika kasacdjskega sodišča, kar je bil do imenovanja za ministra, pravde. Dr. Dušan Subotič je predvsem strokov* njak v kazenskem pravu ter je izdal tudi več kazenskoapTavnih. ttd arrstv en ih spisov. Leta 1909. in 1910. je bil tedanjemu presto* lonasledniku in sedanjemu kralju Aleksan* dru učitelj kazenskega prava. Po vojni je zelo uspešno zastopal našo državo pri med* narodnih mešanih sodiščih za ureditev pravnih odnosajev, nastalih vsled vojne med našo državo ter Avstrijo, Nemčijo, Bolgarsko in Madžarsko. Posebne važnosti je bilo njegovo sodelovanje pri izdelavi no* vega kazenskega zakona ter kazensko*sod* nega postopka. Ze od mladosti je pristaš radikalne stranke. * Ministra za izenačenje zakonov dr. Bu-rlislav-Grga Angjelinovič.je bil rojen t4. januarja lela 18S6 v Sučuraju na otoku rTvaru. Pravo jo Študiral v Zagrebu in Lvo-vu. Po končanih študijah se je nasesil kot advokat v Zagrebu. V nacijonalnem pokretu «e je odlikoval tudi kot novinar ter je vzdrževal zveze z omladinci v Zagrebu, Splitu in Beogradu. Med vojno so ga avstro-ogrske oblasti aretirale ter je bil obsojen zaradi releizdaje in pozivanja k uporu. Končno je >fl interniran ter kot navaden vojak uvrščen ? vojsko. Po amnestiji cesarja Karla 6e je rrnil v Zagreb ter pričel aktivno sodelovati v političnem življenju. Ob prevratu je postal tajnik Narod, veča ter poverjeiik za javno varnost. Postal je Član prvega Narod- nega predstavništva in kot pristaš Demokra-ske stranke je bil izvoljen za poslanca v požeški županiji. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen za poslanca v Dalmaciji, kjer je bil noprilec demokratske liste. ★ Minister za poste in brzojav Vlajko Kocič je bil rojen 14 januarja 1. 1886. v Vlasotincu. Gimnazijo je študiral v Vranji i Nisu, pravne nauke pa je dovršil na beo* gradski univerzi 1. 1910., nakar je nadalje* val svoje študije v Švici. Vstopil je v sod* no službo in postal pozneje tajnik v no* tranjem rninistrstvu, kmalu nato pa je pre* stopil v diplomatsko stroko kot tajnik po* slaništva v Lizboni. Pred vojno je otvoril advokatsko pisarno v Kumanovem, po voj* ni pa v Beogradu. Za poslanca radikalne stranke jo bil prvič izvoljen L 1930. v vranj* skem okrožju, kjer jo bil pri zadnjih vo* litvah-I. 1925. tudi nosilec radikalne liste. * Novi minister za narodno zdravje dr. Aleksa S a v ič, nar. poslanec radikalne stranke iz Prokuplja, je bil rojen leta 1874. Po končanih medicinskih študijah je bil dalje časa sreski uradnik v Prokuplju. V vojni je služboval kot rezervni major in upravnik bolnice, od osvobojenja dalje pa je bil upravnik okrožne bolnice v Nišu. Prvič je bil izvoljen za poslanca leta 1925. Novi minister ver Dragomir Obrado-v i č je bil rojen 11. januarja leta 1872 v Zabrdici pri Valjevu. Gimnazijo in veliko šolo je* dovršil v Beogradu, kjer je izvršil tudi profesorski izpit Bil je tri leta profesor v Kragujevcu, nato pa je bil trinajst let profesor in kasneje ravnatelj srbske gimnazije v Solunu. Zadnji dve leti pred osvobojen jem je bil ravnatelj gimnazije v Skop-lju, med vojno pa v Nišu. Po osvobojen j u je bil do lanskega leta prosvetni inšpektor za skopljansko in bregalniško oblast s sedežem v Skopi ju. Do imenovanja za ministra je bil od 10. maja leta 1926 pomočnik ministra za prosveto. To in ono Z zrakoplovom okrog sveta Iz Friedrichshafna poročajo, da £ra* Hi dr. Eckener nov zrakoplov Z 127, s katerim namerava obleteti zemljo v 300 urah ali 12 in pol dneh. Zrakoplov bo dograjen prihodnje leto. Napolnjen bo z ameriškim helijem, t. j. plinom, ki se ne vname. iV tem bo imel Eckener j ey zrakoplov veliko prednost pred drugi* mi zrakoplovi. y, pogovoru z novinarji je dr. Ecke* ner izjavil, da preleti na svojem zrako* plovu Atlantski ocean v obeh smereh. Glasom pogodbe mora biti novi zrako* plov graditeljem vsako leto tri mesece na razpolago, da bi mogli absolvirati ž njim velike polete. Ker bo znašal akcij* ski radij novega zrakoplova 1400 km, bo mogoče obleteti zemljo brez poseb* nega rizika za zrakoplov in letalec. — Dr. Eckener namerava poleteti okrog zemlje v vzhodni smeri. Na polet čez severni tečaj zaenkrat ne misli. Njegov zrakoplov bo služil pozneje zračnemu prometu med Evropo in Južno Ameri* ko. Na vprašanje, kako si zamišlja po* let okrog zemlje, je dr. Eckener izjavil, da bo baza poleta deloma na ruski oba* li, deloma na ameriški obali Tihega oceana. Ameriška vlada mu je dala na razpolago tudi pristanišče Lakehurst. Solnčni mrk Dne 29. t. m. nastane popolni solnčni mrk,; ki se bo pa videl pri nas samo de* loma. Zvezdoslovci trdijo, da nastane popolni solnčni mrk, ki ga vidijo vsi prebivalci naše zemlje, v 1000 letih sa* mo štirikrat. Zelo redki so slučaji, da se vidi popoln solčni mrk samo na go* tovih krajih naše zemlje. Moderna pro* raetna sredstva vežejo sicer vse dele in kraje sveta, vendar se pa vidi popolni solčni mrk v pasu. oddaljenem 1000 do 2000 km od določenega kraja, komaj vsakih deset let. Tak redek kozmični pojav nastane letos 29. junija. Evropski turisti, ki bodo ob tem času potovali po Severni Angliji ali Skandinaviji, bodo lahko opazovali popolni solčni mrk, ki bo pa trajal v najboljšem slučaju samo 49 sekund. Mnogi zvezdoslovci so že priprav* ljajo na opazovanje tega redkega ne* besnega pojava. Bergedorfska, kijev* ska, krakovska, pulkovska, upsalska in amsterdamska zvezdama pošljejo svo* je zastopnike v švedsko kopališče Gal* livarg, kjer bo trajal solnčni mrk 38 sekund. Ta čas bo popolna tema, kajti solnce bo stalo pod kotom 34 stopinj nad obzorjem. Popolni solnčni mrk se prične na irski obali ob 6.20 in se bo širil proti severozapadu s hitrostjo 1200 m v sekundi Ob 6.24 bodo videli popolni solnčni mrk v Liverpoolu, kjer bo trajal 18 sekund. Potem prekorači lunina senca Anglijo v 1 minuti in se pojavi s Stavangeru na Norveškem ob 6.30. Ob 6.37 prekorači švedsko mejo. Naselbina Jokkonok na Laponskem pride v senco ob 6.45, takoj za njo pa mesto GalHvarg. Ob 6.41 prekorači senca finsko mejo, ob 6.55 pa zapusti norveško obalo in se pomakne čez Se* verno ledeno morje. Svojo pot okrog sveta zaključi" lunina senca na Aleutih, kjer bo solnce baš zahajalo. Letos je leto je nam prineslo tri solnčne in dva lunina mrka. — Prvi solnčni mrk, ki se je videl samo na južni poluti, je bil 3. januarja. Drugi bo 29. t. m. Lunin mrk je bil 15. juni* ja, toda pri nas se ni videl. Popolni solnčni mrk, ki se bo videl v vsej Srednji Evropi, bo šele čez 800 let, in sicer 21. julija 1. 2727. Zopet letalska nsreca na Češkoslovaškem V torek se je pripetila pri Nitri na Slovaškem nova letalska nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Zgodaj zjutraj sta se dvignila pilot Houzek in opazovalec Havelka z aeroplanom «A 11», hoteč absolvirati višinski polet. V višini 6000 m je začelo letalo naenkrat padati. Pilot je v višini 1200 letalo spra* vil v normalno lego, toda kmalu nato se je zopet nagnilo in treščilo na tla. Letalca so potegnili izpod razbitega le* tala mrtva. Preiskava je dognala, da je pripisati nesrečo defektu v krilih. Češkoslovaško letalstvo je izgubilo v zadnjih letih mnogo o4Hčnih letalcev. Vzrok številnih letalskih nesreč je v prvi vrsti v nespametni restrikciji mo* štva. Letalstvo ima na razpolago pre* malo -vojakov. Mehaniki in oskrbniki letal" moraj o skrbeti za več aeroplanov. namesto da bi imel vsak aeroplan vsaj svojega oskrbnika. Zato motorji niso vedno v najboljšem stanju in letalske nesreče so na dnevnem redu. številne človeške žrtve imajo na vesti oni, ki zahtevajo, naj država armado reducira. Zakaj Chamberlin ni priletel na Dunaj Ameriški letalec Chamberlin je ho* tel prvotno poleteti iz Berlina v Prago in od tu na Dunaj in Varšavo. Toda Dunajčani so se zaman pripravljali na njegov sprejem. Nekateri so mislili, da si je premislil zato, ker novi motor, ki ga je dobil v Nemčiji, še ni bil preizku* sen. Drugi so trdili, da odlaša polet ra* dr defektov v cilindrih. V resnici je bil pa vzrok povsem prozaičen. Krivda za* dene nemškega eksekutor j a. Chamber* lin je hotel poleteti na Dunaj v nede* Ijo. V soboto se je naenkrat pojavil na letališču nemške letalske družbe Luft* hansa eksekutor, ki je hotel znamenito Chamberlinovo letalo zapleniti. Sodni akti so bili v redu, treba je bilo pritis* Senzacija dneva! Grandijozno! Monumentalno! Veličastno! TAJNA ZAPOVED Največji dosedaj izdelani pomorski velefilm. Sodeluje celokupna ameriška voj* na mornarica. Prekrasna drama iz mornarskega življenja, v kateri vidimo vse strahote, ki jih prinaša Svetovna špijonaža Grozne mine pod Panamskim kanalom. — Velike pomorske bitke. — Brodovje v plamenu. — Eksplozije na Oceanu. — Eksplozije v Panamskem kanalu. — Smrtni radio. — SpijonL — Izdajstvo. — Čast, ime, ženo in dom daje mornar za domovino. — Kolosalna režija. — Nepozabni momenti. Divna if a. — V ulogi mladega kapetana Deautura, lepi EDMUND L0WE še vedno vsem dobro znan iz prepovedanega velefilm a »SIBIRIJA*. Predstave danes v petek samo ob pol 8. in 9. — Predstava ob 4- danes odpade! Preskrbite si vstopnice v predprodajil Teleion 2124 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 r 83L vseh vrst, črtne in avtotlpije, izdeluje po predloženih risbah* peroplsih ali slikah za navaden tisk ali za finejšo Izvedbo v eni aH več barvah točno po naročila in v najkrajšem času Jugografika, tiskovna in založna družba z. o z. v Ljubljani, Sv. Petra nasip 23 V. J Pisalne stroje nove in rabljene Undorwood, Remington, Simth, Broes in za potovanje povrvrstne — nudi % garancijo Josip Pukl v Ce* iju. — Popravila vseh znamk. 87/L Elegantno spalnico novo, moderno, rožnati jesen, najfinejše izdelano, proda po ugodni ceni — Ig. Repge, Po* ljanska cesta 21, Ljubljana. 1477 Učenka močna in pridna, poštenih star* gcv — se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom; najraje na deželi, da bi imela stanovanje in hrano v hiši. — Ponudbe na upravo cSlov. Naroda« pod «Učenka/1480»._ Gospod star 28 let, želi znanja vsled pomanjkanja znanstva z gospo* dično ali gospo, staro 20 do 36 let. Le resne ponudbe s pol« nfm naslovom pod «Osamlje* nost/1479* na upravo «5Jovcn* skega Naroda*. Koncertne citre dobro ohranjene — ugodno naprodaj. — Cenj. ponudbe na upravo «51 ov. Naroda« pod cCitre/1457*. Trgovski pomočnik vojaščine prost — išče mesta; gre tudi na dežela Nastopi la* hko takoj« — Ponudbe pod «Pomočnik/1455» na upravo •Slov. Naroda*. Enodružinska vila z lepim vrtom na Bledu, vodo* vod in električna razsvetljava — se zamenja z enako v Ljub* ljani ali na periferiji mesta; event. se tudi takoj proda, — Ponudbe pod «Somčna lega 1471» na upravo cSlov. Naroda*. niti na letalo samo pečat in eksekucija bi bila izvršena. Na letališču je nastalo splošno razburjenje. Nemški letalci so se začeli zanimati za to zadevo in kma* lu so spoznali, da eksekutor ni prišel brez povoda. Pred tremi leti je bil nam« reč Levine s svojo soprogo v Diissel* dorfu, kjer je zbolel in se lečil pri zdravniku dr. Puppu. Zdravniški hono* rar je znašal takrat 46.000 mark. Dr. Puppe je prišel zdaj z eksekutor jem na* ravnost v hanger, kjer je hotel zapleniti Chamberlinovo letalo, da pride do svojega honorarja. Toda Levine je izjavil, da je zdravniku 5000 dolarjev že davno poslal in da ima doma potrdilo. Nem* ška letalska družba je poskrbela, da Chamberlinovo letalo ni bilo zaplenje* no. Odlašanje Chamberlinovega poleta na Dunaj je našlo odmev tudi med Du* najčani. V sredo se je vršilo na Duna* ju zanimivo zborovanje, na katerem je bilo sklenjeno nastopiti proti Chamber* lino vem posetu avstrijske prestolice. Med zborovalci so bili bogati podjet* niki, pa tudi mali trgovci in branj evke, ki so energično protestirale proti pri* pravam za sprejem ameriškega letalca. Ves okraj okrog letališča je bil namreč že vnaprej bogato založen z jestvinami in pijačo. Podjetni trgovci so pripravili ogromne množine hrenovk, sladoleda, peciva in drugih jestvin. Mnogi so na zborovanju tarnali, da so se jim jestvi* ne pokvarile, ker jih veletrgovci niso hoteli vzeti nazaj. Chamberlin je sicer izjavil, da prileti na Dunaj pozneje, to* da podjetni dunajski trgovci mu ne ver* jamejo. Tako se lahko zgodi, da množi* ce radovednežev, ki se zbero na letali* šču za slučaj, da Chamberlin res prileti na Dunaj, ne bodo imele kaj jesti. Dete je darovala ruskim emigrantom V juliju 1924 je aretirala policija v Košicah na Slovaškem ruskega emigranta Jovana Janoviča, ki se je izda* jal za poročnika bivše carske armade. Z možem je bila njegova žena in dvc> letni sinček, o katerem je Janovič trdil, da je njegov. Zakonska dvojica je mo* rala zapustiti Češkoslovaško in se je preselila v Beograd. Tu sta se pečala zakonca z raznimi sleparijami, da bi lahko brezskrbno živela. Končno ju je beograjska policija aretirala. _ Pri zaslišanju je policija izvedela, da deček ni Janovičev sin, marveč da ga je dobil v Košicah, kjer je ostala njegova mati. Beogradska policija se je obrnila na policijsko ravnateljstvo v Košicah, da-ugotovi, čigavo je dete. Preiskava je ostala brezuspešna in šele ko je policija dobila iz Čeških Bud je* jevic obvestilo, da je neka Ljudmila Pfleger poizvedovala po svojem sinčku in se obrnila v ta namen na Janoviča. je bila zadeva pojasnjena. V juliju 1. 1924.-'je; stanovala v nekem hotelu v Košicah 30letna kuharica Ljudmila Pfleger. Policija jo je našla in zašli* šala. Izkazalo se je, da je ona mati de* teta, s katerim je Janovič odpotoval v Beograd. Pred tremi leti je živela ku* harica v veliki bedi. V Košicah se je seznanila z Janovičem in njegovo že* no, ki sta ji predlagala, naj jima izroči svojega sinčka. Obljubila sta ji, da jo bosta o vzgoji sirote redno obveščala in da ji na prvo zahtevo sinčka vrneta. Toda obljube nista držala in nesrečna mati ni vedela, kakšna usoda je dole* tela njenega otroka. Pisala je Janovi* ču, toda odgovora ni bilo. Zakonca J a* novic sta pošiljala dečka, ki je star zdaj že pet let, v cirkus kjer so ga ho* teli izvežbati za akrobata. tKLJUC" "a/bol/se. na/1 r p ztne.J i^. zato najcenejše Kaj je z Aškerčevim spomenikom ? Na to vprašanje v »Slovenskem Naro* du» moramo odgovoriti sledeče: Na miclatu vo tedanjega pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja se je 1. 1923. osnoval odbor za Aškerčev spomenik. G. pokrajinski namestnik jo obljubil večjo vsoto kot podlago za nadaljne zbirke. Razposlale so se pole na vse strani in nekateri kraji so se odzvali « precejšnjimi svotami. Obljubljene svote od pokrajinskega namestnistva odbor m spre* jel. Tekom dveh let so je nabralo okoli de* set tisoč dinarjev. Nekateri odborniki so bili mnenja, da bi se s to svoto, in kar bi se v najkrajšem času še nabralo, postavil doprsni kip> nekako tako, kakor se je na kratek način rešilo vprašanje Miklošičeve« ga spomenika. Drugi so bili mnenja, da mora spomenik tvoriti par Trubarjevemu spomeniku in kipar Berneker je napravil v tem smislu svoj osnutek. Nasprotno so mislili drugi, da bi bilo boljše, da se postavita na primernem kraju dva kipa: Aškerčev in Gregorčičev. Bilo pa je mnogo tudi drugih nasvetov, n. pr. naj se sezida ljudsko kopališče z napisom: Aškerčevo kopališče. (V zadnjem času, kot se sliši, smo dobili tudi Aškerčevo klet! O takem čaščenju velikih mož bi bilo treba ob priliki irpregovoriti!) So pa pri nas ljudje, Li sanjajo i-amo o ve< likih spomenikih ( — med tem ko se je odbor posvetoval, kakšen spomenik, kako velik tn kje naj se postavi, je propadla Slavenski banka in z njo tudi nabranih 15.000 Din, ker je bil blagajnik odbora uradnik banke in mu je bilo najpriličneje, nalagati denar v domačem zavodu. Tako je propadla vsa ta akcija, ki naj bo memento vsem podob« nim odborom, ako se akcija začne, naj stresi čim preje po načrtu strokovnjakov, v smislu naših možnosti in naj se ne dela pi«*» tiranih načrtov. Pri nas imamo že dovolj takih odborov za spomenik, ki so zaspali, onemogli ali pomrli in s tem sami sebi postavili najlepši spomenik svoje počasnosti, nezmožnosti ali pa nepotrebnosti. L Mikuš Ljubljana, Mestni trs 15 pripomb snio zloge dthukav in sabitnJkov ter spre-hiiihih palic spravila se izvriijtjo točno m solidno. Kemična pralnica in barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvr» šuje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah. Anton Boc, Ljubljana, Šelenburgova ulica 61. - Tovarna: Vič-Glince. ,nnnnnmnnnnmnnnf PDDDCPnOOO Izdelovalnico 1339 Sisak 53 (Hrv.) priporoči kot stara izdelovalnica svoje najboljše tamburice vseb vrst Ceniki nt razpolago Najstarejša slovenska pleskar* ska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go* spo svet ska cesta 2 (dvorišče kavarne * Evropa*). Se priporoča. — Izvršitev toč* na, cene zmerne. 78/T Po znižani ceni. Dvokolesa, motorji, vsakovrsin otroški vozički, namestili del r pneumatika. Poseben oddelek ms popolno popravo, emajliran;e in poniKianie dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih stroje« Prodaja na obroke — Ceniki franko. .Jriouna' f.l.L, tovarna dvokoles in otroftiii vomoi LJUBLJANA. Karlovska cesta it. ■ 54L Velika predtisharija ženshih ročnih del za trgovino, šolo in dom. Tisoče novih, krasnih vzorcev. Cisti tisk, hitra izvršitev, nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. 3U Matek & Mlkeš, Ljubljana, Dalmatinova 13 OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Zastopnika - serioznego in zanesljivega ki obiskuje trgovce, tvornice kanditov in večje obrate s sladkornim blagom in tudi druge kraje v ŠHS, iščemo. Dopisi pod: .Colonialimport 5421- na-Rudolfa Mosse, Wien L Seilerstatte 2. — Kopalne hlače ntrnilfP maiirA 111 nogavičke v raznih UirUMtC UiajllC barvah, damske nogavice, svilnati trakovi, iraloe, kravate, palioe, nahrbtnike, dišeče milo, Odol, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike na|cana|ie lepi Josip Peteline ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Urejuješ Josip Zupančič. — Za *xNaxodno tiskarno*: Fran Jezeriek. mš Za ioseratni del lista: Otoa Qw&toL « V«l ! Ljubljani 11 8848