3. štev.
Y Ljubljani, v četrtek . ara 1879.
Letnik VI
Inseratl Be sprejemajo in voljA tristopna vrsta :
S kr., če sn tiska lkrat,
iu	4
1 - n n	i» * n
n i> n u ^ i, Pri večkratnem tiskanj «e •ena primerno zmanj&a.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
N iročnino prejema oprnvniitvo (administracija) in eksj: edicija na riiarem trgu h. št. 16.
Politi C bs lisi za slofsosii nami.
Po poŠti	prejemar velja :
Za celo leto	, . 10 gl. -- kr
za poiletn	. . 6 „ — „
za četrt leta	. , '2 „ 50 „
V administraciji velja:
7.« oeio leto . . 8 gl. 40 kr* za poi leta . . 4 ,, '20 „ \ za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom posiljan vpljA 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
A M; . g

Ali se res dani?
Nekaj časa je že, kar imamo novo ministerstvo. Akoravno ni po vsem novo, je vendar nov glavni minister, to je minister notranjih zadev, ki je najvažnejši za našo notranjo politiko. Grof Taaffe, kot bivši minister že v dobrem spominu , ki si je pa še pozneje na stopinji cesarjevega namestnika na Tirilskem pridobil srca prebivalstva tako, da je vsi deželi žal po njem, pač ne gre prav med svoje sedanje tovarše, zato že kar skonca nismo hoteli verjeti, da bi bil vstop 1 v ministerstvo brez vsega programa, le da izpraznjeno Lasser-jevo mesto izpolni. Takim možem, kakor sta grof Taaffe in grof Hohenwart, se ni treba puliti za ministerske stole, še ponujajo se jim in hvala, če jih hočejo prevzeti. Po vsi pravici smo toraj ugibali, kaj pomeni grof Taaffe med pogretimi ministri, a zdelo se nem je, kakor da bi pomenil kak prevrat — manjši ali veči — v notranji politiki avstrijski, zato smo radovedni čakali kakega vidnega znamenja , ki bi nam to misel ali ovrglo ali potrdilo.
Dolgo je bilo vse pri starem — in to je tudi že kolikor toliko veselo za nas, ki smo navajeni, da vsak Jeroboam brž svoj korobač pokaže, ko se na prestol v-ede. Pač je v tem času zgodilo se nekaj, kar nas je osupnilo, in to je bila potrditev znane Vesteneckove šolske postave ; skoro nam je srce upadlo, ker kaj tacega od ministerstva, v kterem sedi grof Taaffe, pač res nismo pričakovali. Vendar treba pomisliti, da postave pridejo in gredo, kakor
ljudje, kteri so jih skovali, in ministerstva, pod kterimi so zadobile Najviše potrjenje. Nič druzega ni treba, ko novega ministerstva, potem novega deželnega zbora kranjskega, pa gre v koš tudi ta postava, kakor jih je šlo že mnogo pred njo in jih bo šlo tudi še za njo.
Potrjenja Vesteneckove šolske postave za Kranjsko toraj ne pišimo na Taafte-jev račun, dokler ne bomo imeli drugih dokazov, da smo se motili o njem. Ues, da smo postali že popolnoma neverni Tomaži, ker se nam je malo-ktera še tako pohlevna želja spolnila, ali vsaj zdaj bodimo nekoliko bolj zaupljivi ter verujmo. da grof Taaffe ima dobro voljo in bo ravnal po cesarjevih besedah : „Napravite mi mir med mojimi narodi!"
Zdaj namreč so se pokazala prva znamenja Taaffjve nazočnosti v ministerstvu, ki so zanimiva posebno nam Slovencem. Že dolgo je presedalo nam početje lahonov v Trstu, Gorici itd. Brez dvoma je tudi ministerstvo vedelo za to veleizdajsko početje, a morda se mu ni zdelo tako nevarno, kakor rovanj« Slovencev, zato se je rogovilenje lahonov in „ita lijanissimov" trpelo in ker je ta rod videl, da se mu prizanaša, je postal čedalje predrznejši — tako, da je slednjič že sodnija b la pri-morana seči vmes in prijeti nekaj rogoviležev, pa navadno ni zasačila pravih.
Pozneje je bilo razpuščeno tržaško mestno svetovalstvo, ki je ob enem deželni zbor. Tudi ta ukrep je nam Slovencem, ki smo najzve-stejši Avstrijci, dobro del, ker smo slutili, da je vlada vendar enkrat prišla do pravega spo
znanja, kako je z lahoni ob južnih mejah naših.
Vsak deželni zbor se razpusti iz tega namena, da bi oni, ki ima za njim izvoljen biti, bil čisto druge podobe. V Trstu je pa vsled dolzega mežanja naše ustavoverne vlade lahon-ski in italijanissemski element tako prerastel vse druge narodnosti, da je bilo že naprej videti, kak bo izid volitev, če vlada lahomtvu krepko na pete ne stopi. Saj je znano, da celo med cesarskimi uradniki lahonski osat krepko cvete in da je ž» veliko rojenih Slovanov in Nemcev poitalijančenih.
Z veliko radovednostjo smo toraj čakali, kaj bo vlada storila, na ktero stran bo skušala nagniti večino: na laško ali na svojo vlado, ki se vsaj imenuje „avstrijsko". No, izid volitev je pokazal, da grof Taaffe, ki je sam vnet Avstrijec, ni rok križem držal, kajti lahoni so zgubili večiro, upajmo, da za zmiraj Več se za zdaj ni dalo storiti, a začetek je storjen, le tako naprej, pa bo laški kači strupeni zob izdrt-
Pri tržaških volitvah je toraj videti roko TaafTe-jevo, pa se še tudi drugje godi marsikaj, kar Auerspergovemu ministerstvu ni nikdar na misel prišlo.
Tudi Gorica je namreč zadnja leta postala gnjezdo lahonstva in propagande za „irre-dente Italia", to je vedel vsak, le prejšnje ministerstvo ne, in če je vedelo, se mu je vse rovanje „italianissimov" zdelo le otročje burke, ki niso resnega premislika vredne. Ali grof Taaffe je v teh na videz „otročjih burkah" spoznal Avstriji nevarno rovanje, to kažejo
Ljubljanske slike.
Profesor (dominus praepotens).
(Dalje.)
1. Učitelj na gimnaziji (prof"S sor majorum gentium vel classicus). Prvo mesto med učitelji ljubljanskimi je njegovo zato, ker nimamo še vseučilišča, profesorji semeniščni pa spadajo v čisto drugi stan. Razdeluje se po starosti in stopinjah v vodjo, deželnega šolskega svetovalca ali ogledo, navadnega profesorja in suplenta ali začetnika, ki je avscul tantu podoben. Nadrobneje pa imaš še latinca in grka (ta je „klasičen"), jezikoslovca novejših jezikov ; matematikarja, fizikarja, zgodovinarja, naravoslovca in učitelja veronauka. Stroko svojo kaže ne le v šoli svojim učencem, nego tudi zunaj nje v družbi vzlasti tam , kjer je prilika odi.kovati se pred manj učenim'. Ugovora ali oporekanja ue trpi rad, zamera je nagla in če je le kedaj zapazil, kje imaš najslabšo žilo, te bo kaj rad zii-njo tipal. Še žen-stvo v tem obzitu ni popoluoma varno pred njegovimi puš;cami. Kdor ni vsaj gimnazije dovršil, v njegovih očeh nima prave veljave. V šoli ima še to posebnost, da ne jemlje ozira na druge predmete, ampak goni le svojega ter
zahteva, da bi se ga učenci tako uatanko učili, kakor da bi ne imeli nič druzega opraviti. Prej je bil ta profesor jako mogočen, po ulicah strah vseh učencev, a zdaj, kar je zbog liberalizma tudi šolska disciplina zelo zrahljana, so skoro učenci strah njegov, zdaj se on boji sniti se ž njimi ua kakem javnem kraji, n. pr. v go-stilu ci.
Politične vere je gimnazijalni učitelj, kakor profesor sploh, dvojne: narodnjak ali nem-škutar, le malokteri je čisto brez nje ali je vsaj nikjer nalašč in odločno ne kaže. Prvi je priljubljen , ker je velika večina dijakov njegovih slovenskega rodu. V šoli se ogiba vsake politike, kar je tudi popolnoma prav, in če že kedaj ne more drugače, ne govori zan čljivo o slovanskih narodih, pa tudi ne hujska dijakov zoper Nemce. Isto tako zunaj šole ne dela propagande za Germanijo, marveč včasih še po svojih močeh dela za izobraženje svojih rojakov z besedo in peresom, če prav ni tak, da bi se za narod stepel ali hotel zavoljo svojega prepričanja nalašč službo zgubiti.
Ves drugačen je tako zvani „teuton" ali domači renegat. Ta svoje mržnje do Slovanov še v šoli ne more skrivati, vsakako pa skuša vneti svoje učence za „veliko" Germanijo in
„dolgi" nemški jezik, zato pa ni priljubljen v šoli, njegovih predmetov se mladina nič kaj z veseljem ne uči. Zunaj šole ima navadno več poguma, kakor njegov narodni tovariš, zahaja v protislovanska društva in med odločne slo-vanožrce ter se tam posebno odlikuje ne toliko z omiko, kolikor z robatimi besedami, ktere še v mične pesmice splete in ko pridejo med svet, ne mara več veljati za uj hovega očeta. Zato se marsikdo čudi, da tak profesor mara še v tako sovraženi deželi kruh jesti; saj je toliko naših narodnjakov po tujih učiliščih na-nnmcščeuih, da bi se teh mesta več ko preveč napolnila ž njimi. Zakaj vendar ne gre tak „teuton" tje, kamor ga srce vleče : v blaženo Nemčijo ali Prusijo?! Tam bi njegovo seme več sadu obrodilo, kakor ga rodi pri nas, in prebivalci bi ga bili gotovo bolj veseli, kakor mi, dijaki bi ga ne kleli, marveč morda celo na rokah nosili. —
2. Učitelj na realki (professor ori-ginis novae). Ta profesor je še mlad, vsaj pri nas nima šh rodbinskega debla. Pred kakimi 25 letini je b la realka le IV. razred normalke, potem je dobila svoje ime in najprej tri razrede, a zdaj, kar je po dobroti hranilnice dobila lastno poslopje, ktero pa morate dežela
zadnje dogodbe v Gorici, kjer je avstrijska policija jela stikad po udih društva „irredente Italia" in jih res že več zasačila v n ihovib brlogih ter oddala posvetni pravici. Tudi z a tem tiči grof Taaffn kot iskren Avstrijec in upati je, da bo to Avstriji sovražno kačo preganjal tako dolgo, da jej bo stri glavo.
To vse je za nas Slovence ob južni meji kolikor toliko veselo znamenje. Do zdaj smo namreč kakor žito med dvema kamnoma: od ene strani nas tare nemčurstvo, od druge la-honstvo; če se stare lahonski kamen, nam tudi nemčurski ne bo več tako trd, da bi nas zmlel. Morda bo pozneje prodrlo na Dunaji celo prepričanje, da najtrdnejša iu najzanesljivša straža ob južui meji avstrijski je krepki slovenski narod.
Le eno nas pa še veudar skrbi, in to bi radi povedali tudi Taaffe-jevemu ministerstvu Mi se namreč bojimo, da bi se po tem, ko bi bil lahonski kamen odvržen, s tem večo močjo ne vrgel na nas tudi ob laških mejah pouemče-valni kamen. Če ne bo druge zisteme, se bo to tudi res zgodilo, to vsaj sklepamo po sku šnjah. Slovenci bomo, ker smo trdni Avstrijci, pač radi pomagali vladi pri tem, da potlači nevarue Jaške elemente ob naših mejah, a vendar bi radi tudi enkrat vsaj tako „pri meri" zvedeli, koliko bomo dobili za ta trud iu ali se nam sploh misli kaj dati. Tudi mi smo postali materijalisti, ker nam vsi drugi narodi pravijo, da zastonj je le smrt.
Politični pregled.
Avstrijske deielc.
V Ljubljani 2. aprila.
V državnem xl»orn je v razgovoru budgetna debata. Štajareki kmečki poslanec Biirnfeind je ostro govoril proti sedanji sistemi, ki prezira potrebe in tožbe kmečkega stanu. Reče, da so davki previsoki, da oderuhi strašno skubijo obubožane posestnike in da ljudstvu nikakor ni všeč nova šolska postava, vsled ktere morajo otroci po osem let v šolo hoditi. Pražak se pritožuje čez volilno re formo, ki je deželam vzela vse pravice in ves politični upliv. Tudi koustatira, da narodna ravnopravnost še davno ni upeljaua. Rusin N a u m o v i č se tudi pritožuje, da se Rusinom
krivica godi, (Rusini se nam prav nič ne smilijo, še bolj naj j;h po glavi tolčejo, — saj so bili vedno slepi podpiralci ustavovtrne stranke, in tako nasprotniki svojih slovanskih bratov ; pa vlada in ustavoverna stranka jih slabo plačuje, namreč tako, kakor zasluži klečeplaz in odpadnik.)
Slovenski poslanec dr. Vošnjak se spominja žalostnega stanja slovenskega naroda, in izreče upanje, da bo ustavoverna stranka pri prihodnjih volitvah propadla. F u x pa ustavoveice zagovarja, in nekako pogum daje liberalcem, da prihodnje volitve ne bodo tako slabo izpale, kakor je dr. Vošnjak govoril, sam pa, kakor je videti, nema preveč upanja.
V	Uncu, kjer so bili v tretjem razredu sami katoliki voljeni v mestni zbor, zmagala sta dva katolika tudi v prvem razredu, kar dokazuje, da je Line najbolj katoliško glavno mesto v Avstriji, ker se ne spominjamo, da bi bil kje v prvem razredu voljeu kak odbornik, ki je katoliški veri prijazen.
Za srebrno gtoroko cesarjevo se delajo povsod velike priprave. Iz Češkega in Poljskega bodo prišle tudi deputacije plemeni taše v.
V	društvu svetega Mihela na Dunaji je govoril slavnoznani {¿rrnter o razmerah katolikov in katoliške vere v Avstriji. Rekel je, da so katoličani preveč mlačni, prebojazljivi; da vse od vlade pričakujejo, sami pa nič ne store. Vlada se ne more nanje ozirati, ker premalo upijejo. Da so v Avstriji take postave mogoče, da se zamorejo Kristove podobe iz šol ven metati, tega je tudi kriva mlačnost katolikov.
Vnanje države
Vsa zuuauja politika se zdaj suče okoli Holtfarov. To vedo, da Bolgari ua jugu Balkana nečejo pod Turkom ostati, zato hočejo skrbeti to, da se Bolgari potlačijo iu da se ljubi Turek ne prižene še brž iz Evrope. Kakor se poroča, je že gotovo, da bodo Rumelijo zasedle čete evropskih velesil, Avstrije, Anglije, in Italije. Bolgarski u^taši zuajo tako med dva oguja priti, od spred jih bo „pucal" Turek, od zad pa „krščanski" Evropejec, — kajti Slovan ne sme svoboden biti!
Na Francoskem raste agitacija proti republikanski novi šolski postavi od dne do
dne. Škofje se vrlo obnašajo in dajejo vernikom lep izgled poguma in stanovitnosti. S takimi postavami si bo republika kmalo sama vrat zavila.
Na .%n^leâkem je čedalje veča revščina med prostim ljudstvom, tako da se že parlament pomenkuje, kako temu v okom priti. Veliko škoduje Augležem, da se je po vseh državah začela agitacija za eolnino. Že prvi Napoleon je hotel Angleže vničiti, in zaprl jim je vse pomorske luke. Zdaj je to delo Bismark v roke vzel, in od njega izvira vse upitje po colniui. Zdaj pa hočejo tudi Angleži coluino vpeljati, in to za amerikansko žito. To je pa več ko smešno Augleži naj bodo veseli, če jim Amerikanci kako žito prodajo, ker bi morali vsi gladu poginiti, ako bi morali živeti od tega, kar angležka zemlja sama pridela. Če bi bili Amerikanci dosti zlobni, pripravili bi lahko Angleže do tega, da bi jih še prosili za živež.
Izvirni dopisi.
Ori Kol (te 30. marca. Po oktoberski diplomi leta 1860 se je ljudstvo mnogo avtonomnih pravic, postav ali zakonov nadjalo, ali kratko je bilo to veselje. M ed vsemi zakoni ima ljudstvo samo dve avtonomni postavi, občinsko in cestno.
Za črnomeljski okraj so dozdaj trije načelniki izvoljeni bili cestnemu odboru, a vsak je po svoje cestne postave tolmačil, odborniki ujegovi so navadno le kimali, naj bo koristno ali ne, in tako je prišlo, da je vsak načelnik po svojih mislih delal. Prvemu načelniku se je trobilo, da je cesto čez komenski hrib na ravniuo „za vejami" preložiti potrebno zavoljo varnosti ljudi in živine. Storil je tukaj le toliko na obče stroške, da je poleg svoje lupe „za ve;ami" cesto podzidati ali škarpirati dal. Ta cesta se je vendar-le vsled mnogo dregljejev po časopisih preteklo jesen iz komenskega hriba ,,za vejami" preložila; ker je novo posuta, res da je še Blaba, ali kmalo bo dobra, samo premoga se zdaj premalo v Gradec prevaža.
V tej dobi je inženir Grum novo okrajno cesto od kočevske meje čez Videm, Maver,
in mesto vzdrževati, hoče biti tekmec gimnazije. Prej je bil učitelj reaike priprost človek, brez pravih skušenj, ki svoje učenosti ni nikjer kazal, zdaj, ko je tudi on osedlau s priimkom „profesor", pa že hodi vštric gimnazijskega učitelja in mu ne pripozna nobene prednosti pred sabo. — V drugem najdeš pri njem vse one službene razlike in politične lastnosti, kakor pri gimnazijskem profesorji, toraj ga ni treba obširneje popisovati, ker bi le ponav ljali že prej rečeno.
3. Učitelj na pripravnici (prae-ceptor dominculorum et domincularum) je izrastek še le novejše dobe, ko se je spoznalo, da je pri nas še zmiraj več učencev, kakor šol in učiteljev ; ravno tako se je spoznalo, da je veliko, posebno starejših učiteljev premalo učenih za sedanjo mladež, zato je treba tudi učiteljic. Tako so se napravili zavodi nalašč za one, ki imajo veselje postati ljudski uči telji, in takim zavodom je treba najprej uči teljev ali „profesorjev," učenci in učenke že sami in same pridejo. Učitelj na pripravnici je obojnega spola, se reče : nekaj jih je možkih, nekaj ženskih. Po svoji veljavi se meri s prejšnjima le sam, svet ga ne ceni tako visoko, kakor se sam sebi zdi. Kuhavnica navadno ni,
da bi politično godljo prehudo mešala, le tu pa tam je še kteri, ki misli, da je tuja kultura njegovim učencem iu tudi drugim potrebna. Latincev in grkov med tem stanom ni ali vsaj ne takih, ki bi bili o tem skušnje prestali. Zalo so tudi v navaduem življenji manj ošabni od onih ker se pač kmalu lahko pripeti, da nalete ua kakega, kteremu njihova učenost ne imponira. S svojimi učenci ne ravnajo prehudo, ker vedo , da bi z odpojnnjem učencev spod bijali tudi sebi tla, kajti če učencev ni, tudi njih treba ni; nemškega duha jim tudi ni treba preveč ubijati, ker postaneje tako ljudski učitelji in se ga že še pozneje nalezejo. Da tudi z učenkami ne ravnajo preostro, se že samo po sebi razumi, ker so „gospice" ali „frajlce."
4. Učitelj na normalki (Magister minimarum gentium nec non praepotens). Med tem stanom je malokteri, ki si ga je izvolil, vdlika večina je silila više, pa nemila osoda je postavila kako grajo, čez ktero ni mogel več skočiti, toraj se je obrnil v stran in postal to, kar je. Tudi ni vsak rojen za doktorja, profesorja, duhovna ali uradnika, in kaj bi bilo, če bi n.hče ne postal učitelj normalkel Navadno je še vsak, ki je, vesel, daje, to se vidi posebno zato, ker se boji vsake zamere. Morda
je pa tudi posebna odlika ali dobrota, biti v Ljubljani za ljudskega učitelja I Bog vedi to !
Ljubljana ima veliko prebivalcev, toraj za svojo mladež tudi več ljudskih šol, ob kter.h živi več ljudskih učiteljev. Različni So med sabo ne toliko po omiki , kolikor po tem, od kodi dobivajo svojo plačo. In tako imamo:
a)	državnega mestnega učitelja (magister minimarum gentium nec non praepotens maguatus), in
b)	učitelja mestnih šol (magister minimarum gentium diabolus pauper).
Prvega vidiš zunaj šole v viših družbah, med ktere po svoji duševni omiki ne spada; zato je med njimi pogosto „božji volek", česar pa ue zapazi vselej in če vendar le zapazi, se mu reče, da to ne leti na-nj, kar potem tudi verjame. Unanja oblika je navadno bahasta, visok cilinder ga dela še višega, nemško besedovanje, čeravno pravemu nemcu ušesa trga, pa pokrije tiste nagote, kar jih cilinder ne more pokriti. Po veri je — z malo izjemo — ustavoveren ali liberalen kolikor more, še celo peresa se loti in ljudje potem mislijo, da ga zna res tako sukati, kakor kaže „Schulzeitung".
Popravljavec v tiskarnici in Btavec sta molčeča človeka, njemu pa se še dobro zdi,
Telečji vrh, Črnomelj, Vojno vas iu Griblje kaj dobro narisal za zvezo s Hrvaškem s tem namenom, da se bi bil most čez Kolpo pri Gribljah na Sraček naredil, ali zastonj, smrt ga je prehitela.
Za njim je prišel drug, a ta je mislil, da mora menda vse žive dni cestni načelnik ostati, zavoljo toga je doma in na tujem, kamor je le dospel, same ceste in mostove zidal. Njemu se kar nič Grimov obris dopal ni in po vsej sili je hotel, da mora cesta od Bistrice čez Dobli-če na Loko izpeljana od vrta ločkega Nampla pa most mimo njegove palače narejen biti. Pa to je nemogoče, ker cesta od Bistrica čez Do bliče preveč pada, ker most na rečeuem mestu bi bil previsok, brez viadukta pa je celo nemogoč iu ker potoka Dobličanka in Lahina dva mosta že imata, čemu še tretjega? A tega si ni dal dokazati.
Kaj je pa mislil z daljnim izptljevaujem ceste od Doblič do Vinice z mostom pri Vinici na Hrvatsko, je nam nerazumljivo ostal; le to vemo, da ni nobenega dela začel in do končal.
Zdaj imamo za načelnika g. Homača. Njegova prva briga je bila, da je na občue stroške pri svojem vinogradu v Stražnem vrhu cesto s streljivom podzidati, ali škarpirati dal. Kaj bo še storil, nas bo prihoduost učila. Kako je prišlo, da je on za načelnika izvoljen bil. ni nam jasno, ker stalno v sodniškem okraji črnomljskem ue b.va in za f¿briškega oskrbnika v Gradcu služi, njegovo {staluo bivanje je v metliškem sodniškem in davkarskem okraji. Ravno tako ni nam jasno, zakaj je davkar g. Antončič za cestnega odbornika izvoljen? Saj uradnik za take posle meudajvendar nima časa poleg svoje službe? Tudi prejšnjega načelnika je jako peklo, da je g. Ilomač za načelnika, Antončič pa za odbornika izvoljen bil. Mogoče, da je od te žalosti zbolel in umrl. To vse se mi je razjasniti potrebno zdelo z željo, da se bi načeluiki cestnih odborov in predstojniki občinskih odborov vsak dan menjali, da take namene hitro dosežejo.
I» TrNla. 31. marca. (Volitve za m e s t u i o d b o r,) kije tudi deželni zbor so se v naši okolici vršile včeraj ; agitacija je bila velika od obeh strani ; zmagali so slovenski kandidatje , razen enega , namreč : V II. okraju Ant. Dejak 201 gl. (Al. Maurouer 21), v III. Št. Nadlišek 175 gl. (lah Kr. Buzič 18.
prejšnji svet. Mič. Vatovec 32), v IV. dr. Iv. Loser 152 gl. (dr. Buzzi 43), v V. Iv. Gorjup 186 gl. (Jož. Burgstaller, ki se je pa kandid. odpovedal, ter je bil izvoljen v mestu, 23 gl.), v VI. Iv. Nabergoj 178 gl. (Rih. Mauroner 156), V I. okraju sta imela Ant. Križanac in dr. Juri Strudthoff (Anglikan iu lahon) enako število glasov: 192 (Pagani 17), pa komisija je Križancu odbila 5 glasov, ker ni bilo ime na tanko zapisano kakor v volil, imeniku (po la-honskem pravopisju Crisenatz I) in tako je proglasila Slrudthoffa za izvoljenega svetovalca. Ker so se še druge nepostavnosti godile, upamo, da bo ta volitev ovržena, ker zmagala sta de nar in sila. Lahi so glasovali iz svojega prepričanja t. j. iz zagrizenosti za Strudthoffa, da le ni zmagal Slovenec. Sicer so pa zdaj lahoni strašno poparjeni; na galeriji so po mestni volitvi III. razreda zarjoveli in z zobmi škripali, ko so zvedeli, da so propali; upali so še ua I. razred in na okolico, toda ostali so na cedilu I Avstrijska stranka , ktero nasprotniki imenujejo konservativno ali vladno, in ki se sama imeuuje domorodno in liberalno, je nam v Trstu pravičniša, nego lahonska (progresova), zato se bodo slovenski zastopniki držali prve in jej tako pomagali do večine; stim srečnim položajem pa imajo najlepšo priliko zahtevati koncesij ... ker so pri nas druge razmere, nego drugod po Slovenskem. Obraz novega tržaškega zbora bo ta : Progressovcev — la-honov 25; odločnih avstrij. konservat.-liber. iz mesta 18; neodločnih 6; Slovencev voljenih v okolici 5. Domorodna večina ima torej 29, lahonska manjšina 25 udov. V prejšnjem zboru so imeli lahoni večino 3G—42 glasov I
I k Celja, 1- aprila. (Nunska šola za celjsko okolico pa prepoved „katoliškega pod pornega društva1'). Od nekdaj so hodili otroc iz cele celjske fare — iz mesta in slovenske okolice — skupno v mestne ljudske šole. Toda otroci iz okolice se v teh šolah še v slovenskem jeziku brati niso uaučili; posebno zadnja leta sem, kar je prenehala nedeljska šola, so bili v tem obziru res omilo-vanja vredni; kajti poduk v mestnih šolah je izkijuiljivo nemški. Leta 1875 se je toraj za celjsko okolico vstanovila posebna brazredna šola skupno za fante in dekleta. Precej takrat so pa za blagor naše mladine vneti možje misel sprožili, uaj se za okoličanske učenke vstauovi la-tna slovenska dekliška šola (privatnaj pod
če svet misli, da je res tak „kampelj". Naj-vtči strah imajo pred njim učitelji, mestni in po kmetih, ker je navadno tudi šolski nadzornik in to povsod rad kaže, ta „strah" se njegovi domišljiji dobro prilega iu kedar je od kake take inšpekcije pripeljal se v Ljubljano nazaj, je posebno dobre volje. Obče nevaren pa nikakor ni, kajti kakor je zdaj vnet za sedajno šolsko sistemo, tako bo vnet za drugo, kedar pride, ker za svoje sedanje prepričanje ne bo hotel priti ob službo, še manj pa se bo dal obesiti. — Narodnjak je malokteri in če je, ne nasprotuje sedanjim šolskim postavam ter je bolj pohleven, ko rogovilež. Vsaj pa svojega narodnjaštva ne kaže tako sijajno, kakor njegov nasprotnik svoje kazinstvo, ker je ono manj varno, kakor to._^
Učitelj mestnih šol — oh! Ne eden izmed njih ni druzega, ko rojen Slovenec, vsi so v tretjem volilnem razredu in koliko jh pride volit slovenske kanddate? Lansko leto sem stal pred „rotovžem" in štel — enega! Prašaj pa takega kruhoborca, ali je res nemškutar v srcu, pridušil se bo, da ni, ampak da se boji, ker je ožeBjen iu ima toliko in toliko otrok,
toraj mora plašč po vetru obračati. Glavni zadržek pri takem je žena, ki ima preveč otrok in ne upa, da bi mož kje drugje enako siužbo dobil. Žena moža najbolje pozna. Toraj boš mislil, da je v taki hiši gola, revščina, pa motiš se, ob nedelj h vidiš na glavi „Njega-1 visok cilinder, „Ona" pa je tudi, če prav ne okusno, vendar hudo gosposko nališpana, ker ta stan ve n zna pridobiti še postranskih zaslužkov ¿avoljo bojazljivosti staršev, učencev itd. S cilindrom na glavi ti je tako ponosen, da se mestnemu odborniku že na deset korakov daljave odkrije, od tebe znanca pa, če ve, da mu v službi ne moreš škodovati, bo pričakoval, da se ti njemu prej odkriješ, če si tudi po svoji stopinji desetkrat veljavniši od njega, iu če ga ti prezreš, stavim goldinar na groš, da bo on tudi tebe, vzlasti če imaš otroke, ki bi utegnili kedaj ali celo kmalu pr ti v njegov razred. — O previsoki učenosti tu ni govoriti, in če je kdo res kdaj kaj več vedel, je že veliko pozabil, ker od prevelike učenosti glava boli, učitelj pa mora imeti glavo zdravo.
(Dalje prih.)
vodstvom dobro znanih učiteljic, mariborskih šolskih sester. Začeli so se v ta namen pobirati milodari. Darovali so mil. knezoškof 200 gld. (z obljubo, da hočejo vsako leto zopet toliko dati), preč. g. opat iu g. prof. Iv. Krušid po 100 gld., Zupane iz Zg. Iludinje 70 gld toliko tudi N. Šribar na Dobrovi, gg. Ogradi Bezenšek, Žičkar in Prekoršek po 50 gld. g. župnik Sorglehner 40 gld., prof. Žolgar30 gl., kaplan Ostrožnik 20 gld., vikar Šlander 20 in nekteri drugi manjše doneske — vsega skupaj ne čisto 900 gld. Prosilo se je pri deželnem šolskem svetu v Gradcu skozi 3 leta za dovoljenje te privatne nunske šole; še le počet-kom šolskega leta 1878/79 se je smela in za-mogla ta šola začeti. Toda nabranega denarja je začelo kmalu primanjkovati; prvo leto se potrebuje za to 2razredno šolo okoli 1300 gl.
Videlo se je toraj , da šola mora zopet prenehati, če se ji gotova podpora ne preskrbi. Osnovala so se v ta namen pravila „katoliškega podpornega društva" v pomoč učiteljicam in učenkam dekliške šole v celjski okolici. Namen tega društva bi bil, podpirati učiteljice — sedaj šolske sestre — premagati pa tudi brezštevilnim vbožnim dekletom v tej šoli. Društvo bi se razpeljalo po vsej fari — redni udje bi plačevali po 20 n. kr. na me-stc. Predložila so se pravila visoki c. kr. na-mestniji v potrjenje — toda niso našla milosti 5 snovanje društva se je na podlagi §. 6 postave' „za društveno pravo" prepovedalo in sicer ,,ker je poglavitni društven namen : nabirati podporo redovnicam; za nabiranje mi-lodarov redovnikom pa veljajo posebne postave, na ktere pravila „kat. podp. društva" niso jemale ozira." — C. kr. namestnija imenuje 4 krive §§ , kteri se pa bodo, kolikor mogoče hitro, popravili v smislu postav za nabiranje milo darov redovnikom; potem se pravila vnovič visoki c. kr. vladi v potrjenje predložijo. Ni dvoma, da se ne bi to blagodejno društvo dovolilo, od kterega bo dežela sama največi gmotni dobiček imela. Kajti že zdaj prvo leto, ko so sestre prevzele vodstvo dekliške šole, in so vsa dekleta — blizo 140 jih je — izstopila iz javne okoličanske šole, je deželna blagajnica na dobičku. Deželi ni treba več posebne „učiteljice za priročna dekliška dela" plačevati, kar je poprej stalo gotovih 160 gl. na leto. Namesto 3 učiteljev na okoličanski šoli že več mesecev sem le samo 2 poduču-jeta; zopet deželi na dobiček okoli GOO gld. ua leto. Od te privatne dekliške šole profitira na dalje celjska okolica. Brez ozira na to, da so šolske sestre do najnovejšega časa za 2 šolski sobani in za lastno borno stanovanje 25 gld. na mesec okolici plačevati morale, ni treba okolici skrbeti za kurjavo ni za učno pripravo za posebno 3tjo šolsko sobano, kar je morala okolica oskrbljevati prejšnja leta. V moraličnem obziru je na dalje gotovo tudi celi slovenski okolici po volji, da so na taki način dekleta ločena od fantov; in ogromna večina okoličanov je vesela, da se njihove hčerke pod-učujejo in izrejujejo v odločno katoliškem duhu. Čuditi se moram res po tem takem , kako da so se nektere strani — dali preslepiti, ter jih ni bilo volje podpisati zahvaluice, ktero so odposlali drugi okoličani, med njimi 2 srenjska svetovalca in 7 odbornikov, premilostljivemu knezu in škofu za vso dosedajšnjo podporo, ktero so že tej dekliški šoli naklonili in pa za 10.000 gld., ktere so obljubili darovati za uakup ali zidanje novega poslopja za nunsko šolo. Bodle so omenjene občinske modrijane v oči nektere besede v oni zahvalnici, namreč: „obijavimo na dalje, da če bi ono podporno
društvo ne zmagalo vseh stroškov za to dekliško šolo, bomo delali na to, da se vsakoletni primanjklej poravna iz občinskih dohodkov." Kakor da bi okolica, ktera šteje nad 3000 duš, obožala zarad nekterih goldinarjev, ktere bi štela v ta namen, da se njeni otroci izrejajo v krščan?kem duhu? Celjsko mesto je vse v dolgove zakopano, pa je obljubilo prosto stanovanje vodji muzikalne bande, ktera se ima vstanoviti v Celji, okolica pa ne bi hotela nič storiti za krščansko odgojo svojih otrok! Toda vesel; smo, da to dekliško šolo imamo: in bodisi že ua ta ali drugi način , bodisi s pomočjo katolškega društva ali brez društva : šola ne sme prenehati. Bog bode gotovo nagnil srca blagih dobrotnikov, kteri nas bodo veliko dušno podpirali, da se ta slovenska in krščanska šola ohrani I — Cesarski svetovalec gosp. dr. Štefan Kcčevar je nekoliko ozdravil ter stopil v pokoj. Cesarski namestnik mu na znanja v preprijaznem pismu, v kterem naglaša velike njegove zasluge, da se mu je dovolilo 1300 gld. pekojnine na leto. Da bi jo mnogo let zdrav iu krepek zavžival!
Domače novice.
V Ljubljani 3. aprila.
(Občni zbor Marij ne bratovščine), ki je bil zbran v nedeljo v čitalnični dvorani, je bil živahen. Udeležilo se ga je kakih 150 udov, od kterih jih je pa mnogo pred glasovanjem odšlo. Debata je bila sem ter tje burna. Slovenska stranka je pri volitvah popolnoma zmagala. Bili so voljeni v odbor Regali, Arko in Klein, v pregledovalni odsek Arzelin, Iladerlap in Grilec z 80, 78, 77 glasovi; nasprotni kandidati so dobili vkljub živi agitaciji le po 11 in 9 glasov. V narodnem oziru je zanimvo, da je bilo po predlogu g. Haderlapa sklenjeno z večino glasov, da se mora pri bratovščini od zdaj zanaprej vse izključljivo le v slovenskem jeziku pisati. To je vesel dokaz, da v Ljubljani počasi zdrava pamet zopet v svoje pravice stopa. V prejšnjih časih, tako pod vodstvom gospoda Achtschina, je namreč Se nemščina „regirala" pri tem društvu, kojega udje so po večini nemščine celo nezmožni.
(Vodstvo loterija na dobitke) v prid hiral niči in dekliški sirotnišnici ljubljanski nas prosi, da bi priobčili sledeče: Dnevi razprodajanja se bližajo koncu in da-si je prodanih že veliko serij, vendar jih čaka še 130 na kupce. Zadnje dni se da še veliko storiti, ker se na unanje kraje pošiljajo tudi posamezne srečke. Pri 20 6rečkah se že poštnina splača. Toraj se prosijo pospešovalci tega dobrotnega dels, da bi še zadnje dni ne opešali in storili karkoli jim je mogoče. Tudi dobičkov še ni nadostno število, čeravno j;h je zadnji čas došlo mnogo in različnih. Skoro vsak ima kako nekoliko vredno reč, ki mu je tako rekoč napoti; dobro došlo bo vse, n. pr. živali (kakor so zdaj darovani že 3 pavi, hišno ali kuhinjsko orodje itd.) Za dobrotnike bode puhtela neprenehoma iz ust nedolžnih sirot molitev proti nebu. — Temu je še pristaviti opomb8, da bodo srečke, ki se do 10. aprila t. 1. vodstvu ne pošljejo kot neprodane, veljale za prodane. Za srečkanje na veliki torek je deželni odbor brez plače prepustil dvorano v „reduti".
(Seje mestnega odbora 1. t. m.) se je z župauom vdeležilo 19. odbornikov. Zadnjič izvoljeni meščani store obljubo. — Poročilo, da bode za mesto potrebni les preskrboval g. K. Tavčar, se vzame na znanje. — Glede železnega (Hradeckovega) mosta se mestnemu magistratu naroči, skrbeti zato, da se kakor hitro
mogoče naredi nov tlak. — Zarad kolezijevega mlina se magistratu naroči, da naj komisija s stavbenim odsekom še enkrat ogleda novi basin in ga raztegne, ko bi se pokazalo, da je premajhen. — Za nesrečne Szegedince se po nasvetu dvornega svetovalca Kalteneggerja do voli 100 gld., ob enem pa po nasvetu gosp. Goršiča tudi za Notranjce po vodi poškodovane tudi 100 gld. — Kupcem nekterih delov mestnega mahu se dovoli, da smejo zaostalo kupnino v obrokih plačevati, da morajo pa še od dolžnih denarjev ob enem odrajtovati 6 odstotnih obresti. — Prememba nekega \ knjiženja na korist ubožnega zaklada ljubljanskega se dovoli. — Služba mestnega tesarja se začasno podeli Mihelu Aužicu. — Mestni čuvaj na gradu Franc Lukšic se definitivno potrd.; ravno tako mestna bab ca Uršula Lukešič. — Poročilo, da so cesar potrdili postavo, ki mestu dovoljuje prodati Novakovo hišo, kakor tudi o nagradah učiteljev na obrtnijski šoli o izkazu šolskih otrok, kterih je v deških mestnih šolah 1622, to je 54 več kakor lani, v dekliških šolah pa 1226, to je 36 mani od lani, in o stroških za modelirsko šolo se vzame na znanje. — Ustanova Franc Jožefova letnih 50 gld. se podeli Em. Smukavcu, učencu VII. realnega razreda.
Bazne reči.
—	V goriški uadškofiji: Č. g. Vidic, kaplan pri sv. Ignaciju v Gorici, je postal dekan v Kanalu.
—	Varujte se oderuhov piše „Slov Gosp.", prišedši iz Gradca itd. in potujočih po slovenskih trgih in vasicah. Ponujajo n. pr. 500 gld. na menjico, dajo pa samo 300 gld ker 200 gld. ;brž kot č nž pridržijo. To je 40%- če menjica velja 1 leto, 160%, če samo 3 mesece, kar je navadno!
—	Nadučitelj v Negovi je postal g. Jurij Bregant, podučitelj v Ariji vasi Celestin Maušič, nadučitelj v Ponkvi g. Oberski je dobil zboljšanje plače!
—	Za sla vno s t sreberne poroke cesarjeve je med vsemi slovenskimi listi prvi priuesel „Učiteljski Tovariš" dve himni. Prvo: „Cara, carinjo, Gospod, milostivo ohrani itd." vglaabil je P. Angelik Hribar, besede so Fr. Kr-Evo; drugo: „Mladina! danes iz srca zapojmo itd." vglasbil je Fr. Stegnar, besede pa so Radoslav Silvestrove. Vrh tega oznanja, da v kacih osmih dneh izide posebna knjižica slavnostna s podobami, namenjena slovenskim šolam, ktero hoče na svetlo spraviti slovensko učiteljsko društvo. Čast komur časti
Ljndoljuben poziv.
Naše društvo „Slavjantka čitalnica" v Trstu je bilo določilo praznovati srebrno poroko našega presvitlega vladarja s tem, da se napravi društvena veselica.
Ker smo pa videli, da je Nj. Veličanstvo, presvitli cesar, željo izrazil, da se denar tej veselici namenjen, porabi v kak blagi namen, smo napravili nabiro za Posavce v Slavoniji, ki so po povodnji silno poškodovani.
Nesreča, ki je zadela Szegedin, je velika, grozna, in zasluži, da mu vsa Evropa pomaga.
Pred vsem pa se moramo spominjati svojih bratov, moramo se spominjati, da je v tej zimi Sava že trikrat izstopila, poplavila, pokončala posebno Posavino.
Vsem je znano, da so že tri mesece vse zveze z Brodom in Sarajevom pretrgane, in to vse zarad povodinji.
Govorilo se je, da se je na tisoče konj potopilo, in neštevilno druge živine zadušilo v blatu.
Malo, malo fc je pisalo po novinah o človeških žrtvah, malo se je govorilo o onih ubogih prebivalcih, ki zdaj žive brez strehe in polja v mukah in gladu.
Obračamo 8e tedaj na blagodušnost naših članov in naših someščanov, naj si bodo kateregakoli naroda, da bi pomagali olajšati muke in bedo naših bratov.
Skoraj ves slavjanski jug ima Trat kot središče svoje kupč je in zato se nadejamo, da se nam ne bode oponašalo, če se sklicujemo na znano velikodušnost naših someščanov.
Slavna slovenska uredništva so prošena ta poziv ponatisniti, in uredništva, katera bi hotela uljudno sprejemati darove, si bodo zaslužila hvaležnost mnogih nesrečnih in tudi našo.
Slavjanska Čitalnica v Trstu.
Eksekutivne dražbe.
Od 4. aprilu: 3. Bregar iz Iloste, 3. Gro-znik iz Ščita, 3. Vogel vsi v Litiji. 3. Divjak iz Dolenjega Logatca, 3. Vidrih iz Cirknice, 3. Opeka, Melc in Škof iz DolenjevuBi, 3. Pirman iz Grahovega, 3. Jerina iz Cevic, vsi v Logatcu. 3. Vidrih iz Trnja, 2. Požar iz Čepna, 1. Slejko iz Bukovja, 1. Nagode iz Urni, 3. Srebotnjuk iz občine Košana, vsi v Postojni. 3. KeSe v Kadečah,
2,	Demšar iz Loke, 2. Marinšek iz Nemil v Loki.
3,	Sajn iz Knjcžaka, 1. Tomšič iz Beča, 1. Penko iz Parja, 1. Kopačič iz Sinerja v Bistrici.
Telmrnlirn«- «Ivnnrin" ren* 2. aprila Papirna renta 64 85 — Sreberna rent» 66.20 — Zlata renta 77 06 — 1860letno državno posojili 117 76 Bauki»« akcije 802 — Krmiitne akcije 246 30— Lunam 116 85 — — Ces. kr. cekini 6.62. — '.¡0-frankov 9.30.
Slovenske knjige.
Pri .E7»s!i|H9 .Bici-c*?£(i v Ljubljani se dobivajo in na pismeno željo (Mi preti poštnemu povzetju pošiljajo naročevalcern sledpče nove slovenske kmige:
1.	, Doktor Zoberorignaleu slovensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr.
2.	„Kalifomske povesti" od Bret-IIarte-a. Cena 50 kr.
3.	„Tugomerizvirna slovenska tragedija v 5. dejanjih.. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr.
4.	,.Na Žerinjah izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr.
5.	„Župnik Wakefieldski". Spisal Oliver Goldsmith lz angleščine poslovenil prof. Janez Jesenko. Cena 1 gold.
6.	„Mej dvema stoloma' izviren roman. Spisal J. Jurčič, Cena 50 kr.
7 „Cvet in Sad'1, izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 80 kr.	(2)
Hiša 2 gruntom
se prodaja ali pa v najem daje in aicer skupaj ali pa vsako posebej. Prodajalo ali pa v najem se bode dajalo 26. sušca dopoldne na •leNtnieaii na Gorenjskem v kranjskogorskem okraji.
Iliša z euim nadstropjem ima sedem sob, dve kuhinji, jedilno shrambo, prostorno klet, pripravno dvorišče, tri hleve pod enim podstrešjem, pripravno mesn;co ; tudi pripravna za kerčmo je hiša.
Kdor hoče natančne pogoje zvedeti, jih lahko pri gosp. 5B. »i-oloiMi , mesarju v Kranji, ali pa pri žil p a n st vu n a J es c-n i c a h zve.	(3)
Med. dr. Tanzer,
v.ilrtivnilt '#/«* »olie in niitelj
te znanosti nagraških visokih šolah, je zdaj v Ljubljani v hotelu „pri slonu" in zdravi od 9 zjutraj do petih popoldne.	(2)
Izdajatelj in odgovorni vrednik Filip Iladerlap.
J. Hlaznikovi nasledniki v Ljubljani.