199. številka.
Ljubljana, sredo 2. septembra.
VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, rer velja no posti prejeman, za avstro-ogtsrske dežele xa celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold sa cotrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolab Ui za dijaka velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za ('•»■trt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotirf-
it-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- aH večkrat tiska.
stopne pot
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hisi „Ilotel Evropa' 0 p r .i v u i h t v d, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne rečf, je v „Narodni tiskarni" v Ta v čari
arjovi bili.
Čehi o naših razmerah.
Češki „Narodni Listy" v nedeljo prinašajo članek pod naslovom „staroslovenski nezniotneži" (staroslovinšti neoniylaci), v katerem pravijo potem, ko obširno razlože, da so pri vsakem narodu dve stranki, ena svobodomiselna in napredna, druga konservativna in včasi svobodi sovražna, dalje: „Vendar so narodi v Evropi, pri katerih politične stranke ne smejo nikdar z oči pustiti najvišjo dolžnost, varovanje svoje narodnosti, kjer se notranji boj ne sme niti za en trenutek oddaliti od domače rodoljubne zastave. Jezikovo bitost morati varovati obe stranki. Razume se, da notranji boj za svobodo in omiko tacih strank je niuogo težji nego tam, kjer se na drugorodnega protivnika gledali ne mora. Obe politični stranki morajo proti vnanjemu drugojezičneniu sovražniku svoje sile zediniti in postaviti se t bran celega tabora narodnega. Kjer koli se pokaže odpad od tega najvišjega ži-votnega pravila, tam je zavladala uravna spačenost najpogubnejše vrste, tam je sama bitnost naroda v nevarnosti.
„Zalibog takov žalosten obraz nam podaje v teb dneh notranji boj nadih bratov Slovencev. Pri volitvi 24. avg. v Brežicah je strauka staroslovenska vojena od dveh nezmotnih fajmoštrov izdala narodni program in omogočila izvoljenje ustavaka Nemca proti kandidata katerega je postavila v tem okraji svobodomiselna stranka slovenska. Imamo tu pred soboj narodno izdajstvo v najgrši podobi. In kdo ga je naredil? Bojevniki za daljše trajenje narodnega umlit-vareuja, rojaki slovenski, kateri nečejo dopuščati samostalnoga premišljevanja o potrebah domovine, ki se drže kulta autoritete. Namesto,  da bi svojemu rojaku mladoslo-
venskemu kandidatu pomogli do zmage, glasovali so z nasprotniki narodnosti slovenske. Na tak strmi vrb je stopila uže strast ne-zmotnežev staroslovenskih proti slovenski svobodomiselni stranki, da na svojo lastno kri in na dolžnosti proti življenju svojega naroda pozabljajo."
Tako pišejo češki „Narodni listv".
Brežka volitev daje tudi „Pol." povod, da se zopet enkrat z nami Slovenci peča, pri čemer pa le zopet kaže, da ne razume našib razmer ter jih sedi po lažnjivih „Vaterlandovih" dopisih in po halucinacijah nekega graškega juda. Pred vsem moramo odbacuiti nesramno njeno očitanje, da Slovenci če dalje bolj iz-gubivajo ljubezen do svoje narodnosti, po-žrtovalnosil in moškega poguma. „Pol." dela svojo puhlo sodbo vsled izida poslednjih volitev v deželni zbor in citira graško „Tgp." Dokazali smo uže, kako po nepotrebnem se je „Tagespost" pohabala in ko bi „Politik" tudi naše slovenske liste brala kakor mi češke beremo, in se o naših razmerah ne samo iz nemških nam protivnih časnikov poduče-vala, kakor se tudi mi iz čeških, srbskih in hrvatskih virov podučujemo predno o teh pišemo, — vedela bi, da se Slovenci kakor nekdaj tudi zdaj energično in pogumno borimo za svojo narodnost. „Pol." bere potem levite staro- in mladoslovencem in nam očita da smo pri priliki slov. graške volitve za nena-škutarskega kandidata glasovali! To je po „Vaterl." in naših klerikalnih Mstih posueta grda laž, zlagana da bi s tem klerikalci našo stranko ob ime Hpravili in zda) grdo svojo izdajstvo v Brežicah zakrili. Popolnem pa pritrdimo „Politiki", ako pravi o nekih starih t. j. slov. klerikalcih: „Kako morejo ljudje, ki so bili zvesti sinovi svojega naroda, da, ki se v svoji zaslepljenosti morebiti šezato imajo,
kako morejo tako daleč pozabiti dolžnost in čast, da zakletemu sovražniku podaj ej o roko k borbi proti samim sebi, da kakor besni divjajo v lastnem mesu?" Naj si te besede zapomnijo oni brezdomovinski izdajalci, ki nijso izdali samo naše narodnosti, ampak tudi z nogami teptali svoje lastno geslo: vse za vero in domovino!
V I Jiil>ljiiiii 1. septembra.
Včerašnja nemška uradna „Laib. Ztg." nam daje zopet dokaz „deutschcr Gi Undlich-keit." Na prvem mestu namreč ponatisne it „Tagespresse" bedast članek, ki o važnosti tega govori, kako so „Mladoslovenci" v Brežicah kandidatu Žnidaršiču do zmage pomagali, in je le „mala kop;ca klerikalcev" dala narodnemu kandidatu svoj glas itd. — Štirinajst dni uže pišemo „Laibacherici" pred nosom o tej volitvi, na koncu si pa upa 8 tako cvetočo bedastočo in iguoranoo pred občinstvo priti in o stvareh meditirati, katere so ae uprav narobe dogodile ! Ako so uže dunajski časopisji judje o slovanskih političnih dogodkih in položjih popolnem nepod-nčeni, posebno slaboplačeni pri „Tagespresse", naj bode uže v imenu božjem; a da tu pri nas, v sredini slovanskega prebivalstva, more in sme uradni list tako politiko delati, to je mnogo, to je več nego „deutsche Grllnd-lichkeit!"
Srbska „Zastava" prinaša v številki 190. „Slovenskega Naroda" priobčeni naš članek „Srbija" in se popolnem soglaša ž njim, rekoč, da smo pogodili „u živac naroda srbskog." Pri tej priliki piše glasile avstro-ogerskih Srbov o našem listu: „Poznato će biti Srbima, da je „S1. Narod" tako reči jedini slovenski liberalan organ, koji
Kantorčica.
Roman s pogorskega zakotja.
(Češko spisala Karlina Svetla;  poslovenil Franjo Tomšič.) (Daljo.)
„Ne jeziti se, da sem pregovorila z vami kakor z našincem ; ali spozabila sem se, ker sto me tako prijazno pogledali," izgovarja se omahljivo ; „nj vem kako se sjjo-dobi, še nikoli nij sem z nobenim gospodom govorila."
„Za te nijsem in nečem biti goBpod!" odgovori Otik tako pohlevno, kakor nikoli njegova navada nij bila.
Ona se zasmeje in prikimaje z glavo pravi:
„Kaj pak, ker vi nečete nad nikom gospodariti, vi gospodstva nad ljudmi ne poz-
nate." In zopet so se jej pri teh besedah oči tako navdušeno zalesketale kakor ko se mu je v gozdu priklonila.
Otik nij videl kam vlastno meri in kaj boče reči : pa nij se jako trudil po smislu njenih besedij ker mu je pravil njen pogled toliko radostnega. Premišljeval je, kako bi jo precej dolgo pri sebi zadržal in nij vedel druzega kakor to, da bi igral še dalje bolnika, njene pomoči potrebnega.
,,Tu le na roki so mi dela neko znamenje," reče jej roko kazaje; ne veš za dober svet?"
„Kaj bi ne vedela?" odgovori ogledo-vaje podano roko ; ali jaz nič ne vidim."
„Se veda nij mnogo pozna i," lagal je Otik zopet s pražko prekanjenostjo, kakor bi bila njegova mati rekla; ..ali čutim, da tu pod členom pri mazincu nekaj trdo postaje, včasih ne morem niti prsta skrčiti."
„To jo kaj druzega! Če ti rej čutite, da se vam tam nekaj sklada, takoj v začetku zarečeni, ako hočete."
„Kaj bi ne hotel?"
Ene i a torej z novega naredi križ nad čelom njemu in sebi, na kar obide trikrat s kazavcem leve roke mesto, na katero je p.,tulineneo pokazal, ter zopet resno odrekava :
„Ne rasti več, ti zuameuje, kak' skale, kamna ne rasto od božjega poroda. K temu pomagaj bog oče, sin in sveti duh."
In ko jo bila gotova, te je rahlo odskočila in mila si brez izgovora v njegovem novem umivala, v kotu stoječem, dolgo in skrbno roke, da bi ne prenesla znamenja na tistega, na katerega prvič roko položi; nato je bila zopet Anka poklicana, da bi vodo hitro v potok zlila.
„Ima  roke  kakor kneginja," tako je
ne spada in nij nobenkrat spadal k nobeni stranki. Napoleona je služil, da si nij bona partist, kar je Napoleon sam vedel; — rekel je, da misli, ka reda in Franciji služi, kdor cesarstvu služi. Čuden mož, ta mož brez barve in brez gorkote.
Is ip<tnj*k4f/4t bojišča te is karli-stičnega vira poroča, da je karlistični general Tristany republikansko vojsko, ki je marširala proti oblegovani Pnvcerdi, da bi to mesto osvobodila, nazaj potisnit: izpad garnizone v Bilbao so K ari isti baje tudi nazaj vrgli; eno krdelo vladnih karabinierov je h Karlistom uskočilo. Iz republikanskega vira pak se poroča da je Zabala 28. t. m. šest karlističnih bataljonov v beg zapodil, da se Pujcerda vedno hrabro brani, in preko Pariza pak se javlja da je tudi Rusija priznala Seranovo vlado.
Najnovejše poročilo pravi, da so Karli-sti dvakrat naskočili na tvrdnjavo Puycerdo, a so bili odbiti.
Dopisi, i.
Iz Vipavr 2'J. [Izv. dop.] Liberalni Slovenci smo se torej zedinili, da bodemo delali za g. Pl eš nar j a kot narodnega kandidata v deželni zbor. Ko bi se volilni možje na novo volili, lehko rečemo, da bi bil naš svobodomiselni kandidat skoro enoglasno voljen. A zdaj je drugače, ker ostanejo tisti volilni možje, ki so nekdaj Grabrijana volili. Na to so klerikalci tudi svoje upanje zidali ko so „(Irabrijanovega mež-narja" LavrenČiča za kandidata postavili. Čudno je pač res, da so se na pr. na slovenskem Štajerskem, kakor smo v „SI. Nar.u Čitali, volilni možje v novic volili, pri nas pa stari ostajejo, da si uzroka tega razločka ne vemo. (Ga tudi nij. Ur.)
Ker ima, kakor pravijo g. Plešnar v idrijskem okraji večino, moramo mi Vipavci vse žile nApeti, da vsaj zdatno manjšino naših vipavskih volilcev pridobimo za Plešnar-ja, ker da bodo duhovni za Latrenčiča na vse kriplje delali to se razume. Ne devajrao tudi rok na križ nego trudimo se in zmaga bode naša. Vsak izobražen Človek, ki je z enim volilcem znan, ima dolžnost za dobro našo stvar potegniti se.
Iz vlipiiv&lte cloliite 30. avg. [Izv. dop.] V dunajskem „Vaterl." Klun klani
— «e ve da podučen po Pernetovih dopisih v „Novicah" in svojem farovskem „Kljunaču"
— in smelo trdi, da so Lavrcnčiča volilci sami postavili za kandidata, ter prorokuje gotovo klerikalno zmago. Kako pačenje resnice in pravega javnega mnenja!  Katerega volilca
ste kaj vprašali,  predno ste postavili LavrenČiča za kandidata? Nobenega!  Ne glede na to, da je ta mož klerikalen, tudi zaradi drasih asrokov, je ljudstvo tej kandidaturi nasprotno. S tem pa nečem trditi, da bi vi zmagati ne mogli.  Nasproti, Se sedaj ne zmagate, nikdar ne boste, da si  se zmage dosta veseliti ne bode  treba, ker jo boste morali le temu za vas presrečnemu slučaja pripisati, da ostanejo volilni možje dozdanji, stari.   Kake ljudi smo pod nekdanjim iz-ključljivo Grabrijanovim gospodstvom volili, lehko vsak ve. — Čujte kaj mi je klerikalen volilec rekel.   „Jaz bi sam  rajši Plesna rja volil, ker vem da je pametnejši   nego ta mežnar Lavrenčič — ali ne smem." Drugi volilni mož je tudi rekel: „Jaz volit ne poj-dem, zato ker LavrenČiča nečem voliti, to bi bilo zoper moje prepričanje. Če pa volim Plešnarja ne bodem imel   pred  farji miru, saj uže zdaj  so nad menoj   kot muhe nad medom." Gospoda! Vi ne poznate prav javnega mnenja; vam si ne upa kmet v obraz povedati, kar v istini   o vas misli,   ker on dobro vč, da potem bi mu sledilo va$e maščevanje do groba in  vi  se po indijansko maščujete,  ne  pozabite;   on ve,  da vaše geslo je, sovražnika ne le moralno, ampak tudi materijalno uničiti, — on ve, da vi ne poznate odpnščenja in sprave; in on tudi ve, da vam nij   nobeno  sredstvo preslabo, da le dosežete namen.   Da bi g. Grabrijan kje v skritem poslušal kmete, ko so pogovarjajo, zvedel bi sosebno za njegovo osobo specijalno jako žalostno reči. Gospoda ! roko na srce in  vprašajte  svojo vest, je-li lepo tako demoralisatoruo pritiskanje na ljudstvo! Narod bi res zgubil zavest, da je sam svoje volje gospodar, da je sam svoje osode kovač; navadil  bi  se  slepo ubogati vsacega, ki za njim s palico stoji, Če bi to vaše ravnanje imelo  dolgo trajati. Ali, bvala boga, upanje imamo, da  nastopijo kmalu boljši čaBi, da bode  zilrja  omike  pregnala črne oblake srednjeveškega mračnjaštva, ko bodo tudi prost kmet svobodneje dihal.  Uže zdaj se je javno mnenje jako premenilo, o čemer bi se imeli vi priliko   prepričati,  če  bi se tudi volilui možje novi volili. Če pa letošnje — in gotovo zadnjikrat —  volitve  po vaši volji izpadejo, z lehko vestjo rečem, da one nijso izraz pravega mišljenja  ljudstva, ampak izraz gospodoželjstva nekaterih fanatikov, in sad neizmernega pritiskanja na ljudstvo, dasiravno so za nas okoliščine tako nezgodne.
zastupa i brani prava slovenskog naroda. Isti organ možemo račanati, da ne samo što zastupa slovenski narod, nego i ostalo jogo-slovenstvo. On je više pata i neutralan prema raznim Slovenima, jer nije rad da se zameri ni jednom ni dragom. Za to mu moramo oprostiti; jer on ljubi i štuje Slavene, — te tamo gde vidi nepravičnost, tamo daje svoje pravično mnenje, i citira kako treba da je. Urednik istoga organa, valjan je Slaven. On je bio živeo medju Srbima, Hrvatima i ostalim Slavenima, nvideo je a svakoga kako vlada dah i stanje; te zato može i sad o njima isreči." —
Politični razgled.
V Ljubljani 1. septembra.
Štireteset milijotinv gotd. hoče zahtevati skupni vojni minister od prihodnjih delegacij za nove kanone. Pri skušnjah, ki so se namreč te dni na dunajskem polji vršile, pokazalo se je, da naše dozdanji kanoni iz bronca se nikakor ne morejo meriti z jeklenimi kavoni, katere izdeluje prnski fabrikant Krupp. Pruska in tudi ruska vlada bo s tacimi kanoni oboražuje, tedaj tudi naša ne sme zaostati. Za pripravo toliko no vili kanon pa se bode potrebovala ogromna sveta 40 milijonov gold. Ogerski listi so vsi preplašeni, ker Ogersko uže tako teško svoj delež plačuje za skupne državne stroške. Res žalostno je, da človečanstvo toliko svojih najboljših  moči trati za vojne priprave.
Cesarjev pot na Čefico u stavo verni m noviuam tem bolj sapo zapira, čem bližje je, in vse poskušajo, kako bi Čehoslovane ogr-dili. „Frankfurter Zeitung" svoje rojake ošteva torej zarad tega ker cel češki narod blatijo iz uzroka, ker je nek češki župan z založniškim denarjem pobegnil v Ameriko, opominjajoč na male in velike lopovščine, ki so se pokazale mej ustavovernimi Nemci po lanskem „krahu."
V u te u J«1 <lri*ive.
Hvhskn vlada je poslala dva višja uradnika v Karlovce, da novega patrijarha pozdravita.
Če je poljskim listom verjeti, je na rtđsfeent Poljskem mej unirci zopet na nekih krajih upor pokazal se proti vladi, tako da so imeli vojaki red delati.
Iz M'o^tHui/tt, na pruskem Poljskem se brzojavi j a, da je ljudstvo insul tiralo vladi prijaznega novega prosta iz Xionz-a (?) ko je prvo mašo bral. Vojaki so bili na pomoč poklicani.
O francosleem vladnem načelniku maršalu Mac Maliouu pripoveduje „Times" iz Pariza v obširnem dopisu,  da kot vojak
Otik nehote zašeptal, slede vsakemu njenemu gibi ju.
„Naj jih ima, zato še zmirom nij nobena leuuhinja," posvari ga glasno mati za omenjeno očitanje. „Svoje roke mora zavoljo šivanja bolj varovati, nego naše kmetske dekleta; kako bi pa šivanko čutila, šala? Pri njej pač nijso bele roke nikakoršna sramota."
Komaj je stopila Euefa od umivala, imel je Otik užo zopet neko „iznajdbo" gotovo, da br jo k sebi privabil' in pri sebi zadržal, da bi jej ne prišlo v misel reči : „Tu uže nemam kaj delati, bodite torej z bogom." Slišal jo namreč od matere, katero je potihom vprašal, da-li bi se ne spodobilo pozvati Enefo k južini, da ne sme „pomagač" tam, kjer zarekava, tist dan nič vzeti, stoprv drugič ko pride v hišo brez namena, sme; bal se je, da bi ma ne ušla.
„ Ker si uže enkrat tako prijazno prišla, da bi mi pomogla, hočem ti se tedaj v vse m zaupati. V Časi me jako mrzlica trese, da, kar groza me je," stresel se je tako skrušeno, kakor bi od te težave res jako dosti skušal.
„To slišim denes prvič," se mu je ne malo začudila mati.
„Pred vami nijsem hotel nikoli o tem govoriti, ker vas vsaka malenkost preveč prime. Tudi sem upal, da mi to s Časom preide."
„Tu je jako legek svet," seže mu Enefa pripravno v besedo. „Vzemite tri grenke mandle, pojte z njimi v cerkev na vsako zrno narediti z nohtom pred povzdigovanjem mej sveto mašo znamenje enega sv. treh kraljev in po povzdigovanji požrite eno po drugem in pri vsaki zmolite tri očenaše in „češČena si-marije."
Doktor se je začmeril ; ta svet mu nij bil po volji. Hotel je, da bi ga Enefa osobno zdravila, z lastnimi besedami in pokla-danjem svojih rok. Mati mu je k tema ne vede pripomogla.
„Kdo vć, kaj to črez te hodi in ti ne-ekušeni človeče si misliš, da jo mrzlica," očitovala mu je mati z videzno skrbjo. „Mraz trese tudi človeka, ako začenja izgubljevati mero. Ker je uže Euefa pri svojim opravka lahko te zrneri ; tako bi vsaj zvedel, pri čem si in mogel bi se potom ravnati."
Doktor je radostno na zon* poskočil in dovolil takoj. Sicer nij vedel, kaj je to „izgubljena mera," pa njemu je bilo dovolj, da ga bo Enefa merila. Kad bi bil mater za ta srečni umislek takoj objel, ko bi se ne bil bal, da ne bi na njegove zvijačiue prišla, potuhnenjec je tako malo vedel o mrzlici, kakor o bolni glavi.
Iz lladovljlcc 30. avg. [Izvirni <Iopis. i „ Krepostni moški zarod naraste! bo le iz mladine, ki se je z resno voljo prizadevati učila, da doseže stopinjo pravega človeštva." — Te besede slavnega A. Hum-tooldta mi stopajo pred dušo, ko mi doni ponoć'ni glas razgrajočih fantov, sinov srednjega Btann rad ovij škega mesta, na ubo. Fosili se mi vprašanje: bodo-li prihodnji gospodarji v našem mestu dospeli do one značajnosti in olike, katero terjajo razmere življenja našega časa? Bodo-li še za naprej vredni nasledniki tistih možev, ki jim denar in prijaznost „višjih gospodov" nadomestujo vsako politično in sploh društveno izobraženost? B' do-li še zanaprej tisti molčeči pri-kimovalci, ali pa sami mej soboj se grozeči naredbam, katere jim pošilja osoda, napro-Sena po njih nevednosti in neznačajuosti ? Hote še dalje ime radovljiškega mesta kot mrtvo, brez vsacega duševnega življenja, razupito imeti?
Gotovo da boste še nadalje ohranili te razmere, ako ne boste drugod iskali oliko kot po navadnih krčmah in ponočnem potepanji. Kje? kako si jo prisvojiti, na čem se vzgledovati? Ono sovraštvo do naše materinščine in narodnosti višjih gospodov ! Pa saj jim je nevednost v prilog, da gospodujejo. Nad njimi samimi se vzgledovati kam pripelje, — vidimo; saj od gospoda samega, ki mu pristoje naslov „viso-korodni" izhajajo intrige za malostne reči. Ako bi imeli ljubezen do splošnega človeštva, ako bi vam bila mar čast in blagostanje mesta, porabili bi svoj upliv, ki ste ga dozdaj tako nedostojno rabili, da svojo izobraženost obrnete na dobro tiste mase, ki se vam slepo uklanja, in uživali boste posmrtno hvalo. Širite znanjo in zavednost po domačih, ljudstvu razumljivih časnikih in knjigah, ki jih semkaj vrlo malo pohaja.
No bode nam potreba, kakor pred letom, ako ste res imeli blag namen ustanoviti požarno stražo, darovati sodček pivo, da se zbere nekaj žejnih a namena nič zapopada-jočih ljudi, katero prizadevanje se je še potem razbilo po uplivu ženstva! Ali nij to sramota! .
Podajem to v miren preudarek mestnim izobražencem; tebi mladina pa srčno Želim, da dobiš prave vodnike na poti pravega Človeštva, da bo v tvojih prsih odmeval jek lepe narave in veličastnih gora, ki tvojo domovino obdajajo in ti kličem s pevcem :
Enefa je naredila zopet njemu in sebi križ, na kar mu je rekla, naj se vleže na tla, kakor je dolg in širok. Ko je njeni ukaz na pol smeje na pol zavzet izpolnoval, vzela si jo ona klobčiček iz žepa. To so bile niti, ki jih je napredla po dedčekovem razkazu ko sedemletna deklica za take prilike, ker se druge, od starejših vseh napredene k tej meri ne spodobijo. Ko jo nad niti zopet križ naredila je pokleknila zraven raztegnenega doktorja ter ga začela z naj resnejšim obrazom kar je bilo mogoče zvesto meriti, enkrat od glave do pete, drugič zopet od konca leve do konca desne roke; na to je vstala in obe niti po daljavi poravnala. Obledela je malo, nijste se ravnali ; — doktor je bil daljši nego širši.
Mrakotova je tudi obledela.
„Saj sem to takoj vedela, da izgublja mero",  začela je tožiti;  „ta je lepa! Ta
„Naj volja tak krepka, ko tvoje gorč, Naj moč ti bo taka, kot tvojih je rek, Ki trgajo jez, i potresa jo breg; Al mirnoponosno srce naj ti bo. Ko tvoje spomladi pole jo cvetno!"
Iz mt. PeterlMirffa 23. avg. [Izv. dop.) (Kon.) Tukajšnje visoko šole se rodno končavajo mesecem majem in se piičnejo mesecem septembrom, tako, da velike počitnice trajejo cele tri mesece, kar je zaradi velike vročine neobhodno potrebuo. Pred nekimi dnevi je naenkrat prišel odlok na univerzitetni senat, kateri zahteva pričetek letošnjega šolskega leta z 28. avgustom, kar nij le profesorje in dijake neprijetno dirnilo, nego tndi vse drugo St. Peterburško občestvo jako iznenadilo. Senat je dotični odlok zgodno pretresel in odgovoril, da nikakor ne pojde tako za časno šolo odpreti, ker 1. profesorji nijso Bvojih studij dognali, katere so si odločili za počitnice, 2. dijakov bi ne bilo lehko spraviti skupaj, rastrošenih povsod, da za granico, 3. poprave univerzitetnih učilnih in druzih potrebnosti nijso tako daleko dodelane, da bi bilo mogoče dvorano odpreti. Razlogi so tehtni dovolj in tak za letos ostane še pri starem.
Odeški Žurnalisti poročajo, da 80 tam boje kuge, katera razsaja po severnej Afriki, kak n. pr. v Hengaliji, Tripolisn itd. Vendar so nekaj tolažijo s tem, da južno-rnske gubernije in mesta v severnej Afriki nema jo dotike v trgovini in da je po napomenutih mestih uže upeljana karantena, katera bi se v Odesi silno težavno vršila ker uij primernega mesta za enake operacije.
Tuka.jšen policaj izvršil je pred nekimi dnevi dvojin umor iz golega ljubosumja. Iz-peljavši svoj strašen sklep zabarikadiral se jo v hiši ubitih tako močno, da se je stojo pri oknu na korridor z ogromnim krvavim nožem cel dan hrabro branil aretirovanja. Ta dogodek je tukaj strašen hrup napravil j ne vem, če bi se dunajskim Židom kaj krivili lasje, če bi se tam kak tak ^ljubosumni škandal proizvel. F. M. S.
Domače stvari.
— (K volitvi v Ljubljani.) Čuti se, da smo pravo zadeli, postavivši dr. Mo&e-ta za kandidata pri volitvi 7. septembra v Ljubljani, ker nasprotniki so osupneni. V tem si „Laib. Tagbl." pomaga s tem, da imenuje dr. JI «».*»«* ta „national-kler i k aler
fant mi ne dela druzega nego skrbi. Komaj so malo neham bati za njegovo dušo, uže je, da bi se zopet bala za njegovo zdravje. Le da bi iz tega ne prišla plučnica ali je-tika — prideti rade po izgubljeni meri. Od druzega ne izgubi mero, nego od tistega plesa, kadenja in od nočnih sej po krčmah. Jaz sem mu to vselej pravila, da bode enkrat nesrečen konec vzel."
nLe nikar si tega tako k srcu ne jemljite", tolaži Enefa gospodarico. „Kaj mora biti precej zlo, ne more biti zopet dobro ? Ako se da vaš gospod doktor vsak „novi" petek premeriti, v kratkem dobi zopet svojo mero. Pljučnica nastane le takrat, ako se to zanemarja; na telesu se pa izgublja zmi-rom več in več, da se za nekaj let popolnem usuši. Ako se temu takoj v začetku pomaga, se zopet brzo mera poravna." (Daljo prih.)
kandidat". Vidi se iz tega sama politična pcrlidi.ja in hudobnost, ki hoče pri meščanstvu tega kandidata s priimkom „klerikal" gamo osumničiti. Ali „Tagbl." puhle fraze pozna ljubljansko občinstvo menda uže tudi.
— (Iz Črnomlja) se nam telegrafi-čno poroča (za zadnjo štev. po naključji za-kasnena) novica, da je izvoljen za župana g. Kobetič, za svetovalca pak gg. Klemčnec in Majerle. Večina zastopstva je narodna. Zadovoljnost 8 temi volitvami splošna.
— (Dolenjska železnica) utegne vendar prej ustanovljena biti nego smo si upali misliti. — Te dni je — kakor se „Tr. Ztg." iz Ljubljane brzoj a vi j a — generalno nadzorstvo avstrijskih železnic kranjski trgovinski zbornici naložilo vse date o dolenjski železnici poslati.
— (G. Zindler,) ravnatelj novomeške gimnazije pride za ravnatelja zgornjo gim-uazije v Gorico. — Schaffenhaner je pen-zijoniran.
— (V Celovec) pride na realko za ravnatelja J. Opl, dozdaj profesor na ljubljanski realki.
— (K e gl j a n j e) na korist blagajnice za bolne in onemogle tiskarje v Ljubljani je bilo v nedeljo zvečer ob 10. uri slovesno končano. Dobitke so dobili: I. dobitek z 22 keglji g. Zupančič, II. dob. z 21 keglji g. Lesar, III. dob. z 21 keglji g. Paternoster Šimen, IV. dobitek z 21 keglji g. Karol pl. Ilerdliczka, V. dob. z 20 keglji g. Pulver, VI. dobitek z 20 keglji g. Skale, šaljivi dobitek g. Rossmau. Pri sklepu kegljanja in razdelitvi dobitkov je svirala vojaška godba in pelo se več slovenskih pesni j. Kegljanih je bilo 3806 serij. Čisti dohodek znaša 609 gld. 50 kr. Za obilno in živahno udeležbo izreka prisrčno zahvalo vsem ndeleževalcem
Komite.
— (Polk Ilartung) je v soboto in nedeljo primarširal iz Celovca v Ljubiiano. Ljubljančanje so v obilnem številu do Šiške in še dalje naproti Šli. Polk ima jako dobro godbo in tudi vojaki, ki so večinom štajerski Slovenci, so se precej prikupili tukajšnjim prebivalcem po svojem uljudnem obnašanji.
— (Mej Jesenicami in Javorjem) na Gorenjskem je predsinočnjem vlak povozil železniškega čuvaja. Le-ta se je bil namreč na tla vlegel, da bi slišal ali od daleč vlak uže gre. Vlak je prej prišel nego je čuvaj (morda še kaj omoten) vstal.
— (Program c. kr. gimnazije v Gorici) nam je prinesel dva prav dobra in primerna znanstvena sestavka, eden je s 1 o-vensk, drugi je nemšk. Slovenskega je pod naslovom: „Poskus razkladbe nekaterih pomenljivih prikaznij spanja in sanj", spisal prof. Anton San tel, kateremu smo za njegov zanimiv spis tudi za to jako hvaležni, ker v programu goriške gimnazije uže dolgo rasa nijsmo brali nobenega slovenskega sestavka. Nemški se glasi: „Grillparzer al s Lvriker", spisal ga je prof. dr. W i d m a n n. Tudi ta spis se prav dobro bere. Učencev je imela gimnazija v začetku šolskega leta 801, konec leta 273 in sicer: v pripravljalnem razredu (kjer se slovenski fantje v nemščini — dre-sirajo) 37} V I. 4C, v II. 47, v III. 31, v IV. 24, v V. 33, v VI. \C>, v VIL 24, v VIII. 15.   Mej temi jih je imelo prvi red z odliko
37; prvi red 191; drugi red samo D; tretj red samo 13 ; začasna spričevala jih je dobilo 28, Klasifikacija je torej precej ugodna Maturo je delalo 9 abturijeatov; 3 so jo naredili z odliko, 5 jib je izpit dobro prebilo in l je za. eno leto pal. Štipendistov je bilo :5G, ki so potegnili 48*28 gold. 12 kr. Poleg tega se je ae okolo 200 gld. podpore mej uboge učence razdelilo. Rednih učiteljev je bilo z ravnateljem vred 12; začasni 3 Učili so se tndi postranski predmetje: Slovenščina (za Neslovence), petje, stenografija, kaligrafija, telovadba in italijanščina (za Ne-italijanc). Učenci po n ar o d n o s t i nijso raz deljeni. — Cur non? — Kar se statističnega pregleda tiče, bi priporočali »ploh ravnateljstvom program ljubljanske gimnazije v vzgled.
— („Razredba učenk") v dekliški obrtuijski (?) glavni šoli pri Uršulinaricah v Škofji Loki konec šolskega leta nam naznanja, da je bilo v pripravljalnem razredu 30, v L 67, v II. 54, v III. 27, v IV. 20, v treh razredih nedeljske šole 257, v notranje šole šestih razredih 111 učenk. V vnanji šoli so se deklice poleg navadnih šolskih predmetov učile tndi ženskih ročnih dol, risanja, petja in šivanja \ v notranji šoli poleg vsega tega še slovenščine, italijanščine, francoščine, geografije, zgodovine, prirodo-slovja in prirodopisa, klavir in citre. Slovenščina, prvi deželni jezik paradira na prvem mostu mej — „auss erordentliche gegenstilude"! Slovenščina je tedaj za slovenske deklice izreden predmet? — Tako? —- „Razredba učenk" je za vnaDJo šolo slovenska, za notranjo nemška. Zakaj? to vedi sam ljubi bog in loška „go-spa-mati". Ob učiteljicah in katehetih, ob učilih in učnem načrtu in drugih enakih stvareh „razredba" niti besedice ne zine. Zatorej tudi ne vemo, ali imajo vse učiteljice postavno učiteljsko sposobnost ali ne. Sploh ima vsa „razredba učenk" obliko naših starodavnih „perijok", kakoršno dandenes samo na Magjarskem še na beli svet hodijo.
— (Zajugoslovansko vseučilišče) v Zagrebu je cesar imenoval profesorje za teologično in juridično fakulteto. Za poslednjo so imenovani dr. Konstantin V o j novic v Spletu, dr, Jaromir Hanel v Pragi, dr. Franjo Verbanič in dr. Lukas Marjanovič, oba docenta na bivši pravdni akademiji v Zagrebu.
Razne vesti.
* (Star hrast.) Pri Podiebradu na Češkem so posekali hrasti ki je okolo štora 21 čevljev debel in 54 čevljev visok. Njegovo starost so na 800 let cenili. Napravili so posebno slavnost, ko ko ga posekali. Godba je svirala in dosti in dosti ljudi je prišlo gledat starega velikana, ko je z grmenjem padel na tla.
Tržna poročilu.
— Iz Dnnaja 29. avg. Žitna knpčija je bila celi teden mlačna. Cene so padale tako, da so lastniki raji žito obdržali nego da bi ga prodavali po teh nizkih cenah. Za pšenico ne je plačalo gl. 5.50 do 6.10 ter so je deues 40 000 čolnih centov prodalo. Rež je tudi za 15 kr. v ceni padla. Plačevala seje slovaška po gl. 4 55, ogerska po gl. 4.60 S ječmenom je bila srednja knp čija, za vnanje države se je prav malo oddalo. tProdaval se jo po gl. 3.55 do gl. 3.80 Koruza je za 10 kr. cenejša, pa se nij dosti po njej povpraševalo ; tudi oves je ce nejši za 10 kr. in se je čolni cent po gld. 4.80 plačeval. Moka je > talno zanemarjena in ne more priti do dobrih cen.
— Iz Pešte 29. avgusta. Vreme je pretečeni teden bilo suho in lepo, da si na nekaterih krajih nij manjkalo dežja. Zrak pa se je bil tako ohladil, kakor da bi uže sredi jeseni bilo. Iz dežele se poroča, da je dež mnogo škodo naredil na kopah, ki še na polji stoje, zlasti v Slavoniji, kjer so letos imeli nenavadno dobro letino, se je žito v kopah cimiti začelo. Vsako leto se zgodi, da se dosti žita pokvari, ker nij dovolj delavcev in živine, da bi snopje o pravem času pod streho spravili. Denes lehko povemo, da je žitna letina po skupnem znesku srednja, posebno ker na mnogih krajih koruza slabo kaže.v —
Žitna kupčija je celi teden mlačna bila. Pšenice se je sicer 100.000 centov prodalo, a prodajalci so morali s ceno nazaj iti. Cena je bila početkom tedna za 5 do 10 kraje, višja in koncem tedna na gl. 5.20 do gl. 5 30 padla. Rež se jo plačala po gl. 3.90 do gld. 4.05 za vagan, pa se je prav malo prodalo. Ječmen se je v finejših sortah po gld. 3.30 do gld. 3.40 plačeval, slabejsi pa je bil zanemarjen. Oves je bil za 5 do 10 kraje, cenejši in se je po gld. 2.15 do gl. 2.20 kakih 10.000 vaganov prodalo. Koruza je po gl. 4.45 do gl. 4.55 čolni cent. Z moko je slaba kupčija; naši mlinarji sicer stavljajo kolikor mogoče nizke cene, pa v vnanjih državah, kakor na Nemškem, v Relgiji, Holandiškem ne morejo konkurirati z francosko moko, katera je za 2 do 3 gl. cenejša od cgerske. — Živa kupčija je zopet bila s svinjsko mastjo, katera se je po gl. 45 do gl. 46 plačala, v terminu za september celo po 50 gl.; tudi špeh sa lehko proda po po gl. 44 do gl. 45, Loj jo po gld. 26. S slivami zdaj nij knpčije.
Poslano.
V štev. 196 „Slov. Naroda" od 29. avgusta 1874 sem bral: „kako je neki dimnikar pri Grebenci kaplana Tombaka pod mizo vrgel." To poročilo ni resnično; turaj sem pripravljen tistemu, ki mi dokaže, da sem bil pod mizo vržen, sto forintov dati. Da so me ustavoverci s besedami juko surovimi iusultirali je resnično, — pa storil mi ni nobeden ničesar hudega.
V Sevnici 30. avgusta 1874.
Jožef Toinbak, kaplan.
1860 dri. posojilo.....109 „ 50
Akcije narodne banke   . 975 „ —
Kreditns akcije    .   .    ,   . *J40 , 50
London........ 109 „ 75
Napol.......... 8 „ 81'/,
C. k. cekini....... — „ —
Srebra......... 103 _ 80
Dunajaiifi. bom* 1. septembra.
(lavirao tolografićuo poroči!*.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   71 gld. 80 kr. Enotni tirž. dolg v srebru    .   .   74   „ HO
ATom 1 ta ji o.
en bolnim moč in zdravje brci loka i.i brez stroškov po izvrstni
ReTalesciere fln Barry
Izvrstno zdravilo Bcvalcscičre dn Barry odstrani vbc bolezni, ki se leku zoperstavljajo, namreč" bolezen v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na slizniei, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, snSico, naduho, kaSelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šum.-nje v ušesih, medlico, in bljevanje krvi tudi ob času nosečoBti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lekom kljubovala:
Spričevalo s t. 68.471.
P r u n e 11 o pri Mondovi, 26. oktobra 1869.
.Moj gospodi Mninii vas zagotoviti, da odkar čudovito Kevalescičre du l)arry rabim, to je od dveh let, niti nadležnosti svoje starosti, niti teže svojih 84 let več ne čutim. Moje noge so zopet šibko postale, moj pogled je tako dober, da ne potrebujem očal; moj Želodec je močen, kakor bi bil 30 let star, — s kratka, čutim se pomlajen; jaz pridigujem, spovedu-jem, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš, čutim svoj um jasen in svoj spomin očvrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo udani
Abbč Peter Castelli, Bach-ea-Theol. in župnik v Prunottu,
okrog Mondovi. Spričevalo št. 75.705.
Dunaj, Praterstrasse 22. maja 1871.
Jaz sem Vam hvalo dolžen za prospeh, katerega jo Vaša Bevalesciere pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krču, kašlju in driski, od kojega me je Vašo izvrstno zdravilo odrešilo.
L. Grosmann.
Tečnoj Si kot meso, prihrani Bevalesciere pri idraičenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plehastih pušioah po pol funta 1 gold. 50 kr., I funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Bevalesciere-Bisouiten v puiicah & 2 gold. 50 kr.. in 4 gold. 50 kr. — Bevalesciero-Cbc-eolatie v praha in v ploščicah za 12 ta* 1 gold. 50 kr., 24 tag 2 gold. 50 kr., 43 tas 4 gold. 50 kr., v praha za 120 taa 10 gold., za 288 ta« 20 gold., — za 576 taa 33 gold.
— Prodaje: Barry dn Barrv .i Comp. na l>u-■tnU, WttllilM4iligt*Ht4e Št. 8, v LJubljani Ed. Mahr, v Urudcl bratje Oberanzmevr, v lun-brabn Dieohtl 8k Frank, v Celovul P. Birn-baoher, v Loail Ludvig Mtiller, v Maribora P. Koletnik <fc M. MoriČ, v lleraua J. B. .S t o o k h a u m e n, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na "«« kraja po ooStnih Tinka/.ninah ulj oovzotjih.
Kegljanje m
bode v Škofjiloki na Stemarjah
ml t do 27. sepl. od 0. ure zjutraj do 10. ure zvečer.
Dobitki bodo sledeči: 1. dob. 3 ces. cekine; 2. dob. 2 ces. cekina; 3. dob. 1 ces. cekin; 4. dob. l/a ces. cekina; 5. dob. 3 gld. v srebru; 6. dob. 2 gld. v srebru. Čisti dobiček jo namenjen nesrečnim Dolenj-cem v novomeški okolici. 27. sept. se bode kegljanje končalo in dobitki razdelili ob 6. uri zvečer. Vsi, kateri žele ubogim poškodovanim Dolenjcem pomagati, so uljudno prošeci se obilno kegljanja udeležiti.
(247—2) Otihor.
30. avgusta:
Kvropa: br. Piik, pL Stubenrauoli iz (Jolovca. — br. Vranye/.auy z ženo iz Koko. — Kuargnalj iz Kaseta, — An-linger iz Bočna. — Vogrič iz Slavino. — Bobinec iz Mokronoga. — Zaache, VValner iz Dunaja. — Kreglianovič iz Zagreba.
Pri Nluuu : Sohwelgor iz Starega trga. — Strpmbnirger iz Koroškega, — VVolr", Bril iz Trsta. — Kočevar iz Vel. Lašč. — Sonanperg iz Čakovca. — Spendov iz Bekc. — Svetli z leno iz Litije. — pl. Bartental, Skribo, nadlejt. iz (Jolovca. —'Alberti iz Milana. — Haas iz Nilrnborga. — Le\vicki iz Du-
naja. — Hočevar A. in II. iz Poatojnu.
— Potočnik iz Tista. — Berengor iz Dunaja.
fri Malici: pl. Bosinanil, Mencnl, Mosor iz Dunaja. — Nagy, Kl<>pčič, Kouiutor, gr. Ooes iz Celovoa, — \Vil-helin iz Neimkirchon. — Bubtelj Meisul, VVelič, Noubeiger, hovenbitz iz Dunaja.
— Botoila iz Trsta. — Pospischel iz Zagreba.
Pri Zamorci t Tiesenhauseu iz Brixena. — Maver iz Dunaja, — llab-borger iz Trsta. — Bokel iz Gradca. — Botkovič iz Duuaja. — Druzuig iz llc-lovara. — Neretur iz Koiinaio. — Milor iz Karlovca, — Milavec iz Cerknice. — Bone z zeno iz Štajerskega. — Bobič iz Celja.__
f
Jakob Murnik
V LJUBLJANI, št. petersko predmestje, Glcfbočnikova hiša,
kupuje po najviši ceni : cunj«' vsaKc sorto, »taro železo, nieNiiigr (med), biiker (kupfer), kositer, svinec, cink i. d. r., m prodaje perje po najnižji ceni. (234—3)
Izdatelj m za nredmđtvo odgovoren: Ivan »Seuien.
Lastnina in u.-ik -Narodne tiskarne11.