Mengšan Glasilo Občine Mengeš, julij 2017 letnik XXIV, številka 7 »Jaka Prelovšek iz Mengša je tlačni vod v popolni gasilski opremi in pod najbolj žgočim poletnim soncem povlekel 206,5 m. Junak je vsak, ki je tekmoval in dal vse od sebe.« Živi za danes in upaj za jutri Na Dobenu NHK Mengeš na Folklorna skupina "Slovenija in three days" svetovnem prvenstvu v Mengeš na CIOFF namiznem hokeju festivalu v Portoriku V spomin Janezu Volkarju (1952-2017) 14 27 v v ■ 'i.1. J ) \ 3. 8. in 5. 9. 2017 ob 18.00 uri 06, O C /=>£?/< {_ / ¿r/ rs:?/ ti>'-fc/ -r-*E?~ocxj ST-JT? - T^G-aao OBČINA MENGEŠ URADNE URE: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 Koledar dogodkov in prireditev v občini Mengeš - julij in avgust 2017 KDAJ KAJ KJE ORGANIZATOR sobota, 15. julij ob 8. uri -nedelja, 16. julij ob 17. uri SPODNJE BOHINJSKE GORE Bohinj PD Janez Trdina Mengeš sobota, 15. julij ob 9. uri -sobota, 22. julij ob 18. uri TABOR 2017 Kal-Koritnica, Muljava 4, 1234 Mengeš DRUŠTVO TABORNIKOV - ROD UPORNEGA PLAMENA MENGEŠl sobota, 15. julij ob 9. uri Kolesarski izlet v Cerklje na Gorenjskem Dobimo se pred Kulturnim domom v Mengšu, Slovenska cesta 32, 1234 Mengeš TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ ponedeljek, 24. julij ob 12:30 Brezplačen tečaj angleščine Društvo Aia - mladinski center Mengeš, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ sobota, 29. julij ob 12. uri -nedelja, 6. avgust ob 10. uri MLADINSKI PLANINSKI TABOR - LOG POD MANGARTOM Log pod Mangrtom PD Janez Trdina Mengeš ponedeljek, 31. julij ob 8. uri -torek, 8. avgust Zabavno plesni tabor Sv. Martin na Muri, Hrvaška DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ sobota, 12. avgust ob 7. uri -nedelja, 13. avgust ob 17. uri PREČENJE KARAVANK (del gorovja) Karavanke PD Janez Trdina Mengeš sobota, 19. avgust ob 17. uri MENGEŠ IZ PRETEKLOSTI V SEDANJOST IN ZA PRIHODNOST V prijetnem okolju LOSKE KOČE MENGEŠ, Ropretova cesta 36a, 1234 Mengeš TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ nedelja, 27. avgust ob 7. uri STOL Stol PD Janez Trdina Mengeš NAPOVEDNIK AIA Mladinski center Mengeš: od julija 2017 ■ MLADINC bo odprt od 17.00 do 22.00 od pon. do pet., v sob. glede na dogodke, v ned. od 18.00 do 22.00 Več info na: fb drustvo aia, drustvo.aia@gmail.com, T: 070-732-070 v Mladincu, prijave na drustvo.aia@gmail.com, (Sanja Tomšič) 10.7.in zaključek v petek 28.7., vsak dan od 11.00 do 12.0 , obvezne predhodne prijave na drustvo.aia@gmail.com KAJ SE DOGAJA * AKTIVNO POČITNIŠKO VARSTVO, od 3. 7. do 7. 7. ; od 21. 8. do 25. 8.; od 28. 8. do 1. * BREZPLAČEN POLETNI TEČAJ ITALIJANŠČINE (začetni), za mlade od 12 do 29 let, ali 070-732-070, v Mladincu (Vesna Gombač Pozenel) *BREZPLAČEN TEČAJ ANGLEŠČINE: KONVERZACIJA ZA MLADOSTNIKE (15 - 29 let) TER VESELE URICE ZA OTROKE (4 - 14 let). termini so 24.-28.7 od 12.30 do 13.30 in 21.-25.8 od 16.00-17.00, v Mladincu. Informacije in prijave na drustvo.aia@gmail.com, 070 732 070 ali info@speakup.si. *ZABAVNO PLESNI TABOR, od ponedeljka, 31. 7. do nedelje, 6. 8., pri Toplicah Sv Martin na Muri, prijave na drustvo.aia@gmail.com (Sanja Tomšič) *IZLET ZA PROSTOVOLJCE, od 26.8. do 27.8., izlet presenečenja (Blanka Tomšič) PLES IN VADBA * HIP HOP pionirska skupina v torek in četrtek od 18.00 do 19.00; mladinska skupina v torek in četrtek od 19.00 do 20.00, hip hop urice za mlajše (predšolske) od četrtkih od 17.00 do 18.00, od septembra dalje, treningi in plesne urice bodo v prostorih mladinskega centra (Sanja Tomšič ) *PILATES+, ob torkih in četrtkih od 20.00 do 21.00 od septembra dalje, ob sredah od 15,00 do 16.00 pilates za mlade nosečnice, v prostorih Mladinca (Sanja Tomšič) UČENJE IN SVETOVANJA *BREZPLAČNA UČNA POMOČ, ob ponedeljkih od 16.00 - 21.00 (ali termin po dogovoru), za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, v Mladincu (Rok Resnik) *KARIERNO SVETOVANJE (karierni coaching) termin individualno, po dogovoru, prijave in info na drustvo.aia@gmail.com, v Mladincu (Silva Abram) *LOGOPEDSKA PROSTOVOLJNA POMOČ, študentka logopedije, po dogovoru, od septembra dalje, v Mladincu (Eva Polančec) *PSIHOLOŠKA SVETOVALNICA ZA MLADE, anonimno, individualno, prijave na: svetovalnica.aia@gmail.com ,v Mladincu ( dr. Mojca Petrič) ANIMACIJE *ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in v nedeljo, 10.00 - 13.00 ali 13.30 - 16.30, ali po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšič) SOS 112 SOS OBVESTILA Požari v naravi oziroma na prostem 21. 6. 2017, 17:53 Ob 17.53 so v Dobenem v občini Mengeš gasilci PGD Loka pri Mengšu pogasili okoli 25 kvadratnih metrov listja in podrasti. Nesreče v cestnem prometu 25. 6. 2017, 11:22 Ob 11.32 so gasilci PGD Mengeš in Kamnik posredovali na cesti Mengeš - Šinkov Turn, kjer so do prihoda reševalcev zavarovali kraj nesreče ter nudili pomoč padli kolesarki. Močan veter 28. 6. 2017, 20:14 Ob 20.14 so močni sunki vetra v občini Mengeš na več lokacijah podirali drevesa, odkrivali strehe, meteorne vode pa so zalivale objekte. Posredovali so gasilci PGD Mengeš, Loka pri Mengšu in Topole. Močan veter 29. 6. 2017, 9:30 Ob 9.30 so v Vodnikovi ulici v Mengšu gasilci PGD Mengeš začasno pokrili streho na stanovanjski hiši, ki jo je razkril močan veter. Besedilo: Gasilci Kazalo 4 Občina 8 Intervju 10 Reportaža 12 Mengeški utrip 20 Zanimivo 24 Šport 28 Iz življenja cerkve 30 Kultura 34 Politika 36 Pisma bralcev 37 Nekrolog 39 Obvestila-oglasi SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-čenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoči številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 31. avgust 2017 MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www. menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490 844, e-po-šta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Matevž Bolta, Matej Hribar, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Tomaž Štebe, Mirjan Trampuž; Uredniški odbor: Maša Skok, Štefan Markovič, Blanka Tomšič; Lektoriranje: Nataša Jerič (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.kosec@menges.si; Naklada: 3.000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Zgodba z naslovnice: gasilec Jaka Prelovšek iz Topol je nastopil na državnem tekmovanju v vlečenju tlačnega voda. Foto: Edvard Vrtačnik Naslednja številka Mengšana izide v petek, 15. septembra 2017. Vsak izmed nas je lahko velik na svoj način Vizija je notranja predstava o tem, kaj želimo ustvariti. Je vabljiva podoba želene prihodnosti. Predstavlja vez med sedanjostjo in prihodnostjo. Zahteva sposobnost razširiti obzorje ljudi in organizacij. Širši je pogled, večja je izbira med novimi pobudami, ki pripeljejo do uspeha. Na temelju jasne vizije si zastavljamo prave cilje, strategije in načrte ter oblikujemo pot, kako jo resnično doseči. Kakšna je vaša vizija? Kako si predstavljate Slovenijo leta 2050? Kakšen bo takrat Mengeš, kakšni občani, državljani, kakšno bo šolstvo, vzgoja, izobraževanje, kakšna bodo delovna mesta in poklici, kakšni bodo medsebojni odnosi in zaupanje, kakšna bo naša identiteta? Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je Vizijo Slovenije strnila na eni strani, ki pravi: »V sozvočju z okoljem in s časom smo našli ravnovesje kakovostnega življenja. S pomočjo učenja se uspešno soočamo z največjimi izzivi. Smo inovativni, ideje spreminjamo v dejanja. Z zaupanjem ustvarjamo dobre odnose ter gradimo solidarno in strpno družbo. Slovenijo samozavestno odpiramo partnerjem, pripravljenim na sodelovanje. Ponosni bogatimo globalno mrežo s svojo kulturno edinstvenostjo.« Samo sedanjost je tista, ki spreminja prihodnost in gradi spominov vredno preteklost. Imamo vse pogoje, da postanemo še boljši, da našim zanamcem pustimo svet, Slovenijo in Mengeš tak, kot si ga predstavljamo in v katerem želimo živeti in ustvarjati. Je naša podoba prihodnosti usklajena z Vizijo Slovenije? Si lahko zamišljamo leto 2050? Bo takrat Mengeš tak, kot si ga želimo danes? Večkrat slišim le negodovanje in kritiziranje: pa so tisti nezadovoljneži ob branju Vizije sploh kaj razmišljali o svojih in naših skupnih vrednotah, kakšno je njihovo videnje leta 2050, so se vprašali, kako bi lahko tudi sami prispevali k uresničevanju skupne vizije ali pa so le zamahnili z roko, češ, samo nakladanje ... Morda pa Vizije Slovenije sploh niso prebrali? Vsi veliki misleci, znanstveniki, umetniki, športniki in podjetniki so vizio-narji, ki jih vodijo razmišljanje, dejanja in pogum, zanje noben neuspeh ni poraz, je le spodbuda za učenje, rast in nove začetke ... Vsak izmed nas je lahko velik na svoj način. Družba je celota, ki jo sestavljamo posamezniki. Zato vsako dejanje šteje. Ideja brez realizacije ostaja mrtva, brez dejanja ni spremembe. Pa vendar se spremembe dogajajo: z nami ali brez nas. Zato bodimo aktivni, prispevajmo vsak po svojih močeh. Različnost nas bogati, naša znanja, sposobnosti in talenti se dopolnjujejo, skupaj smo celota. Uresničujmo vizijo. Začnimo zdaj. Sedanjost je edini čas, ki gradi prihodnost in ostaja preteklost. Besedilo: Silva Abram Foto: Uroš Abram Odločitve so sestavni del življenja Odločitve so naše stalne spremljevalke v življenju, ki nas tako ali drugače spremljajo na vsakem koraku. Kaj nam bo prinesla odločitev v trenutku, ko se za nekaj odločimo, pogosto ne vemo. Prav tako velikokrat ne vemo, ali smo se odločili prav. Ali je bila odločitev dovolj racionalno ter premišljeno sprejeta? Ali nam bo odločitev prinesla rezultate, ki jih od nje pričakujemo? Vprašanja, s katerimi se spopada vsakdo, ko sprejema odločitve. Odločitve so v našem življenju bolj ali manj pomembne. Ni vsaka odločitev usodna, ni vsaka odločitev tragična. Nekatere so manj pomembne, v smislu, kaj bomo jedli za zajtrk ali kaj bomo imeli danes oblečeno. Takšne odločitve so hitre, manj premišljene ter stvar trenutnega navdiha oz. trenutnih potreb. Na drugi strani pa sprejemamo pomembne odločitve, ki v prihodnosti močno zaznamujejo naše življenje. Kakšen poklic bomo opravljali, s kom se bomo poročili, imeli družino itd. To so odločitve, ki jih sprejemamo dlje časa, so premišljene in racionalne. No, kar se tiče družine, so tudi emocionalne, kar je tudi prav. Sam se večkrat bolj nagibam k premišljenim odločitvam, za katere si vzamem več časa, kot pa hitre in nepremišljene odločitve. Ne glede na čas, ki si ga vzamemo za sprejemanje odločitev, se nam pogosto dogaja, da smo v dvomih, ali bo odločitev, ki jo bomo sprejeli, prava. Takrat se zatekamo po nasvete, k ljudem, ki jim zaupamo, ali k ljudem, ki imajo izkušnje s takšnimi in podobnimi odločitvami. Zakaj to počnemo? Predvsem zato, da se lažje odločimo ter morda tudi zato, da zmanjšamo svojo odgovornost, v primeru, da se izkaže, da sprejeta odločitev ni bila najboljša. Po mojem mnenju moramo odločitev, ne glede na prejete nasvete, sprejeti sami ter zanjo nositi vso odgovornost. Nenazadnje smo sami odgovorni za svoje življenje in nihče drug. Ob tem razmišljanju mi na misel pridejo mladi, ki so ravno končali osnovno šolo in se morali že sedaj spopasti z zelo pomembno odločitvijo. Odločitvijo, kje bodo nadaljevali šolanje, odločitvijo o svoji prihodnosti, kar za mladega človeka ni enostavno. Zato je pomoč v tem primeru več kot dobrodošla. V prvi vrsti pomoč staršev in strokovnih služb. Mladim stati ob strani pri njihovi odločitvi, jih podpreti. Ob tem pa je zelo pomembno, da jim damo priložnost, da izrazijo svoje mnenje, da se odločajo sami, na nas pa je, da njihove želje znamo upoštevati. Zavedam se, da je mnogo lažje svetovati drugim kakor sebi. Mnogo lažje je biti »pameten« za druge kot zase. Morda vam bo kljub vsemu moje razmišljanje pripomoglo, da se boste lahko lažje odločili glede počitnic, dopusta ali preprosto pri izbiri vašega časa. Preživite ga tako, da se boste imeli dobro in da boste s svojo odločitvijo zadovoljni. Vsem bralcem Mengšana želim prijetne poletne dni. Naj bodo odločitve v vašem življenju kar se da premišljene in naj vam prinesejo dober notranji občutek. Predvsem pa naj bodo le vaše. Občina očistila del brežine in struge Pšate pri Ravbarjevem gradu Občina Mengeš je že pred časom obvestila pristojne, da je ob in v strugi Pšate pri Ravbarjevem gradu večja količina odpadlega vejevja, drevja in drugih ovir, ki zmanjšujejo pretok Pšate. Ker s strani pristojnih in tudi samega povzročitelja v primernem roku nismo prejeli odgovora, smo se na občini odločili, da samoiniciativno uredimo brežino in strugo Pšate ter tako zagotovimo pretočnost Pšate in s tem popravno varnost prebivalcev v bližini. Brežina Pšate pred čiščenjem predstavlja poplavno nevarnost Očiščena brežina Pšate omogoča prostor pretočnost tudi v primeru povečanega deževja Na brežino in v strugo Pšate je povzročitelj protipravno odložil vejevje, drevje in druge ovire (celo bodečo žico), ki vplivajo na pretočnost Pšate in predstavljajo poplavno nevarnost. Pristojne upravljavce vodotoka Pšata smo večkrat neuspešno opozarjali, da se lahko v primeru povečanega deževja drevje in veje ustavijo pod kamnitim mostom na Šolski ulici in predstavljajo poplavno nevarnost za vse stanovalce v bližini in vrtec. Bogo Ropotar, podžupan Besedilo in foto: Občinska uprava OBČINA O začetku gradnje manjkajočega dela obvoznice Mengeš - delovni sestanek župana Franca Jeriča z vodilnimi predstavniki DRI, upravljanje investicij d.o.o. Sestanek na DRI glede aktivnosti za izgradnjo manjkajočeha dela obvoznice v občini Mengeš, 13. 6. 2017 Na delovnem sestanku o realiziranih in načrtovanih aktivnostih za gradnjo manjkajočega dela obvoznice v Občini Mengeš, ki je bil 13. junija 2017 na sedežu družbe DRI upravljanje investicij d.o.o., v Ljubljani, so Franc Jerič, župan Občine Mengeš, Aleš Hojs, direktor za področje cest in razvojnih projektov, in Bojan Cerkovnik, vodja projekta gradnje obvoznice v Občini Mengeš, pregledali dosedanje aktivnosti v zvezi izgradnje manjkajočega dela obvoznice. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da dela na projektu nemoteno in pospešeno napredujejo. Na vseh zemljiščih na trasi obvoznice je bila spomladi pridobljena pravica graditi, pridobljeno je bilo kulturnovarstveno soglasje, zato se nadaljuje s pripravami za oddajo vloge za gradbeno dovoljenje. Bojan Cerkovnik, skrbnik projekta gradnje obvoznice v Občini Mengeš, je ponovno poudaril, da je izgradnja manjkajočega dela obvoznice prioriteta: »Vse aktivnosti v zvezi z gradnjo manjkajočega dela obvoznice se izvajajo skladno z začrtanim časovnim planom. V aprilu so bila pridobljena vsa potrebna zemljišča. V maju smo pridobili kulturnovarstveno soglasje. Postopek izbire izvajalca za pripravo projektne naloge je v teku.« Tudi Aleš Hojs, direktor za področje cest in razvojnih projektov na DRI je zagotovil, da je gradnja manjkajočega dela obvoznice v Občini Mengeš prioriteta tako na DARS kot na DRI: »Vse aktivnosti usklajujemo s predstavniki DARS na rednih mesečnih sestankih.« Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je ponovno opozoril, da je izgradnja manjkajočega dela obvoznice v Občini Mengeš nujna. Pojasnil pa je tudi, da so se začeli župani občin na območju nezgrajene obvoznice Želodnik-Vodice povezovati in da bodo skupaj z izvoljenimi poslanci Državnega zbora RS iz omenjenega območja pripravili pobudo, da se izgradnja obvoznice Želodnik--Vodice vključi v naslednji program dela DARS-a, ki bo opredelil prioritete za naslednjih šest let. »Izgradnja obvoznice Želodnik--Vodice je edini način, da se sprosti pretočnost prometa na lokalnih cestah oziroma da se tranzitni, predvsem tovorni promet, preusmeri drugam. S tem bomo prebivalcem na tem območju ponovno zagotovili prometno varnost ter kvaliteto bivanja brez hrupa, prometnih zamaškov in škodljivih izpušnih plinov.« Dopis DARS (30. junij 2017) napoved začetka gradnje manjkajočega dela obvoznice Mengeš v gradbeni sezoni 2018 30. junija 2017 je Občina Mengeš v vednost prejela dopis DARS-a, naslovljenega na Ministrstvo za infrastrukturo, v katerem ministrstvo obveščajo o trenutnem stanju postopkov pri dokončanju obvoznice Mengeš. V dopisu DARS-a (spodaj) je zapisano, da so sredstva za gradnjo manjkajočega dela obvoznice v Občini Mengeš zagotovljena. V postopku noveliranja so vsa potrebna dovoljenja, poteka postopek za izbiro projektanta in izvajalca za izvajanje arheoloških raziskav (skladno s kulturnovarstvenim soglasjem). V nadaljevanju bodo pristopili k izvedbi postopka javnega razpisa za izbiro izvajalca gradbenih del. O opravljenih aktivnostih in napovedi gradnje manjkajočega dela obvoznice v Občini Mengeš vas bomo redno obveščali prek spletne strani občine in portala MojaObčina/Mengeš. Besedilo in foto: Občinska uprava 5 Mengšan - junij 2017 OBČINA Predstavljena potrjena idejna zasnova nizkoenergijske večnamenske športne dvorane Mengeš V četrtek, 22. junija 2017, je Franc Jerič, župan Občine Mengeš, skupaj z Občinska upravo Občine Mengeš, predstavniki Gradbenega odbora za izgradnjo večnamenske športne dvorane in odgovornim projektantom Gregorjem Košorokom, Občinskemu svetu Občine Mengeš predstavil idejno zasnovo nizkoenergijske večnamenske športne dvorane Mengeš. Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Mengeš so podprli idejno zasnovo športne dvorane in prizadevanja za pridobitev nepovratnih sredstev Eko sklada. V postopku sprejemanja idejne zasnove, v katero so vključena tudi zunanja športna igrišča, so tvorno sodelovali tudi predstavniki Osnovne šole Mengeš. Projekt gradnje nizkoenergijske večnamenske športne dvorane Mengeš se je pričel že leta 2009, ko sta Občina Mengeš in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije izvedli javni natečaj za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo objekta nizkoenergetske večnamenske športne dvorane Mengeš. Izbrana je bila rešitev podjetja Studio Kragelj arhitekti d.o.o., ki predvideva gradnjo dvorane neposredno ob Osnovni šoli Mengeš na mestu obstoječih zunanjih igrišč. S tem se ohranjajo zelene parkovne in rekreacijske površine, zunanja igrišča in tekaška steza so prestavljeni na južno stran objekta. Glavni vhod v dvorano je predviden s severne strani in omogoča neposreden dostop do fiksnih tribun. Dvorana je na kletnem nivoju, v velikosti treh vadbenih površin. Uporabljeni materiali in zunanji izgled objekta so prav tako prilagojeni prostoru, zelenim parkovnim in rekreacijskim površinam. Osnovni gradbeni material bo les, tako primarnih konstrukcijskih elementov, sten in strehe. Vkopani elementi objekta bodo zaradi narave gradnje (vlage) iz armiranega betona, ki bo, zaradi požarne varnosti, tudi material za gradnjo fiksnega dela tribun. Zunanji izgled objekta zaznamuje zastekljena južna stran ter obširne steklene površine na vzhodnem in zahodnem delu objekta. S steklenimi stenami objekt komunicira z zunanjimi, zelenimi površinami in bo tako postal njihov sestavni del. Prehodnost in odprtost prostora se je ohranila tudi s podzemnim povezovalnim traktom med šolo in nizko energetsko večnamensko športno dvorano Mengeš. V letu 2010 se je, po izbiri najprimernejše rešitve, pričelo s pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobljeno je bilo leta 2012. V istem letu je Občina Mengeš skupaj v partnerstvu s sosednjimi občinami uspela s prijavo kohezijskega projekta »vodooskrbe«, za kar je morala založiti lastna sredstva, rezervirana za gradnjo športne dvorane. Tako se je projekt gradnje prekinil, dokler občina konec leta 2016 ni prejela povrnjenih založenih sredstev. Nato se je v letu 2017 gradnjo nizkoenergetske večnamenske športne dvorane v Mengšu kot prioriteto vključilo v Proračun Občine Mengeš za leti 2017 in 2018. Glede na to, da se je v letu 2016 začelo z gradnjo vzhodnega prizidka k Osnovni šoli Mengeš, ki posega v predvideno območje za gradnjo športne dvorane, je bilo potrebno načrtovani objekt ustrezno preprojektirati. Dodatni razlog za preprojektiranje je tudi želja občine po pridobitvi nepovratnih sredstev Eko sklada. V letu 2017 je bil izveden razpis za preprojektiranje športne dvorane, ki ga je občinska uprava s pogajanji zaključila marca 2017. V maju 2017 je Gradbeni odbor za gradnjo večnamenske športne dvorane potrdil predlagano idejno rešitev za gradnjo nizkoenergijske večnamenske športne dvorane Mengeš. Pričakujemo, da bo do jeseni 2017 izdelana potrebna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z izgradnjo nizko energetske večnamenske športne dvorane v Mengšu se bo v nadaljevanju lahko pristopilo k dokončni rešitvi prostorske stiske šole (preselitev kuhinje in jedilnice v obstoječo staro telovadnico), omogočeno bo kvalitetno izvajanje pouka športa in organizacija različnih šolskih športnih tekmovanj. Dvorana bo v popoldanskih urah na voljo športnim društvom za športne aktivnosti njihovih članov, kar nedvomno pomeni novo priložnost za razvoj organiziranega športa v Občini Mengeš. Pomembno je tudi, da bo dvorana v večernih urah na voljo za rekreacijo občank in občanov. Besedilo: Občinska uprava Rekonstrukcija in komunalno opremljanje ulic v občini Mengeš se nadaljuje Končana rekonstrukcija neasfaltiranega dela Sadnikarjeve ulice V zadnjih dneh meseca maja je bila končana rekonstrukcija 58 m dolgega odseka neasfaltiranega dela Sadnikarjeve ulice. Zamenjan je bil neustrezen spodnji ustroj cestišča, položen filc, zamenjani robniki, položene kocke in urejeno odvodnjavanje z dodatno ponikalnico na koncu Sadnikarjeve ulice. Z rekonstrukcijskimi deli se je izboljšala kvaliteta bivanja prebivalcev, saj ne bo več prahu in udarnih jam. Končana rekonstrukcija dela Japljeve ulice, med hišami Kamniške ceste 5 do Japljeve ulice 6 Mengšan - junij 2017 Sredi maja začeta rekonstrukcijska dela odseka Japljeve ulice na 50 m dolgem odseku Japljeve ulice so končana. Zamenjan je bil neustrezen spodnji ustroj cestišča, položen filc in nov asfalt ter urejeno odvodnjavanje meteorne vode. S posegom se je izboljšala kvaliteta bivanja prebivalcev, odstranjena pa je tudi živa meja, ki je že dlje časa ovirala voznike. Dela so bila končana v zadnjih dneh meseca maja. Končana obnova vodovoda na Dalmatinovi ulici V začetku junija je podjetje JKP Prodnik končalo z obnovitvenimi deli vodovoda na Dalmatinovi ulici. Položenih je bilo 500 m novih cevi in zamenjani vsi hišni priključki. Nov vodovod je sedaj z obeh straneh povezan z obstoječim na Trubarjevi cesti in je že v uporabi. V teku je rekonstrukcija vozišča na mostu čez Pšato na Kolodvorski ulici - polna zapora ceste predvidoma do tedna po 17. juliju 2017 V mesecu maju smo izbrali najugodnejšega ponudnika za rekonstrukcijo 38 m voziščne konstrukcije mostu na Kolodvorski ulici. Izbrani izvajalec bo izvedel ureditev asfaltne prevleke, hidroizola-cijo in odvodnjavanje meteorne vode z mostu čez Pšato. Zaradi ozkega cestišča bo v času del polna zapora ceste, ki se je začela v ponedeljek, 3. julija 2017. Obnovitvena dela bodo predvidoma zaključena v 14 dneh oziroma v tednu po 17. juliju 2017, ko bo cesta ponovno odprta za uporabo. V teku je preplastitev Grobeljske ceste - delna zapora do konca šolskih počitnic Preplastitev Grobeljske ceste v smeri Domžal, od križišča z Detelovo do Gasilnega doma, se bo pričela v času šolskih počitnic. V sklopu rekonstrukcije bo v celoti zamenjan zgornji in spodnji ustroj, rekonstrukcija pločnika, urejeno odvodnjavanje in na desni strani ponovno zgrajen 30 m dolg odsek pločnika od Vodnikove do Domžal. Promet bo na tem delu ceste potekal s polovično zaporo, ki bo urejena s semaforjem. V teku je postavitev nove javne razsvetljave na Cesti na Gmajno, v Loki pri Mengšu V Loki pri Mengšu, na Cesti na Gmajno, smo začeli z gradnjo nove javne razsvetljave. Investicija je v teku, zato prosimo stanovalce in mimoidoče za razumevanje, saj bomo z novo razsvetljavo vsem udeležencem v prometu zagotovili višjo prometno varnost pešcev, kolesarjev in avtomobilov. Od Športnega parka Loka po delu cestišča Na Gmajni bo na novo postavljenih 18 stebrov javne razsvetljave. Priklop novozgrajene razsvetljave se bo izvedel na že zgrajeno prižigališče. Dela bodo zaključena predvidoma v enem mesecu, do konca julija 2017. V juliju in avgustu obnova vodovoda na Trubarjevi ulici - delna zapora ceste V juniju je upravljalec vodovodnega omrežja v Občini Mengeš, JKP Prodnik, izbral najugodnejšega izvajalca za obnovitev vodovoda na Trubarjevi ulici. Obnovljeno bo 245 m vodovoda ter zamenjanih 9 hišnih vodovodnih priključkov. Izbrani izvajalec v tem trenutku še nima datuma zapore ceste, zato vas bomo o datumu zapore ceste obvestili prek spletne strani Občine Mengeš. Predvidevamo, da bodo dela začeta v drugi polovici julija 2017 in končana do konca avgusta 2017. V avgustu bomo začeli s komunalnim opremljanjem Ropretove ulice Dne, 4. 7. 2017 je bila poslana odločitev o oddaji javnega naročila za ureditev komunalne infrastrukture v delu Ropretove ceste v Mengšu podjetju Gratel d.o.o.. V četrtek, 13. 7. 2017 je glede pričetka del potekal uvodni sestanek. Računamo, da bi z deli na Ropretovi pričeli v mesecu avgustu 2017. Besedilo: Občinska uprava Za požarno varnost obiskovalcev Kulturnega doma Mengeš zarisana krožna intervencijska pot V okviru projekta požarne varnosti v Kulturnem domu Mengeš (KD Mengeš) je bil že prenovljen požarni red in urejene evakuacijske poti iz objekta. V maju je bila zarisana še krožna intervencijska pot ob KD Mengeš, v juliju pa bodo postavili zapornice. Pot je zarisana skladno z izdelanim elaboratom in zahtevami inšpektorja za požarno varnost. Pot bo skupaj s postavljenimi zapornicami omogočala intervencijskim vozilom, da se približajo domu ter zaščitijo življenja ljudi in stavbo. Opozarjamo, da bodo novo prometno ureditev, predvsem mirujoči promet, v začetku pogosteje nadzorovali tudi inšpektorji in po potrebi kršitelje tudi kaznovali. O aktivnostih, ki so potekale v okviru projekta požarna varnost v Kulturnem domu Mengeš, smo že pisali. Najprej so bili izvedeni tehnični in organizacijski ukrepi, kot so 24-urna povezava požarne centrale s centom za intervencijo in zamenjava tesnil na hidrantih v bližini KD Mengeš. V nadaljevanju so bila vsa notranja vrata opremljena s panik kljuko, vsa zunanja vrata pa zmenjana z avtomatskimi vrati, ki so povezana s požarno centralo. Za hitrejšo evakuacijo so bila prilagojena tudi zunanja vrata na severni strani doma in sproščeni dve parkirišči. Za zaključek projekta je bilo potrebno urediti še krožno intervencijsko pot za intervencijska vozila, ki se zaradi neprimerne prometne ureditve niso uspela približati domu v primernem odzivnem času. V maju je bila tako kot zaključek projekta zarisana krožna intervencijska pot, v juliju pa bodo postavljene še zapornice. To bo omogočalo Gasilski zvezi Mengeš in drugim izvajalcem, da lahko organizirajo hitro in učinkovito intervencijo. Novo prometno ureditev pa morajo spoštovati vse voznice in vozniki, ne glede, ali v KD Mengeš poteka prireditev ali ne. Na občini posebej opozarjamo, da bodo inšpektorji nadzorovali spoštovanje novega prometnega reda in vse, ki ga ne bodo spoštovali, tudi kaznovali. Besedilo in foto: Občinska uprava Pot bo skupaj s postavljenimi zapornicami omogočala intervencijskim vozilom, da se približajo domu ter zaščitijo življenja ljudi in stavbo J / / 7 Mengšan - junij 2017 INTERVJU: Nina Zupan Kaj bi nam povedala o sebi in o svojem otroštvu? Sem zelo izrazno dekle, kreativna oseba, z veliko voljo do življenja. Večino prostih dni in vsake poletne počitnice sem kot otrok preživljala na podeželju, kjer sem se s prijatelji in z vrstniki brezskrbno igrala od jutra do noči, zvečer pa zaspala ob pravljicah in pripovedkah svoje stare mame. To ostajajo moji najlepši spomini. Po spominu moje mame sem prvo besedo spregovorila zelo zgodaj, še prej kot sem začela govoriti, pa sem pela. Kot malčica sem si izmišljala melodije brez besedila in vsak dan glasno prepevala in nastopala. Še pred končano malo šolo sem pela tudi angleške uspešnice, čeprav nisem razumela pomena besedila. Skupaj z bratom in sestro smo doma večkrat uprizorili razne predstave, katerih scenarije smo si izmislili sami, ter se igrali karaoke. Prvo avtorsko skladbo z naslovom »Slišim korak« sem napisala pri sedmih letih, prav tako pa sem v istem času začela tudi s pisanjem poezije. Vsak ima moč izpolniti svoje cilje, želje in sanje, samo lotiti se mora dela, verjeti vase in vztrajati S katerimi hobiji se ukvarjaš? Moji dnevi so prepleteni z različnimi aktivnostmi, ki so del načina mojega življenja. Z dejavnostmi se ne ukvarjam, ampak jih preprosto živim, z njimi diham in so del mene. Na prvem mestu pa je glasbeno ustvarjanje in izražanje ter izobraževanje. To je tisto, kar v veliki meri sem. Pojmi izobraževanje in ozaveščenost na različnih področjih (odnosno, okoljsko, medosebno) se mi zdijo ključnega pomena za razumevanje sočloveka in življenja samega. Tako se skušam od vsake osebe, ki jo srečam, ter iz različnih situacij, na katere naletim, kar največ naučiti. Zanimajo me poezija, igranje kitare, poslušanje glasbe, ustvarjanje avtorske glasbe, pa tudi filozofija vzhodnega sveta, yoga, literatura, učenje tujih jezikov, religije, potovanja in spoznavanje različnih kultur. Živim predvsem za ljubezen in za ljudi, ki mi veliko pomenijo. Kaj je tvoj življenjski moto? Moje življenjsko vodilo je, da zmorem uresničiti in izpolniti vse, česar se lotim, če v to vložim dovolj pozitvine energije in časa. Zagovarjam misel, da je tako pri vseh ljudeh. Vsak ima moč izpolniti svoje cilje, želje in sanje, samo lotiti se mora dela, verjeti vase in vztrajati. Živi za danes in upaj za jutri Nina Zupan, študentka psihologije, je svoje otroštvo in najstniška leta preživljala v Mengšu. Že kot najstnica je pričela sodelovati z AIA - Mladinskim centrom Mengeš in organizirati različne koncerte v okviru projekta Talenti v živo. Glasba jo spremlja pravzaprav že iz otroških let, saj je že pri sedmih letih napisala svojo prvo avtorsko skladbo. V osnovni šoli je prepevala v otroškem pevskem zboru Mengeški črički, v srednji šoli pa v pevskem zboru Veter ter v mešanem pevskem zboru Slamnik Domžale. Takrat se je tudi pričela učiti solo petja in nastopati na mnogih prireditvah in festivalih po Sloveniji. Njen največji dosedanji uspeh je zlata nagrada, ki jo je letos prejela za klasično petje na mednarodnem glasbenem festivalu v Srbiji. Želim si predvsem napredovati osebnostno in pevsko dozoreti, da bom pripravljena na izzive, ki mi jih prinaša prihodnost Kakšne so tvoje izkušnje na glasbenem področju? Muzikalnost in čut za glasbeno ustvarjanje sta v meni od nekdaj vrojena in delovanje na tem področju izvira iz moje notranjosti. Ženeta me notranja motivacija in velika potreba po izražanju, ki je postala moj način življenja. V otroških letih sem veliko prepevala in nastopala za svoje domače, sorodnike in prijatelje. Ko sem se naučila brati in pisati, sem vzporedno začela s pisanjem poezije in pesmic, ki so se z leti začele razvijati v skladbe. Pevske izkušnje sem nabirala v različnih pevskih zborih. V osnovnošolskih letih sem prepevala v otroškem pevskem zboru Mengeški črički, v srednješolskih letih pa v mladinskem pevskem zboru Veter ter v mešanem pevskem zboru Slamnik. Z učenjem solo petja sem pričela pri šestnajstih letih. Sprva sem se učila in izpopolnjevala v vodah popularne glasbe pri učiteljici petja Nataši Nahtigal, nato pa sem pričela z raziskovanjem jaz-za, soula, gospel glasbe. V najstniških letih sem s prijateljico soustanovila duet z imenom Sold Out, s katerim sva posneli avtorsko skladbo z naslovom Senca svojih dni. Skladba je ob nastopu v živo zmagala na Open Mic prireditvi 2008 v Ljubljani. Sodelovala sem tudi z rock zasedbo Im-set iz Domžal ter s skupino Podstrešje, ki ima svoj sedež v Zagorju. V zadnjih desetih letih sem se izpopolnjevala pri vrsti odličnih pevskih pedagogov in pevcev kot Nace Junkar, Neža Drobnič Bogataj, Eva Černe, Marta Zore in se od vsakega posebej ogromno naučila. Nastopila sem na mnogih prireditvah in festivalih po Sloveniji, skupaj s kitaristom Aljažem Zupanom ter s pevkama Danajo Koren in Anjo Vrčon pa organizirala svoje koncerte, na katerih sem predstavila tudi avtorske skladbe. Zelo aktivno se učim tudi klasičnega petja pri učiteljici petja in mentorici prof. Urški Urbaniji Žun v Glasbeni šoli Domžale. Na mednarodnem glasbenem festivalu v Srbiji sem letos dosegla zlato nagrado za klasično petje. Pevsko se še vedno izpopolnjujem v popularnih in klasičnih žanrih. Pišeš tudi avtorske pesmi? Od kod črpaš ideje, kaj te navdihuje pri ustvarjanju? Avtorsko glasbo in besedila ustvarjam že od samega začetka. Ideje črpam iz sebe, iz svojih notranjih doživljanj, prav tako pa veliko povzemam tudi iz zunanje okolice in od ljudi, ki me obkrožajo. Največkrat pišem osebnoizpovedna besedila, velikokrat pa sem zapisala tudi zgodbo koga, ki mi je blizu in katerega zgodba me je v tistem trenutku inspirirala. Zanos za ustvarjanje največkrat dobim zelo spontano ob najrazličnejših možnih situacijah. Takrat se mi v glavi začne porajati melodija, ki ji sproti dodajam besedilo. Nato vsako idejo tudi hitro posnamem na telefonu. Včasih pozneje vse skupaj dobro dodelam in nastane pesem, pogosto pa se zgodi, da idejo opustim. Tako imam doma ogromno nekih osnutkov. Pogosto tudi ustvarjam zvečer ob igranju kitare. Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Moja želja je, da bi se lahko z avtorsko skladbo udeležila večjega pevskega festivala v Sloveniji. Načrti za prihodnost pa so povezani z delovanjem v tej smeri. Želim si predvsem napredovati osebnostno in pevsko dozoreti, da bom pripravljena na izzive, ki mi jih prinaša prihodnost. V AIA - Mladinskem centru Mengeš kot prostovoljka že nekaj let vodiš projekt Talenti v živo. Res, že šest let v Mladinskem centru prostovoljno organiziram glasbene dogodke, kar mi predstavlja veliko veselje in hkrati izziv. Načrtovala sem že preko 30 koncer- tov, ki so se na začetku začeli z manjšimi vsakotedenskimi projekti, nato pa so se razširili v večje koncerte. Gostili smo ogromno različnih zasedb in posameznikov, ki zastopajo različne žanre. Med njimi velja omeniti posameznike in skupine, kot so Ina Shai (London), July Jones (London), Omar Naber, Alex Volasko, Top Stripper, Rond Noir, Sixth sense, Prelude, Fed Horses, Jar of flies, Imset, Podstrešje, Sandra Erpe, Dark Heart, Peter Vode, Rebeka Satler, Cats are awesome, Dj MadDelinquent, Dj Greaseman, Dj NickyR, Viktorija Hajduk, NeŠe, Aljaž Zupan in Anja Vrčon ter mnogi drugi. V aprilu 2017 sem organizirala tudi Bitko pevskih talentov, na kateri so se predstavili neuveljavljeni mladi pevci in pevke in tako dobili možnost nastopanja pred širšo publiko. Odziv je bil zelo dober. Uživam ob načrtovanju dogodkov, še posebej pa sem vesela, če lahko s svojim delom pripomorem tudi h kulturnemu dogajanju v mestu. Besedilo in foto: Blanka Tomšič In še misel, razmišljanje za konec »Uči se iz včerajšnjega dne, živi za danes, upaj za jutri. Pri tem pa je pomembno to, da se nikoli ne nehaš spraševati.« (A. Einstein) REPORTAŽA: Gasilsko tekmovanje Vsak, ki gre čez 240, je zmagovalec Gasilska tekmovanja niso samo merjenje moči med udeleženci, ampak tudi dober pokazatelj znanja in pripravljenosti posameznih ekip. Eno od tovrstnih tekmovanj, ki se vsako leto dogaja v Topolah in ima državni značaj, je tudi tekmovanje operativnih dvojic v vlečenju B cevi za člane in članice. V soboto, 8. julija se je pomerilo 18 ekip iz vse Slovenije. Al Zmagovalki v ženski ligi, Lucija Grubar in Jerneja Pavlič 10 »Ideja o vlečenju tlačnega voda je prišla iz tujine,« je povedal predsednik GZ Mengeš Janez Koncilija, ki je bil tudi eden od pobudnikov izpeljave tovrstnega tekmovanja v Sloveniji. Ko v Ameriki opravljajo izpit za gasilca, imajo eno od disciplin oziroma nalog, da vlečejo cevovod od vira napajanja, hidranta, do avtomobila, na določeni razdalji. »Vlečenje voda smo preizkusili tudi mi v praksi. Pri gašenju požara v Trzinu, smo to praktično testirali, ker smo imeli premalo ljudi. Tako smo vlekli cevi od tovornjaka cisterne vse do vira vode. Strojnik je pripravljal cevi pri tovornjaku, drugi pa vlekel do hidranta na razdali 100 m. Ker se je to v praksi zelo dobro obneslo, je spodbudilo idejo, da to spremenimo tudi v tekmovanje, ker takšna izkušnja lahko koristi vsem gasilcem pri opravljanju gasilskih intervencij. Na tak način lahko napajamo kamion z vodo samo z dvema gasilcema. Idejo smo uresničili in tako že 12 let poteka tekmovanje v Topolah,« je razložil Koncilja. Vsako leto se tekmovanja udeleži približno enako število ekip, med 20 in 30. Tokrat jih je bilo prijavljenih 23 ekip iz vse Slovenije. Doseženi rezultati preteklih tekmovanj pa so vidni tudi v obliki oznak začrtanih na asfaltu, kjer poteka tekmovanje. Favorit tokratne tekme in na koncu tudi zmagovalec z 251,9 m povlečenega voda je bil Miha Špruk iz Topol, ki je nastopil kot zadnji. V preteklosti je imel zelo dobre rezultate, saj je bil lani drugi. Njegov podajalec je bil Žan Bergant. Rekord vseh tekmovanj ima s 263 m gasilec iz Jesenic, ki pa v soboto ni nastopil. Toda vsak, ki gre čez 240 m je zmagovalec. Tekmovanja so se udeležila tudi dekleta. Nastopile so štiri ženske ekipe in Begunj in Hoč. Zmagala je Lucija Grubar iz Begunj na Gorenjskem, z okroglimi 200 m povlečenim vodom. Njena podajalka je bila Jerneja Pavlič. Vlečenje voda je tudi časovno omejeno na šest minut MENGEŠKI UTRIP Čokoladno veselje s Hoferjem in Rotary clubom Domžale V petek, 16. junija 2017, smo v Centru za socialno delo Domžale prejeli veliko čokoladnih dobrot iz velikonočnih zalog trgovskega podjetja Hofer, za kar je poskrbela Martina Oražem iz Rotary cluba Domžale.s poglabljanjem v vprašanja o vrlin-skem (srečnem) življenju. S čokoladno donacijo trgovskega podjetja Hofer so se pocrkljaji številni otroci iz rejniških družin, materialno šibkih družin in ljudje v stiski. Čokoladno veselje smo delili tudi z otroki v Materinskem domu Ljubljana in osebami z motnjami v razvoju v Naši hiši. Besedilo in foto: Marta Tomec 11. golažijada uspela Taborniško društvo RUP Mengeš je v letnem gledališču gostilo že 11. tekmovanje v golažijadi, kjer se je letos med seboj pomerilo petnajst ekip. Tudi taborniki imamo že nekaj let svojega predstavnika Jana Debeliča, ki je tokrat skupaj z Urbanom Štampflom zasedel končno 5. mesto. Priprave na dogodek so se začele že v zgodnjih jutranjih urah, saj je bila potrebna postavitev strehe, miz in klopi, nekateri tekmovalci pa so morali poskrbeti za postavitev ognja, na katerem so kasneje kuhali. Po koncu je sledil najpomembnejši del, v katerem je osem članov žirije skrbno pokušalo golaže in jih sproti ocenjevalo glede na okus in videz. Vsaka ekipa je imela svojo skrivno začimbo in način priprave, v celoti pa je sodnike najbolj prepričal golaž športnega društva »golaž Mengeš«. Drugo mesto je pripadlo turističnemu društvu Mengeš, kot zadnja pa se je med najboljše tri uvrstila še ekipa »Mladi gasilec«. Tekmovalcem čestitamo za uspeh in se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri organizaciji dogodka, še posebej pridnim dekletom, ki so skrbele, da obiskovalci niso bili žejni. Besedilo in foto: Ela Praznik ■ s ** 5BB3 db ¿fZL^ j ¿If T . i&v m ^r *1 tf ^r ^Bi I.»- • - - '' * mt ff , H n M*' *)- jsjfr W fc i ^ n J "j" * i * -^J^H* II -" ^Hr.w ¿í f " /a / i f ] j L. vr i k > , Razglasitev zmagovalca Urban in Jan s svojim izdelkom 12 Mengšan - junij 2017 Uspešno izveden peti humanitarni tek Tečem, da pomagam V soboto, 3. junija 2017, je bil v Arboretumu uspešno izveden že peti tek, ki ga organizirata Lions Klub Domžale in Lions Klub Kamnik. Že pred 10. uro so se zbirali udeleženci teka, ki so na prireditvenem prostoru spremljali nastope Godbe iz Domžal, folklorne skupine iz Komende in mažoretk iz Kamnika. Na startu ob Kamniški Bistrici se je zbralo 160 registriranih tekačev, ki so tekli pet in deset km, v smeri od Arboretuma do Domžal in po drugi strani nazaj. Tek je bil humanitaren, saj smo zbrana sredstva namenili dvema družinama v občini Mengeš in Komenda. Po zaključenem teku so se župani petih občin: Domžale, Kamnik, Trzin, Mengeš in Komenda pomerili v hoji z zavezanimi očmi na dolžini 95,6 m Tako so se za trenutek preselili v svet slepih in slabovidnih. Sledila je podelitev zahval in medalj nastopajočim, ki so bile razdeljene med moške in ženske po kategorijah (dolžina teka in starostne skupine), najpočasnejša tekača in najstarejšega tekača. Zbralo se je 160 registriranih tekačev, ki so tekli 5 in 10 km Druženje je bilo prijetno in uspešno tudi za tiste, ki so bili samo sim-patizerji teka in spremljevalci tekačev. Vsem je Arboretum s prostim vstopom omogočil, da so se sprehodili po parku, ki je ponujal prijetno zavetje pred vročim soncem. Organizacijsko je bil peti tek zahteven projekt, saj smo prvič pripravili tek na čas. Povezali smo pet občin - pet županov - gradili mostove zaupanja in s tem utrdili sodelovanje vseh ki verjamejo v poslanstvo lionsov in našega slogana We serve - pomagamo. Ob praznovanju stoletnice lionizma v svetu smo z izvedenim dogodkom tudi Lionsi Domžal in Kamnika prispevali svoj delež. Želimo si, da bo nova trasa postala prepoznavna med tekači, obiskovalci in navijači in privabila obiskovalce tudi naslednje leto. Besedilo in foto: Štefan O., Lions klub Domžale, Lions klub Kamnik, Leo klub Kamnik Akcija v pomoč zapuščenim živalim Že nekaj let sodelujem pri akcijah zbiranja starega papirja za pomoč živalim v stiski in tako sem letos uresničila še idejo, da bi tudi Mladinski center Mengeš pomagal pri eni izmed njih. 3. junija se je odvila akcija, na kateri smo sveže pečene palačinke zamenjali za pomoč našim kosmatincem. Poleg odpadnega papirja smo zbirali tudi originalne kartuše ter plastične zamaške, še posebej dobrodošlo pa je bilo kar koli uporabnega za naše male zverinice, od hrane in krtač do ležišč ter igrač. Kljub manjšemu številu udeležencev je bila akcija več kot uspešna, saj smo zbrali nepričakovano velike količine papirja in zamaškov, pa tudi prikupnih igrač in opreme ni manjkalo. Na koncu smo komaj uspeli zbrano natovoriti za prevoz v Ljubljano, kjer smo vse skupaj podarili Društvu za zaščito živali Ljubljana, komur je bila ta akcija tudi namenjena. Društvu za zaščito živali je na koncu uspelo zbrati kar 22 ton starega papirja, del izkupička od tega pa je bil namenjen tudi Zavodu SVSP (Slovenski veterinarji sterilizirajo potepuhe) in zavetišču Horjul. Hrano in opremo za živali bodo koristno porabili tako slednji kot tudi zavetišči Ljubljana in Meli Trebnje. Akcija zbiranja papirja za živali se bo ponovila v soboto, 7. oktobra, in tudi takrat jim bomo v našem Mladinskem centru priskočili na pomoč. Že zdaj vas prav lepo vabimo, da se nam pridružite. Najlepša hvala vsem, ki ste se potrudili in vključili v našo akcijo in tako prispevali za boljši jutri naših ljubljenčkov! Besedilo in foto: Sara Petrovčič Srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost, pri Lovski koči na Prvinah V soboto, 3. junija 2017, smo v Društvu rejnic in rejnikov Domžale, ob strokovni pomoči CSD Domžale, izpeljali srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost. Zbralo se nas je sto pet udeležencev, v pestrem starostnem razponu od nekaj mesecev do resnih zrelih let. Večina je pešačenje iz Šentožbolta, mimo Bršlenovice do lovske koče na Prvinah zmogla brez težav. Srečanje je minilo v prijetnem in sproščenem druženju v naravi, ob igranju otrok, spontanih pogovorih in izmenjavi izkušenj. Zahvala gre Lovski družini Trojane Ož-bolt, ki nam je brezplačno dovolila uporabo lovske koče in občinam Lukovica, Moravče in Domžale, ki nam s sredstvi preko razpisov za delovanje društev v humanitarni dejavnosti omogočajo kritje osnovnih stroškov našega programa. Besedilo in foto: Marta Tomec 13 Mengšan - junij 2017 LOKA Občinsko tekmovanje starejših gasilk in gasilcev ter mladine v Topolah, 17. 6. 2017 Nov uspeh loških gasilk in gasilcev Sobota, 17. junija, je na občinskem gasilskem tekmovanju GZ Mengeš za starejše gasilke in gasilce ter mladino v Topolah prinesla Ločanom nov uspeh. Zmagali so v treh kategorijah: starejše gasilke, mladinci in pionirji. Starejše gasilke - Justina Jerič, Rezka Podboršek, Jelka Purnat, Andreja Andrič, Marinka Ručigaj, Marjana Brojan, Vida Strajnar in Minka Repanšek - so v vaji raznoterosti in vaji s hidrantom brez konkurence osvojile 1. mesto. TTudi ekipi pionirjev in mladincev sta dosegli 1. mesti, le da so tekmovali v različnih disciplinah. Pionirji v postavi Mark Dimic Repanšek, Tilen Dovžan, Urban Dovžan, Miha Justin, Žiga Justin, Žan Mark Loboda, Lili Džajic, Žan Luka Burgar in Maks Lipovšek z mentorico Kajo Ručigaj, so tekmovali v vaji razvrščanja, vaji z vedrovko in prenosu vode. Mladinci - Lucijan Štempelj, Anžej Šarc, Urban Ručigaj, Matic Lipovšek, Matej Cimerman, Marko Mali, Matej Mitrovič, Jure Slabajna in Maj Purnat pa so merili moči v vaji razvrščanja, vaji s hidrantom in teoretičnih testih. Njihov mentor je bil Domen Pirnat. Besedilo: Jože Brojan Foto: PGD Loka Občinsko tekmovanje starejših gasilk in gasilcev ter mladine v Topolah, 17. 6. 2017 Mengšan - junij 2017 Na Dobenu "Slovenija in three days" V okviru mednarodnega tekmovanja za orientacijski pokal Alpe-Adria, se je v Sloveniji odvijalo tridnevno orientacijsko tekmovanje v različnih kategorijah: »Alpe Adria O-cup, Slovenija in 3 days«. Pravijo, da je orientacijski tek najlepši v začetku poletja. Tokrat se je odvijal v Sloveniji, okolici Ljubljane od 16. do 18. 6. 2017. Tri dni tekmovanj, tri dni doživetij in raziskovanj. Tri dni druženj s prijatelji in preizkušanje svojih sposobnosti. Odkrivanje Slovenije, skritih kotičkov naše dežele, na sončni strani Alp. Prvi dan je tekmovanje (štafete) potekalo v okolici Komende, drugi dan dopoldan (srednja razdalja) v Kalcah in popoldan (sprint) v Tivoliju, v Ljubljani. V nedeljo, 18. junija, zadnji dan tekmovanja, pa se je na Dobenu in Rašici, dopoldan odvijalo tekmovanje v orientacijskih tekih na dolge razdalje, ki se je poleg mednarodne štelo tudi za slovensko orientacijsko ligo. Na Dobenu se je zbralo, po informacijah organizatorjev, preko 600 udeležencev, ki so se pomerili v tej disciplini v dvaintridesetih kategorijah. Tekmovalci so prihajali z avtomobili, avtodomi in avtobusi iz različnih dežel. Prireditveni prostor, pod kmečkim turizmom Blaž (ki je tudi poskrbel za prehrano udeležencev), je spominjal na čebelnjak, vladalo je veselo, tekmovalno vzdušje, opazilo se je, da se precej ekip in posameznikov med seboj pozna, čeprav so bili iz različnih držav. Ob prijavnem paviljonu so plapolale zastave 13 držav, menda je prišel tekmovalec celo iz Hong Konga. Tekmovalci so ob prijavi, v prijavnem šotoru, prejeli karte področja, tiskane na vodoodpornem papirju in elektronski čip (Sistem sport ident), ki je javljal njihovo lokacijo, zato na orientacijskih točkah (chek point) ni bilo sodnikov, saj je elektronski sistem samodejno javil, kdaj in kdo je prispel na to mesto. Start je potekal od 10. do 13. ure po kategorijah, napovedani uradni zaključek tekmovanja pa je bil ob 16. uri. Po končanem tekmovanju, ki je tekmovalcem vzelo kar nekaj energije in jo nadomestilo z utrujenostjo, so se udeleženci osvežili s hladno pijačo in toplo »Blaževo« obaro ob prireditvenem prostoru. Ko so se vsi tekmovalci v vseh kategorijah vrnili, so organizatorji prireditve razglasili rezultate tekmovanja po kategorijah in podelili medalje in priznanja najboljšim. Očitno je bila trasa orientacijskega teka na dolge razdalje Dobeno-Rašica zaradi svojega razgibanega terena za mnoge udeležence tekmovanja kar naporna, saj so po zaključku uradnega dela udeleženci pričeli hitro odhajati. Glede na registracije vozil pa je to razumljivo, pred mnogimi je bila še dolga pot domov, ponedeljek pa ni dela prost dan. Besedilo in foto: T. Vidrgar 14 DOBENO Tretje srečanje vaščanov in članov TD Dobeno Letos smo člani turističnega društva in vaškega odbora na Dobenu že tretjič zapored združili moči in sredstva ter v soboto, 24. junija, skupaj priredili prijateljsko srečanje in piknik za vaščane in člane TD Dobeno. Naše druženje je potekalo sredi narave, na jasi v gozdičku, pri Brigiti Herjavec in Damjanu Žuglju, ki sta nam tudi letos prijazno odstopila prostor za ta dogodek. Prijetno okolje dogajanja je še dodatno prispevalo k spontanem in veselem razpoloženju vseh udeležencev. Medse smo povabili tudi Mengeškega župana Franca Jeriča, podžupana Boga Ropotarja ter predsednico TD Mengeš, Zorko Požar, ki so se odzvali našemu vabilu. Vsakodnevne obveznosti do sebe in bližnjih nam ne puščajo veliko prostora in priložnosti za taka druženja. Številna udeležba, pa je pokazala, da si prebivalci tega želimo. Srečanje in program celotnega letošnjega dogajanja je poželo mnogo pohval s strani krajanov in gostov. Pred tremi leti izražena ideja je sprožila odločitev, da namesto izleta za vaščane in člane TD Dobeno raje organiziramo srečanje s piknikom, se je izkazala kot pravilna. Že udeležba na prvem srečanju je to potrdila in drugo srečanje je z udeležbo (tudi zaradi večjega prostora) prvo preseglo. Letošnje druženje smo skušali obogatiti, ne samo na kulinaričnem temveč tudi na kulturnem in športnem področju. Na skupnem sestanku UO TDD in VO smo si mesec dni pred dogodkom razdelili naloge in določili ekipe za posamezna področja. Tako je bilo en dan pred srečanjem že vse pripravljeno: oder za nastopajoče, mize in klopi za udeležence, prostor za športne aktivnosti, otroški kotiček, stojnici za sprejem in dobrodošlico ter lepo pogrnjene mize in stojala za prikaz izdelkov dobenskih umetnikov. Vreme nam je bilo, kljub slabim obetom, naklonjeno. Kmalu po 13. uri so pričeli prihajati prvi udeleženci in bilo nas je vse več in več. Vsakega prišleka so ob prihodu, ob stojnici, pozdravili člani TD, jim ponudili pecivo, ki so ga pripravile naše vrle sovaščanke, in aperitiv, ki so ga prispevali dobenski gostinci. Večina obiskovalcev si je nato z zanimanjem ogledala dobenske umetnine: ročne vezenine Ivanke Roudi, umetniške slike na platnu Nace Aleš ter unikatno in umetniško keramiko Brigite Herjavec, katere izdelki »keramična čipka« so se uvrstili v protokolarna darila republike Slovenije. Za prijetno glasbeno kuliso, veselo razpoloženje in ples je pridno skrbel naš glasbeni prijatelj, Frenk Osterman. Ko so se obiskovalci posedli, si postregli s pijačo in obaro, je vse prisotne pozdravil ter jim zaželel dobrega počutja in zabave predsednik TD, Tone Vidrgar. Zahvalil se je tudi vsem, ki so s svojim delom in prispevki pripomogli k organizaciji in izvedbi srečanja, ter vsem gostom za njihovo udeležbo. Prisotne so pozdravili in jim zaželeli prijetno druženje še župan Jerič, podžupan Ropotar in predsednik VO Dobeno, gospod Vehovec. Sproščeno druženje se je nadaljevalo, po pripravljenem programu, ki ga je tekoče povezovala Meta Selan. Na odru so se izmenjali: kvartet harmonikarjev, Frenk, Ivan, Primož in Andrej, ki so poskrbeli za hitrejše obrate, tako se je pod odrom zavrtelo kar precej parov, tudi župan in podžupan sta zavrtela svoji spremljevalki in pokazala, da poleg vodenja občine zmoreta še kaj ... Spontan aplavz sta za svoj nastop poželi mladi Dobenki, 11-letna Tara Kasaš, za igranje na kitaro, in 12-letna Brina Premk, na klaviaturah, Zara Premk pa je navdušila s tekočim pripovedovanjem različnih smešnic. Udeleženci so se lahko vseskozi krepčali z dobrotami z žara, za katere sta skrbela Damjan in Klemen, ter gasili žejo z različnimi hladnimi pijačami in tudi svežim sadnim sladoledom. Veliko prisotnih se je udeležilo športnih aktivnosti, trojk vlečenja vrvi in parov, tekmovanja v metanju podkev, zmagovalcem v obeh disciplinah je predsednik TD izročil praktične nagrade, glavni sodnik tekmovanja pa je bil (že po funkciji mu to pripada), naš župan. Veselega druženja se je letos udeležilo blizu sto zadovoljnih krajanov, nekaj jih je manjkalo zaradi poroke, ki se je istočasno dogajala na Dobenu, nekaj vaščanov pa je že odšlo na dopust. Soglasni smo, prireditev je povsem uspela, bila je nadgrajena in nagrajena z mnogimi pohvalami. Besedilo in foto: T. Vidrgar Vlečenje vrvi 15 Mengšan - junij 2017 Pri spomeniku Talcev na Zalokah 22. junija je Mengeš obiskalo krajevno Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Stara Loka-Podlubnik. Člani ZB-NOB Mengeš smo jih sprejeli pri spomeniku Talcev na Zalokah. Predstavili smo jim dogodke med drugo svetovno vojno v Mengšu in poboj talcev. Spomnili smo se tudi dogodkov ob dnevu državnosti. V spomin na srečanje smo jim podarili tudi našo brošuro Ne pozabite nas. S prižigom sveč in minuto molka smo počastili padle v vojnah. Tovariško druženje smo zaključili v prijetnem pogovoru in druženju. Besedilo: Janez Ves, ZB-NOV Mengeš Foto: Miran Trampuš Bralni večer v Knjižnici Mengeš V Knjižnici Mengeš je v torek, 13. junija 2017, potekal bralni večer v organizaciji Društva za študije kontemplativnih tradicij. Brali smo 123. pismo prijatelju Luciliju in tako nadaljevali s poglabljanjem v vprašanja o vrlinskem (srečnem) življenju. Običajno se srečno življenje povezuje z izpolnitvijo želj in prijetnimi občutki, ki nam jih dajejo različne stvari. Za stoike pa takšno življenje ne more biti srečno, ker je odvisno od nečesa zunanjega. Kakšen vpliv imajo želje na nas, lahko najbolje spoznamo takrat, ko se nam ne izpolnijo. A za stoike je vrlinsko življenje povezano z razumom. Človek se lahko odloči drugače. Pravi, da "nihče ne more imeti vsega, česar si poželi, a vsakdo more ne želeti si, česar nima, in biti vesel tega, kar mu je dano". Tak človek je deležen velike svobode. Za to je potrebna vaja, kajti če se človek pripravi in sklene, da bo potrpežljiv, tako še ne pokaže, kako močan in trden je v resnici. Najzanesljivejši so dokazi brez priprave, če človek takrat, ko se znajde v težavah, ne pogleda nanje samo ravnodušno, ampak tudi mirno in hladnokrvno. Pravi, da je eden od vzrokov naših tegob tudi to, da živimo in se ravnamo po zgledih in nas ne vodi razum, ampak navada. Tako nočemo posnemati, kar delajo redki, ko pa isto delajo mnogi, jim sledimo. Koliko stvari si npr. nabavimo samo zato, ker so jih nabavili tudi drugi in ker jih vidimo pri večini ljudi? Seneka meni, da je bolje hoditi po pravi poti in prispeti tako daleč, da je prijetno le tisto, kar je nravno dobro in pošteno. Zato svetuje, da se človek uri v tem, da se ne bo bal napora, smrti, bolečine ali preskromnega življenje in da ne bo koprnel po bogastvu, nasladah in častilakomnosti. Bralni večeri bodo potekali tudi v poletnih dneh. Ponovno se vidimo 11. julija in 22. avgusta ob 19.30. Besedilo: Viktorija Oblak Mengšan - junij 2017 Starodavna jed "bizgec" je obiskovalcem slastno teknila Mengšani v Domžalah Turistično društvo Mengeš je v soboto, 17. junija 2017, organiziralo predstavitev raznovrstnih ponudnikov iz Občine Mengeš na tržnici v Domžalah, kjer že tradicionalno gostijo predstavnike občin z raznih področij Slovenije. Vabilu društva k sodelovanju so se odzvali: Čebelarstvo Pavrič, Mesnine Merčun, kmetija Per, Slaščičarna Flere, Backove vezilje in trgovina z glasbili Melodija Mengeš. Na stojnici turističnega društva so številnim obiskovalcem tržnice poleg propagandnega materiala in raznih informacij ponudili še sladke dobrote - flancate, pecivo in sveže pečene palačinke. Veliko pozornosti je bil deležen tudi mengeški »bizgec«, stara jed iz časa Janeza Trdine, ki jo Turistično društvo Mengeš skuša čim bolj promovirati v širši slovenski prostor. Da je Mengeš mesto z glasbo in pesmijo v srcu, so dokazali veterani Mengeške godbe in ansambel Sejmarji iz KD Mihaelov sejem Mengeš z Marjanom Urbanijo, ki so z igranjem in petjem popestrili sobotno dogajanje na domžalski tržnici. Besedilo in foto: Miha Požar Izlet v neznano Vroč majski vikend, 27. maja, je bil namenjen odpravi rodu na izlet v neznano. Vodniki so otrokom že prej prišepnili več namigov, a natančne lokacije niso izdali do nekaj minut pred odhodom. V soboto zjutraj smo se odpravili proti Griču pri Klevevžu, kjer smo izstopili iz avtobusa, si na rame nadeli težke nahrbtnike in krenili na enourni pohod proti toplicam. Na jasi smo si privoščili počitek in po-malicali, nato pa smo skočili v kopalke in se namakali v prijetno toplih naravnih Klevevških toplicah. V popoldanskih urah smo se utaborili na bližnji jasi, kjer so otroci postavili šotore in nabrali les ter kamne za ognjišče. Zvečer smo si skuhali večerjo in kasneje ob ognju prepevali pesmi in si pripovedovali zgodbe ter prigode, ki smo jih doživeli na preteklih taborniških akcijah. Zjutraj smo se zbudili v prekrasno sončno jutro, pospravili za seboj, odigrali nekaj iger in se nato odpravili na zborno mesto, kjer nas je avtobus zapeljal nazaj v Mengeš. Besedilo in foto: Ela Praznik 16 Zaključek bralnega projekta V Knjižnici Domžale smo v torek, 16. maja 2017, s slavnostno prireditvijo zaključili deveto sezono bralnega projekta za odrasle »Okusimo besedo«. Projekt je namenjen spodbujanju in uveljavljanju branja. Z izborom literature želimo izpostaviti aktivnejši pristop k iskanju in branju kakovostnih vsebin. Letos je sodelovalo 150 bralcev, 106 jih je bralno značko zaključilo. Največ bralcev, 32, je letos zaključilo bralno značko v Knjižnici Mengeš, v Domžalah 29, Trzinu 21, Moravčah 12 in Šentvidu 12. S seznama knjig so bile največkrat brane: Mož z imenom Ove Fre-dericka Backmana, Prisluhni srcu Jana-Phillipa Sendkerja, Popolna akustika Darie Bignardi, V imenu otroka lana McEwana, Tiha hiša Orhana Pamuka, Tam me boš našel Evalda Flisarja, Ki jo je megla prinesla Ferija Lainščka, Gospa Judit Ivana Cankarja, Česar ne moreš povedati frizerki Agate Tomažič. S seznama strokovnih del so bile najbolj brane: Sto obrazov notranje moči Alenke Rebula, Minljivost Atula Gawanda in Šolski infarkt Jesperja Juula. Med eseji so bili najbolj brani: Otoki svetlobe Mance Košir, Velika iluzija Tonya Judta in Žensko srce Suzanne Steinbaum. Veliko je bila brana poezija, največ: Toneta Pavčka Domu in rodu, Vinka Moderndorferja Kot belo, kot ljubezen, Janeza Menarta Zadnja pomlad in Luka Hrovata Trki. Prireditev ob zaključku bralnega projekta je ob podelitvi priznanj in knjižnih nagrad popestrila vsestranska umetnica Klarisa Jovanovic z interpretacijo uglasbene poezije slovenskih pesnikov in ljudskih pesmi ob kitarski spremljavi Luke Ropreta. Knjižne nagrade so prispevale naslednje založbe: Mladinska knjiga, Učila, Beletrina, Zala, Primus, Družina, Forma7, Mohorjeva družba in Prireditev je popestrila vsestranska umetnica Klarisa Jovanovic z interpretacijo uglasbene poezije slovenskih pesnikov in ljudskih pesmi, ob kitarski spremljavi Luke Ropreta DZS. Dragi ljubitelji knjig in branja, še enkrat hvala za sodelovanje, hvala za vaše utrinke, misli napisane ob prebranih knjigah in vabljeni k sodelovanju tudi v prihodnje. »Naj vam bo izkušnja branja, izkušnja estetike, lepote; dodatni požirek vode.« Besedilo: Slava Sabol Čuk, Knjižnica Domžale Na Rdeči križ po pomoč 7. tradicionalni Živ žav v Prednostna naloga naše organizacije je pomoč najranljivejšim skupinam prebivalstva, kar nam je v letošnjem letu v veliki meri tudi uspevalo. Ker hrano dobivamo s strani države, Evropskih skladov, RK Slovenije in lastnih sredstev, smo imeli vse mesece dovolj prehranskih izdelkov in paketov. Razdelili smo že 150 paketov, 150 kosov pralnega praška, iz Evropskih skladov pa smo prejeli 990 kg testenin, 600 kg moke, 380 l olja, 744 kosov pelatov, 796 kosov fižola, 578 kg riža in 1992 l mleka. Do danes je razdeljena le polovica zbrane hrane, zato vabimo vse občane, ki potrebujejo pomoč v hrani, da nas v mesecu septembru, ko se ponovno prične razdeljevanje hrane, obiščejo vsak četrtek ob deveti uri, v naših prostorih - v kleti Zdravstvenega doma Mengeš. 14. septembra 2017 vas vabimo na krvodajalsko akcijo, ki bo v prostorih Špas teatra. Akcija bo potekala od 7. do 12. ure. Veseli bomo vaše udeležbe. Smo neprofitna organizacija, ki ima 540 podpornih članov. Naša letna članarina je pet evrov na osebo. Ves denar, ki ga dobimo s članarino, od Občine Mengeš in RK Slovenije, porabimo za pomoč našim občanom: plačilo položnic, nakup paketov, obiski starejših občanov, pomoč mladim družinam in starostnikom. Besedilo in foto: Majda Trobec, Predsednica RK Mengeš Razdeljevanje hrane je vsak četrtek ob 9. uri, v kleti Zdravstvenega Vrtcu Mengeš V torek, 13. 6. 2017, smo izpeljali že 7. tradicionalni Živ žav. Strokovni delavci smo tudi letos pripravili različne zanimive dejavnosti za otroke in njihove starše. Sprva so se nam predstavili plesalci PŠ Miki, kot novost pa so se nam letos predstavile mengeške mažoretke. Z glasnim prihodom siren so nas znova razveselili gasilci iz kar dveh društev, PGD Mengeš in PGD Loka. Svoje znanje, predvsem pa ogled vozila in opreme, je otrokom delil g. Jordan. ŠD Sonček je pripravil gibalno pester poligon na hribčku pred vrtcem. Predstavili so se nam tudi karateisti pod vodstvom naše strokovne delavke Andreje. V vse delavnice smo otroke aktivno vključevali strokovni delavci vrtca - naredili so si lahko sadna nabodala, si ogledali eko razstavo in razstavo malih živali, jahali ponija, se uredili pri frizerju in pri poslikavi obraza. Posladkali so se s sladoledom La popsi, odžejali s čajem, vodo in želodčke napolnili z jabolki in hot dogi. Bilo je zelo prijetno in lepo je bilo videti nasmejane obraze vseh obiskovalcev. Vsem sponzorjem, staršem in Skladu Vrtca Mengeš se zahvaljujemo za vse dobitke, ki so bili na voljo pri srečelovu. Besedilo: Petra Vodlan Foto: Mateja Zrnec ŠD Sonček je pripavil pester poligon MENGEŠKI UTRIP Najboljši slovenski barman Tomaž Fartek iz Mengša je letošnji najboljši slovenski barman. Na državnem prvenstvu v mešanju koktajlov, ki je potekalo 29. maja na Bledu, je strokovno komisijo prepričal s koktajlom imenovanim "Pravljica", ki je izvrstnega osvežilnega in sadnega okusa ter pravljične zelene barve. S koktajlom in svojim nastopom je osvojil prvo mesto in tako postal državni prvak Slovenije za leto 2017 in bo tako Slovenijo zastopal na tekmovanju od 15. do 19. oktobra, na Danskem v Kopenhagnu. Svetovno prvenstvo v brezalkoholnih koktajlih, junij, Češka To leto je njegovo, saj svoj talent in dosedanje znanje v barmanstvu izpopolnjuje s prejetimi odličji in z udeleževanjem na različnih tekmovanjih. Od 15. do 18. junija je namreč zastopal Slovenijo na svetovnem prvenstvu Mattoni Grand Drink 2017 v brezalkoholnih koktajlih na Češkem v Pragi, kjer se je pomeril med dvajsetimi najboljšimi barmani s celega sveta. Bil je udeleženec med najboljšimi barmani, nepozabna izkušnja in doživetje ter druženje z najboljšimi barmani na svetu je bilo nepozabno, poleg tega pa je pridobil tudi dodatne ideje za ustvarjanje. "Doživetje je bilo vrhunsko," pravi Tomaž Fartek. Na tekmovanju so bili predstavniki iz Švice, Češke, Kitajske, Avstralije, Koreje, Estonije, Madžarske, Finske, Irske, Urugvaja, Poljske, Slovaške, Armenije, Malte, Švedske, Avstrije Španije in Latvije. Osvežilni brezalkoholni koktajl Svoj koktajl "Mattoni Dreams", ki vsebuje pasijonko, karamelo, limonin sok, ananasov sok in radensko blagovne znamke Mattoni iz Češke, je možno poskusiti v njegovem koktajl baru PrTartku nad Mengšem. Pri pripravi izvrstnega osvežilnega koktajla so napotke, nasvete in svoje znanje delili predsednik Društva barmanov Slovenije Aleš Ogrin, lanska udeleženka tega tekmovanja barmanka Draga Kepeš, barman Rok Dobnikar in barman Miro Petrevčič. Iskrena zahvala gre prav tako vsem ostalim barmanom, družinskim prijateljem, poslovnim partnerjem, fotografu in mojstroma za snemanje predstavitvenega videa, ki je bil bistvenega pomena za uvrstitev na kvalifikacije tega svetovnega tekmovanja. Velika zahvala gre tudi Juretu Žitku, ki je poskrbel za objavo v Slovenskih novicah. Pred odhodom na svetovno prvenstvo, smo našemu Tomažu pripravili tudi konferenco, ki se je je poleg predsednika Društva barmanov Slovenije, Aleša Ogrina, drugih barmanov iz društva, poslovnih partnerjev, družinskih prijateljev, udeležil in povedal nekaj lepih besed tudi podžupan Bogo Ropotar. Na konferenci je predsednik Aleš Ogrin povedal, kaj vse je potrebno pripraviti za takšno uvrstitev na takšno svetovno prvenstvo, kaj vse ju tam pričakuje, kaj se ocenjuje ... Tomaž pa je predstavil svoj koktajl, predstavil zgodbo o palčkih, ki so mu pomagali pri izdelavi tega koktajla in koktajl tudi pripravil in zmešal za obiskovalce, ki so ga lahko tudi poskusili in se prepričali o njegovem izvrstnem okusu in izgledu. Koktajl je namreč pripravljen v dragocenih steklenih kozarcih, ki so bili pred izborom za tekmovanje naročeni ravno s Češke, za kar je poskrbel Tomažev brat Jožef, s katerim skupaj sodelujeta, si izmenjujeta barman-ska mnenja, si pomagata in držita skupaj ter oba pripravljata izvrstne koktajle v domačem koktajl baru PrTartku. Koktajl pa je bil opremljen s čudovito cvetlično in sadno dekoracijo, s cvetom orhideje in sadjem ter postavljen na leseni deski iz slovenskega lesa, ki je bila prav posebej narejena za to tekmovanje z izrezanim logotipom "Mattoni". Koktajl se tako tudi streže gostom lokala. Vsi udeleženci konference so se s Tomažem še pogovorili pred njegovim odhodom in mu podali nasvete za nastop na takšnem tekmovanju. Svetovno prvenstvo na Češkem, izvstna priložnost Po prijetnem sprejemu na Češkem, po namestitvi v hotelu in spoznanju mesta, je sledila večerja dobrodošlice, po večerji pa srečanje vseh tekmovalcev, celotne strokovne komisije, pogovor o pravilih in predpisih za tekmovanje, izžrebanje štartnih številk (naš Tomaž je izžrebal štartno številko 16), nato pa je sledil ogled mesta in glavnega trga, kjer je potekalo tekmovanje. Naslednji dan po zajtrku je sledil prevoz tekmovalcev do glavnega prizorišča, kjer so imeli tekmovalci svoj prostor namenjen za pripravo dekoracije, nato pa oder, kjer so pripravili vsak svoj koktajl in predstavili svojo zgodbo. Ob mešanju je bilo potrebno tudi govoriti in odgovarjati na vprašanja, kar pa sicer ni enostavno. Po tekmovalnem delu je sledila predstavitev strokovne komisije, tekmovalcev in razglasitev tekmovalcev super finala, kamor žal naš Tomaž ni bil uvrščen. Po Konference se je udeležil tudi podžupan Bogo Ropotar napornem delovnem dnevu in nastopu je sledila večerja in večerni ogled mesta. Naslednji dan je sledila vožnja z ladjico in ogled znamenitosti čudovite prestolnice, nato pa v večernih urah nastop glavnih finalistov pred ogromno množico ljudi. Prijetno druženje vseh dvajsetih najboljših barmanov z njihovimi spremljevalci je tako šlo h koncu, saj je bil naslednji dan čas za odhod iz prečudovite prestolnice. Vrnitev v domači kraj in presenečenje Ob vrnitvi iz Prage smo našega Tomaža pričakali na letališču Brnik ter mu pripravili presenečenje v domačem gostinskem obratu, kjer je sledilo prijetno druženje. Za nas je Tomaž najboljši in smo zelo ponosni nanj. Mednarodno tekmovanje v Sloveniji Po vrnitvi s svetovnega prvenstva ni bilo veliko časa za karkoli; potrebno se jebilo pripravljati za naslednje tekmovanje, saj je takoj naslednji četrtek, 22. junija, potekalo na Vrhniki (v času Argonavtskih dnevov) tradicionalno mednarodno tekmovanje, za kar je pripravil koktajl "Sladka pravljica". Leta 2013 in 2011 je bil Tomaž skupni zmagovalec tega tekmovanja; leta 2016 pa je prejel priznanje za naj inovacijo in naj strokovno delo. Tomaž ima za seboj že kar lepo število udeležb na različnih tekmovanjih, pred njim pa je tekmovanje, ki bi si ga vsakdo želel. Sodelovati in predstavljati državo na svetovnem prvenstvu, kjer se srečajo le najboljši barmani iz vseh držav s celotnega sveta ... so lahko le sanje. Koktajli in njegov način življenja Tomaž, ki je v gostinstvu že več kot 17 let, se ukvarja z mešanjem raznovrstnih koktajlov vsak dan, pri kreiranju koktajlov je vsak lahko drugačen in za vsakega gosta posebno pripravljen. Izmed več kot 80 koktajlov, ki jih je možno izbrati v gostinskem obratu Lokal na Gobavici, PrTartku nad Mengšem, kjer že več kot štiri leta uspešno nastaja zgodba prijetnega ambienta v naravi, z izvstnimi koktajli daleč naokoli, poleg tega pa prostor, ki je namenjen za poslovne in družabne namene, primeren kraj za vsakdanji prosti čas, primeren kraj za družine, sprehajalce, prav tako pa se gostje lahko pripeljejo tudi s prevoznim sredstvom. V sklopu lokala nastaja tudi Pravljična dežela Fartkove domačije, v kateri domujejo Palčki in katerega glavni idejnik je pisatelj Ivan Sivec. Priprave na jesensko svetovno prvenstvo na Danskem Sedaj potekajo že priprave za koktajl za svetovno prvenstvo, ki bo od 15. do 19. oktobra potekalo na Danskem, saj bo potrebno do 1. avgusta oddati prijavo z recepturo, ki je zaenkrat še skrivnost našega izvrstnega barmana Tomaža Fartka. Zelo smo ponosni, da imamo v Mengšu državnega prvaka v mešanju koktajlov, ki bo predstavljal naše mesto in celotno Slovenijo med najboljšimi barmani s celega sveta, in to na Danskem. Želimo mu uspešne priprave. Besedilo: Sabrina Fartek Foto: Aleš Ogrin, Sabrina Fartek 18 Mengšan - junij 2017 Ekipa bolničarjev PGD Mengeš na regijskem tekmovanju v Ribnici odlična četrta V Ribnici je v organizaciji izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ljubljana, Območnega združenja Rdečega križa Ribnica in Občine Ribnica, potekalo XXII. Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa ljubljanske regije. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa PGD Mengeš, ki je osvojila odlično četrto mesto. Ekipo, ki je bila najboljša v kategoriji ocenjevanja vodje ekipe, so sestavljali vodja Tadej Avbelj, Nina Dodič, Miha Žargi, Miha Benda, Mark Leban Rosulnik, Matjaž Veider in Sandi Zajc. Od njih so bili boljši le RKS Območno združenje Vrhnika, RKS Območno združenje Kočevje in RKS Območno združenje Logatec 2. Ekipe so se na regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa ljubljanske regije pomerile v delovanju in usposobljenosti pri nudenju prve pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, ki lahko po oceni ogroženosti prizadenejo območje regije in širše. Na različnih delovnih točkah so pod strogim očesom ocenjevalcev in omejenim časom pokazali znanje pri ugotavljanju različnih poškodb in bolezenskih stanj, pregledu, oskrbi in ukrepih, psihološki podpori, nadzoru poškodovancev, pripravi za transport ter poročanju vodji ekipe za nadaljnji potek, obveščanje reševalne službe in drugih. Preverjanje je bilo izvedeno zelo nazorno in poučno tudi za prebivalce Ribnice in okolice, ki so zlasti pred trgovskima centroma z zanimanjem spremljali delo ekip in jih na koncu nagradili z aplavzom. Vse ekipe so na preverjanju dosegle odlične rezultate, zato so bile razlike v doseženih točkah med ekipami majhne, ob hudi konkurenci šestnajstih sodelujočih ekip pa je ekipa PGD Mengeš dosegla odlično 4. mesto. V številkah to pomeni, da je ekipa PGD Mengeš od vseh možnih točk, 3.000, dosegla 92 % - tretje mesto pa so zgrešili le za 14 točk. Najboljši so bili v kategoriji ocenjevanja vodje skupine, čestitke vodji Tadeju Avblju! Ekipo so sestavljali še Nina Dodič, Miha Žargi, Miha Benda, Mark Leban Rosulnik, Matjaž Veider in Sandi Zajc. Po končanem tekmovanju so povedali: »Z rezultati smo bili zelo zadovoljni. Ponovno smo dokazali, da smo visoko usposobljeni pri nudenju prve pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Velika zasluga za usposobljenost in znanje gre tudi našemu mentorju Mihu Veiderju, s katerim smo med letom skupaj vadili.« Za nemoten potek tekmovanja je pri pripravi in izvedbi preverjanja sodelovalo skoraj 50 prostovoljcev. Tina Drolc Občinsko prvenstvo v Topolah V Topolah je 17. junija potekalo občinsko gasilsko tekmovanje, na katerem so se zbrali pionirji, mladinci in starejši gasilci. Dogodek je organizirala Gasilska zveza Mengeš. Tekmovanje je potekalo zelo tekoče in v veselem vzdušju. Sem pa ob gasilski zastavi, ki je žalostno visela ob žični ograji, pogrešal tudi občinsko in slovensko zastavo, kar bi bil zgled mlajši generaciji. Vsi starejši gasilci menimo, da bi bilo primerno za vsa bodoča tekmovanja postaviti drogove za vse tri zastave. Športni park je nastal iz občinskih sredstev in prostovoljnega dela občanov, zato je prav, da spodbujamo našo mladino v duhu, v katerega smo vsi verjeli ob osamosvojitvi Slovenije. Besedilo in foto: Anton Vahtar Letniki 1951, 1952 in 1953, pozor! Pred 50 leti, natančno v juniju letu 1967, smo dokončali osnovnošolsko izobraževanje. Prav je, da se zopet snidemo, čeprav so nas poti vodile na različne kraje po svetu. Srečanje za sošolce s tedanjih območij Mengša in Trzina bomo organizirali v septembru letošnjega leta. Pozivam vse, ki imate kontakte ali naslove, da mi do 1. septembra letošnjega leta te javite na moj naslov: joze.vahtar@gmail.com ali na mobitel preko SMS sporočila (031 679 634). Besedilo: Jože Vahtar 19 Mengšan - junij 2017 ZANIMIVO Zanimivo potovanje po Romuniji V sklopu predavanj Zanimiva popotovanja sem nedolgo nazaj ponovno prišla na svoj račun in v Mladinskem centru Mengeš predstavila svoje aprilsko popotovanje po Romuniji. Kot po navadi je bilo potopisno predavanje osnovano na podlagi mojih izkušenj in občutij. Obiskali smo številna romunska mesta, prečkali Karpate in doživeli pestro paleto vremenskih razmer. Kajpak smo se na pot podali z velikanskim turističnim avtobusom, ki nas je od Ljubljane preko Madžarske ponoči pripeljal do romunske meje, kjer se je začelo naše raziskovanje te pogosto manj poznane dežele. Mejo smo prečkali navsezgodaj zjutraj in kaj kmalu smo lahko, še z zalepljenimi očmi, opazovali raznolike hišice po vaseh, skozi katere smo se neumorno približevali mestu Oradea. Ob vijugastih cestah ter na dvoriščih, tako manjših kot tudi tistih večjih hiš z bujno okrašeno pločevinasto streho, ni bilo videti veliko ljudi. Smo pa zato na vsakem koraku videli kokoši in ogromno število pote-puških psov ter ovac. Zaradi natrpanega programa smo Oradeo zgolj prevozili in pot nadaljevali proti Cluj Napoci. Mesto je bilo v preteklosti uradna prestolnica Velike kneževine Transilvanije. Obiskali smo glavni trg, na katerem se nahajata stolnica sv. Mihaela in kolosalni spomenik Matije Korvina, kralj romunskega, ogrskega in češkega ozemlja ter avstrijski vojvoda v 15. stoletju se je rodil prav v tem mestu in seveda smo si, vsaj na zunaj, ogledali tudi njegovo rojstno hišo. V teh deželah je Matija Korvin resda bolje poznan kot izobražen vladar in nadarjen vojskovodja, pri nas pa ga najpogosteje omenjamo kot osrednjega junaka ljudske pripovedke o kralju Matjažu. Po kratkem informativnem ogledu mesta se je naša pot nadaljevala do kraja Targu-Mures. Zapeljali smo se mimo Palače kulture in pravoslavne cerkve. Več kot osemdeset procentov prebivalstva pripada romunski pravoslavni cerkvi. Potemtakem smo tudi v času potovanja obiskali številne cerkve, katerih arhitektura in okrasje sta nas naravnost navdušila. Poleg sakralne nam je dih vzela tudi profana, natančneje utrdbena arhitektura. Med potovanjem smo namreč obiskali številne gradove, kot so grad Drakule v mestu Bran in grad Korvin ter utrdb in starih, obrambnih predelov mest. Pričeli smo kar pri zadnjemu mestu prvega dne, imenovanem Sig-hisoara, kjer se je rodil Vlad Tepeš, transilvanski grof Drakula. Svoj naziv naj bi dobil zaradi svoje krutosti in želje po krvi. V duhu mnogih legend in pripovedi je kasneje grozljivo legendo o njegovih vam-pirskih nagnjenih spisal Bram Stoker. Znotraj zmajevega viteškega reda, v katerega je bil sprejet Vladov oče, je priimek Drakul preprosta izpeljanka iz besede zmaj. Citadela, kjer se nahaja tudi Vladova rojstna hiša, naj bi bila edina še naseljena citadela v Evropi. Na njej se nahaja kompleksen urni stolp, ostanki obzidja in cerkev. V tem, za nekatere najbolj romantičnem mestu v Romuniji, smo tudi prenočili in se naslednje jutro odpravili proti mestu Brasov. Mesto Brasov imenujejo tudi ''Vrata Transilvanije", poznano pa je tudi po veliki črni cerkvi, ki je zaradi požara v preteklosti še danes odeta v temne saje. Prav enako razburljiv je bil obisk gradu Drakule v naslednjem mestu Bran. Sprehodili smo se skozi temačne, ozke hodnike, drgetali od mraza in ves čas zaznavali vonj starega ohranjenega pohištva. Čeprav smo prehodili veliko število stopnic in bili na koncu dneva zelo utrujeni, smo si v tradicionalni romunski restavraciji s folkloro kaj kmalu povrnili moči. Omenjeno gostišče se je nahajalo na naši poti preko Karpatov in do tja je naš avtobus nemalokrat zametel sneg. Glede na zmerne temperature v nižinah in sprejemljivemu, neprestanemu rosenju, sta nas snežni metež in bela pokrajina čisto presenetila. Na drugi strani gorovja, ki Romunijo v grobem razpolavlja, smo se naslednji dan končno približali prestolnici. Poleg vrveža, gostega prometa, mogočne arhitekture in kopice lokalov, restavracij in butikov je naš obisk Bukarešte najbolj zaznamoval obisk Palače ljudstva. Ta zaznamuje osrednjo podobo mesta, skupaj s svojimi bulvarji, fontanami in cvetličnimi nasadi. Danes se v njej nahajata oba domova parlamenta ter druge Mengšan - junij 2017 20 državne in mednarodne ustanove. V času komunistične Romunije jo je dal zgraditi Nicolae Andruja Ceau§escu, romunski diktator med leti 1965 in 1989, ki je svojo stvaritev poimenoval Hiša republike. Največja civilna administrativna zgradba v Evropi in četrta največja zgradba na svetu ima dvanajst etaž, 1.100 sob in velja za najtežjo ter najdražjo arhitekturo. V slogu neoklasiciz-ma so jo pričeli graditi v letu 1984, končali pa so jo leta 1997, po naročnikovi smrti. Cene vzdrževanja so vrtoglave, zato veliko dvoran oddajajo v najem. Letno zgradbo obišče več milijonov turistov. Za obnove, ogrevanje in splošno funkcioniranje objekta se vseeno porabi ogromno davkoplačevalskega denarja, zato objekt večini romunskega prebivalstva ni najbolj pri srcu. Prav tako so za samo gradnjo palače in njenih bulvarjev porušili ogromno hiš, preselili veliko cerkva in v času gradnje surovo zategovali pas že tako revnemu prebivalstvu. Obisk zgodovinsko zaznamovanega arhitekturnega monstruma tako nedvomno šokira in navduši ter pusti grenak priokus v ustih. Preostale dni smo si ogledali še mesta Sibiu, Alba Iulia, Hunedo-ara in Timisoara. Slednje velja za tretje največje mesto v Romuniji in je znano tudi kot Primul Oras Liber (prvo prosto mesto). Prav tu se je namreč začel uspešen protest, ki je kasneje prerasel v vse- splošno vstajo in padec Ceau§escujevega režima leta 1989. Mesto je polno javnih trgov, razkošnih parkov in vrtov, uličnih umetnikov, manjših lokalov in cerkvic. Na poti domov smo se ustavili tudi v Novem Sadu in si tam ogledali Petrovaradinsko trdnjavo, impozan-tno utrdbo nad mestom ob Donavi. V slehernem mestu so bili lokalni prebivalci do nas prijazni in tiho govoreči. Najbolj me je fasciniral njihov edinstven jezik in neprecenljiv smisel za humor. Čeprav njihov jezik izvira iz latinščine in se ga pri prebiranju še kakor toliko razume, mi iz slišanega ni uspelo razbrati nobene besede. V severnem, transilvanskem predelu so napisi trojezični, v romunščini, madžarščini in tudi nemščini. V celotni deželi vlada očitna etnična raznolikost, kar se odraža tudi v mnogih sprejetih jezikih manjšin. Razen številnih zapuščenih psov in njihove pretežno mesne kulinarike me je Romunija navdušila. Ponuja številna bogata mesta, lepa smučišča, veliko narave, morje in bogato kulturo ter zgodovino. Za tiste v dvomih naj poudarim, da je treba vsako deželo in njihove ljudi obiskati osebno in se na lastni koži prepričati o majhnih ali velikih radostih tujega in neodkritega - četudi je to država, o kateri imamo predsodek ali dva preveč. Besedilo in foto: Maša Žekš LAS Za mesto in vas na območju občin Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice za sofinanciranje izbral dvanajst projektov Lokalna akcijska skupina (LAS) Za mesto in vas, ki v partnerstvo združuje javne in zasebne organizacije ter posameznike na območju šestih občin Osrednjeslovenske regije (Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice), je v decembru 2016 objavila prvi javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS. Razpisanih je bilo 915.000 EUR sredstev, namenjenih sofinanciranju projektov, od tega 395.000 EUR iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter 520.000 EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Na poziv, ki je bil odprt do sredine maja 2017, je prispelo 16 vlog. Te je na šesti redni seji pregledal in ocenil Upravni odbor LAS, izmed njih izbral 12 projektov v skupni vrednosti 520.000 EUR, ki izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev sofinanciranja, do dokončne potrditve pa je potrebno počakati še na potrditev Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. V odobrenih projektih sodeluje več kot 30 različnih partnerjev iz javnega, nevladnega in privatnega sektorja, potrjeni projekti pa prinašajo inovativne ideje in nova partnerstva, ki bodo prispevala k ustvarjanju novih delovnih mest, varstvu okolja in ohranjanju naravne dediščine ter razvoju novih storitev na podeželju. Med njimi velja izpostaviti projekt Načrtovanje in povezovanje kolesarskih in drugih poti - LAS na območji vseh šestih občin, katerega cilj je vzpostavitev mreže privlačnih in varnih kolesarskih poti v skupni dolžini 64.372 metrov ter s tem spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti na območju LAS. Prav tako so občine združile moči pri projektu z imenom Oživitev tržnic na območju LAS, ki bo namenjen večanju oziroma širjenju ponudbe prodajalcev na tržnicah v posameznih občinah in s tem kroženju ponudnikov na tržnih prostorih v vseh občinah. Z evropskimi sredstvi bodo v občinah Trzin, Medvode, Mengeš in Vodice poskrbeli tudi za izboljšanje stanja in dolgoročno ohranitev lokalnih mokrišč. K sodelovanju v projektu Zgodbe naših mokrišč sta pristopila še Zavod RS za varstvo narave in Osnovna šola Mengeš. Aktivnosti se bodo izvajale tudi na področju spodbujanja podjetništva - Javni zavod Cene Štupar bo v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Domžale ter Javnim zavodom za šport, turizem, kulturo in mladino Sotočje, Medvode v okviru projekta Za vas! izvajal različna podjetniška uspo- sabljanja in izobraževanja. Svoje mesto so prav tako našli starejši -v okviru projekta Medgeneracijsko povezovanje za varno starost bo eden izmed glavnih poudarkov omogočiti starostnikom medgeneracij-sko družbeno interakcijo ter prepoznati in omejiti nasilje nad starejšimi. Potekala bodo strokovna usposabljanja zaposlenih v domovih za starejše za učinkovito prepoznavo oblik nasilja in ukrepanje zoper povzročitelje nasilja, starostniki bodo seznanjeni z nesprejemljivimi oblikami vedenja, ponujena pa jim bo tudi ustrezna pomoč. Drugi projekt, ki naslavlja starejše, bo potekal na območju naselij Komenda, Moste, Mengeš, Trzin in Vodice, kjer bo vzpostavljeno Krekovo središče, namenjeno predvsem spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja, kakovostnega in aktivnega staranja ter preprečevanju osamljenosti med starejšimi prebivalci. Naslednji javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Za mesto in vas, v okviru katerega bo na razpolago približno 1 mio EUR iz sredstev EKSRP in ESRR, bo objavljen predvidoma v začetku leta 2018. Pred tem bodo potekale informativne delavnice za potencialne prijavitelje. Termini bodo objavljeni na www.las-mestoinvas.si. Besedilo: Barbara Boh Za več informacij o delovanju in aktivnostih LAS Za mesto in vas se vsi zainteresirani lahko obrnete na vodilnega partnerja - Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije (RRA LUR); roman.medved@ljubljana.si ali 01 306 19 05. 21 Mengšan - junij 2017 ZANIMIVO Iz stresa v harmonijo življenja - premik za vse življenje Naša edina stalnica v življenju je sprememba in vsak trenutek se človek odloča, zavedno ali nezavedno, kako naprej. Vsak se tudi kdaj znajde na točki, ko dalj časa išče odgovor, kako narediti ta in še mnogo drugih življenjskih prebojev. Ob tem pa lahko doživlja tudi neprijetni stres. Raziskave kažejo, da Slovenci najpogosteje doživljamo stres na delovnem mestu, in sicer jih navaja več kot polovico vprašanih, sledijo slabe razmere, težave v družini, odnosi s sodelavci, osamljenost. Raziskava, ki so jo izvedli na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa, še kaže, da se kot posledice stresa pojavljajo srčne bolezni, depresije, psihične težave idr. Dobra novica je, da je negativni stres obvladljiv na eni strani, na drugi pa je stres nekaj vsakdanjega in celo zelo pomembnega v našem življenju. Stresna situacija nas namreč aktivira, da reagiramo na določen dražljaj. Pri pozitivnem stresu se v nas sproščajo stresni hormoni, ki naš organizem pripravlja na akcijo. Izboljša se naša sposobnost, osredotočenost, pozitivna vznemirjenost, odločnost. Stresorji pa niso za vse enaki. Lahko je to oseba ali predmet, dogodek ali okoliščina, ki ga človek doživlja kot nekaj neprijetnega, kar ga ogroža. Pogosto se nam ljudem lahko dogaja, da ne vemo, kako reagirati za izboljšanje situacije. Predvsem so težavne situacije, ki so dalj časa trajajoče. Lahko se znajdemo v začaranem krogu, labirintu. Poti pa ne vidimo. Da bi bil stres za nas spodbuda, moramo poznati sebe, svoje lastne misli, prepričanja in okoliščine, ki so povzročile naš negativni stres. Človek to lahko, ob spoznanju in zaznavi, spremeni tudi skozi energetske centre sedmih pravic (biti, čutiti, delovati, ljubiti, govoriti, videti in vedeti), sedmih identitet in sedmih senc, kot jih navaja t.i. »veda o življenju«, po izročilu vzhodnih kultur, vedno bolj pa je prisotna tudi na Zahodu. Kako jih lahko aktiviramo sebi v korist in s tem seveda ne škodimo drugim? Izkušnje kažejo, da je za mnogokrat hitrejše želene rezultate potrebna podpora izkušenega mentorja, strokovnjaka na določenem področju. Andreja Možina je trenerka, informatorka, mentorica, ki zelo uspešno s pomočjo osebnega in poslovnega svetovanja, treninga preizkušenih in učinkovitih vaj, pomaga človeku, da hitreje in učinkoviteje pride do želenega cilja; skupaj s klientom odkriva cilje in naslednje korake. Andreja že nekaj let uspešno nudi mentorstvo posameznikom in tudi podjetnikom, da v sebi sami odkrijejo moč in motivacijo, da trdno stopijo na pot, ki so si jo zastavili. Imeti harmonijo svojega zivljenja, harmonijo doma in v sluzbi, harmonijo pri zdravju, ljubezni in denarju, to je bistvo njenega dela in poslanstva. Za seboj ima 37 let izkušenj, desetletij dela v več podjetjih na področju finančnega poslovodenja, kadrovanja. Pred leti se je odločila za samostojno pot, vedno je delala v smeri podpore in svetovanja ljudem na podlagi svojih lastnih izkušenj. V svojih zgodnjih samo--raziskovanjih se je učila tudi reikija, meditacij, astralnih potovanj. Štiriletni študij za energetsko zdravilko na svetovno priznani šoli Barbara Brennan ji je dal smer in osnovo, kjer je začela združevati pridobljeno znanje. Pri svojem delu poleg pogovora in energetskih terapij uporablja tudi refleksno masažo stopal. Izdelala je svoj model postopnega prehoda iz stresa v harmonijo osebnega in poslovnega življenja. »Spreminjaj sebe in vse okoli tebe se bo spremenilo«, je znani rek in izkušnje Andreje na sebi in drugih. Besedilo: U. V. Foto: The Beingness Institute Ste pripravljeni za pot, ki vam bo spreminjala življenje? Pišite, vprašajte ali pa se prijavite na brezplačno srečanje skupinskega programa na popolna.harmonija@gmail.com, ki bo 27. julija 2017 in 24. avgusta 2017, ob 17. uri, v Centru Harmonija v Mengšu. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest. Lahko pa nam tudi pišite za brezplačni razgovor glede individualnih srečanj. Revolucija osebnega življenjskega stila V AIA - Mladinskem centru Mengeš je gostoval priznani »life coach«, govornik, vodja seminarjev, pisatelj in glasbenik Gita Seva, ki po vsem svetu že preko 20 let poučuje načela uspeha na osnovi starodavne modrosti Bhagavad Gite. Predstavil nam je 6 praktičnih metod osebne revolucije. Prvo načelo pravi - »Postavljaj odlična vprašanja!« Kvalitetna vprašanja, usmerjena na rešitve in smiselne cilje, nas opolnomočijo in nam odprejo svet neštetih priložnosti. Gita Seva je dal primer zapornika v taborišču, ki je raje namesto z vprašanjem »Kako se mi je lahko to zgodilo? Zakaj jaz?!«, z vztrajnim zastavljanjem vprašanja »Kako lahko pobegnem s tega groznega mesta« in iskanjem rešitev, dejansko dočakal priložnost, da se je nekega dne skrivaj splazil na kamion s trupli, ki so jih odpeljali iz taborišča in tako 22 Mengšan - junij 2017 ušel na svobodo. Ko se popolnoma posvetiš nečemu smiselnemu in narediš vse, kar je v tvoji moči, se ti odgovori slej ko prej razkrijejo; ali jih kje slišiš ali prebereš ali pa iz sebe od znotraj kot misel in ideja v lastnem srcu. Pozitivne besede so metode, s katerimi si lahko najhitreje oplemenitimo življenje. Začne se tako, da najprej spremenimo svoj notranji dialog: Nečesa, česar ne bi rekel svojemu sovražniku, ne govori niti sebi. Govorjenje resničnih stvari, ki so dobronamerne, koristne in ne vznemirjajo drugih, nam odprejo številne nove priložnosti. Gita Seva priporoča branje različne literature modrosti in svetih spisov (predavatelj prihaja iz vedske kulture), ki nas obogatijo s tovrstno hrano za dušo, um in srce. Ne skrbi, če te otroci ne poslušajo, skrbi naj te to, da te vedno opazujejo Kako povečati svojo inteligenco? Gita Seva svetuje stik z vsebinami in osebami, ki nam pomagajo uporabljati ves naš kreativni potencial, kajti Bhagavad Gita pravi, da je um lahko naš najboljši prijatelj ali pa največji sovražnik. Kaj od tega dejansko bo, je odvisno od naše odločnosti, vztrajnosti in entuziazma pri samo-izpopolnjevanju, disciplini in kontroli lastnih mislih in želja. Občutkov ne smemo zatirati, naša naloga je, da jih s pomočjo razuma usmerjamo tako, da jezo transformiramo v navdih in toleranco, strah v inspiracijo, bolečino pa v motivacijski faktor za spremem- H V / Kvalitetna vprašanja, usmerjena na rešitve in smiselne cilje, nas opolno-močijo in nam odprejo svet neštetih priložnosti be, ne dovolimo pa, da neprijetni občutki premagujejo nas. Gita Seva pravi: »Naredi vse, kar lahko in s tem, kar imaš tu, kjer si«. Bolj iskrena, kot je želja, bolj plemenit, kot je motiv, več pomoči imamo s strani višje inteligence, vesolja oz. boga. Ne privlačiš le to, kar si želiš, ampak predvsem to, kar si. Več, kot daš, več dobiš. Dajanje je eno glavnih načel uspeha. Ko sem bil pred leti na obisku pri predavatelju v Švici in potarnal, da ljudem težko kaj dosti prispevam, saj ničesar nimam, mi je Gita Seva rekel takole: »Če nimaš ničesar, daj pol od tega.« Nihče nima ničesar, vsak ima nekaj. Vsak lahko nekaj da; čas, pozornost, nasvet, oblačila, denar ... Gita Seva pravi, da kdor trenutno nima, daje bodisi premalo, bodisi narobe, ali pa je tako deloval v preteklosti. Odkar sem se tudi sam precej bolje naučil primerno dajati glede na kraj, čas in okoliščine, sem deležen čudovite izmenjave z ljudmi in svetom okrog sebe. Največ, kar lahko daš drugim je, da jim daš sebe. Postani zaupanja vredni človek. Nekoga, vrednega zaupanja, krasijo odlične strokovne in karakterne kompetence. Tak posameznik nenehno vlaga v celostni osebnostni razvoj. Vodenje in poučevanje z lastnim zgledom je edina zares učinkovita metoda predaje znanja, tako pri delu z mladimi, kot pri delu z zaposlenimi in klienti. Prijatelj mi je pred časom omenil: »Ne skrbi, če te otroci ne poslušajo; skrbi naj te to, da te vedno opazujejo«. Zaupni vodja vedno išče dobro v vseh; nad nikomer ne obupa. Vedno misli in deluje za dobrobit vseh, ki jih vodi. Takšen človek je zanesljiv, kar reče, Gita Seva nam je modrosti podal tudi s pomočjo glasbe tudi naredi, vedno pa se je pripravljen učiti in odpravljati svoje pomanjkljivosti. V sklepnem delu predavanja je Gita Seva govoril o tem, kako pomembno je, da vsak odkrije področje, na katerem lahko prispeva največ in to ponudi svetu. Sledenje svojemu poslanstvu in misiji je redek blagoslov, ki prinaša resnično zadovoljstvo tako tebi, kot ljudem okrog tebe, že Goethe pa je zapisal: Ko se nečemu povsem posvetiš, se tok vesolja spremeni in ti pomaga.« Predavatelja najdete tudi na socialnih omrežjih (facebook) pod imenom Gita Seva in je vedno na razpolago za nasvete in coaching. Besedilo: Andrej Pešec Foto: Brane Tomšič 23 Mengšan - junij 2017 SPORT 26. družinski ping pong V nedeljo, 17. junija, je bil ob zaključku ene od najuspešnejših namiznoteniških sezon že 26. tradicionalni družinski ping pong. Z veseljem je bilo pogledati zavzetost udeležencev družabno tekmovalnega srečanje že med ogrevanjem. Nastopilo je 29 ekip, ki so jih sestavljali tekmovalci otroci in njihovi starši. Ekipe so se v predtekmovalnih skupinah pomerile vsak z vsakim v pred-tekmovalnih skupinah. Najprej sta se srečala otroka, nato starša. Če je bil rezultat izenačen, je o zmagi odločal dvoboj dvojic. Tekmovanje sta vodila David Orešnik in Ana Tofant, Žiga Zupan in Jože Mlakar pa sta pripravila žreb in poskrbela za nabavo živil in pijače. Prvo- in drugouvrščena ekipa se je uvrstila v finalni del tekmovanja, tretje in četrto uvrščena ekipa pa v tolažilno skupino. Po razburljivih in napetih dvobojih je zmagala ekipa »cukrčka« (Ana in Peter), 2. mesto je osvojila ekipa »želvice« (Tara in Leon), 3.- 4. mesto pa sta osvojili ekipi »rakun 1« (Adam in Goran) in »Jokič 1« (Luka in Dragan). V tolažilni skupini je zmagala ekipa »piki team« (Živa in Irena), 2. mesto je osvojila ekipa »smrketi« (Meta in Eva), 3.-4. mesto sta osvojili ekipi »asa« (Andraž in Jakob) ter »ložar" (Ivan in Ciril). Po končanem tekmovanju so najboljši štirje prejeli pokale, zmagovalec v tolažilni skupini pa praktično nagrado. Vseskozi je bilo veselo tudi pred dvorano, saj je bila telovadnica premajhna za vseh 83 udeležencev. Za prehrano je poskrbel žar mojster Janez s pomočniki, ki je pripravil slastne (čevapčiče in druge) dobrote z žara. Odrasli so si gasili žejo s pivom pokrovitelja Adam Ravbar, otroci pa s sokom. Nekaj staršev je prineslo domače pecivo, tako da so tudi sladkosnedi prišli na svoj račun. Za vse udeležence srečanja smo pripravili zanimive praktične nagrade, posebno nagrado pa je prejel žar mojster Janez. Podpredsednik društva Jože Mlakar je seznanil udeležence, da so v reprezentanco Slovenije za evropsko prvenstvo za mlade v namiznem tenisu na Portugalskem uvrščeni: Tara Kobetič (kadetinje), Ana Tofant in Katarina Stražar (mladinke) in Aljaž Frelih (mladinci), kar so udeleženci nagradili z gromkim aplavzom. Ob koncu uradnega dela se je tekmovalka Ana Tofant v imenu igralcev in staršev zahvalila trenerjema Davidu Orešniku in Žigi Zupanu ter jima podelila praktični nagradi, enako tudi podpredsedniku društva Jožetu Mlakarju. Veselo druženje se je nadaljevalo na ploščadi do poznih večernih ur. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan 1. Top za mlajše kadete in kadetinje v namiznem tenisu V Preserjah pod Krimom je bil 3. junija 1. Top za mlajše kadete in kadetinje. Tekmovalci so razdeljeni v tri kakovostne skupine z osmimi tekmovalci in tekmujejo vsak z vsakim. Aljaž Goltnik je v 1. skupini osvojil 2. mesto, Dejan Jokič pa 3. mesto. David Grad je v drugi skupini osvojil 4. mesto. Pri dekletih je Gaja Kobetič osvojila 5. mesto v prvi skupini, v drugi skupini je bila Neža Žun Pogačar na 4. mestu, v tretji skupini pa je Živa Markič osvojila 2. mesto, sestra Brina pa 3. mesto. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan Živa 2. mesto, Brina 3.-.4. mesto 24 Mengšan - junij 2017 Skakalci iz SSK Mengeš lovijo že četrto lovoriko v pokalu Alpe-Adria Obetavni smučarski skakalci iz Smučarskega skakalnega kluba Mengeš so v začetku prejšnjega meseca naredili prvi korak oziroma skok k osvojitvi četrte zaporedne ekipne lovorike v alpsko-jadranskem pokalu. Na uvodni postaji tega tekmovanja v Trbižu so namreč varovanci glavnega trenerja Aleša Selaka ter njegovih pomočnikov Luke Brnota in Davorja Maučeca prepričljivo osvojili največ točk in postali skupni zmagovalci prireditve v Italiji. S posamičnimi zmagami so se izkazali Nik Bergant Smerajc (do 10 let), Živa Andric (do 9 let) in Gal Sedmak (do 7 let), na druga mesta so se zavihteli Timo Šimnovec (do 10 let), Alen Pestotnik (do 9 let) in Erik Tomažič (do 8 let), tretja mesta pa so osvojili Benjamin Bedrač (do 11 let), Miha Hočevar (do 10 let) in Jaka Perne (do 8 let). Kako velika je bila premoč mengeških upov v Trbižu, slikovito pokaže že trojna zmaga v konkurenci avstrijskih, italijanskih in drugih slovenskih skakalcev, starih do 10 let. Vse tri stopnice na odru za najboljše so orliči iz SSK Mengeš - Tit Vo-ranc Božič, Nik Bergant Smerajc in Timo Šimnovec - zasedli tudi na tekmi dečkov do 11 let za pokal Tržiča, na katerem sta zmagi slavila tudi Benjamin Bedrač (do 12 let) in Jaka Perne (do 9 let), na drugih mestih pa so pristali Živa Andric (do 11 let), Alen Pestotnik (do 10 let) in Erik Tomažič (do 9 let). Selakovi izbranci so pustili viden pečat tudi na največjih tovrstnih poletnih prireditvah v Sloveniji - na reviji v Mostecu in mednarodnem tednu skokov na Gorenji Savi. Pod Rožnikom so se ob Taju Ekartu, zmagovalcu tekme v konkurenci do 14 let, med najboljšo trojico prebili še drugouvrščeni Benjamin Bedrač (do 12 let), Nik Bergant Smerajc (do 11 let) in Jaka Perne (do 9 let) ter tretjeuvrščena Živa Andric (do 11 let), pod Šmarjetno goro pa so ime SSK Mengeš na vrh ponesli Taj Ekart (do 14 let), Benjamin Bedrač (do 12 let), Živa Andric (do 11 let), Nik Bergant Smerajc (do 11 let) in Alen Pestotnik (do 10 let), Jaka Perne (do 9 let) pa je bil drugi. Za konec natrpanega junija so se mladi skakalci iz mengeškega kluba udeležili še tekmovanja v Vizorah, kjer so se veselili petih stopničk. Na najvišjo sta skočila Živa Andric (do 11 let) in Nik Bergant Smerajc (do 11 let), ki mu je družbo na odru za najboljše delal drugouvrščeni Timo Šimnovec, drugo mesto je osvojil tudi Jaka Perne (do 9 let), tretji pa je bil Benjamin Bedrač (do 12 let), in to kljub temu, da je po doskoku s hrbtom podrsal po plastični podlagi. Ene stopničke je prispeval tudi nordijski kombinatorec Leon Šarc, ki si je na tekmi za pokal Cockte v Kranju priskakal in pritekel drugo mesto. Besedilo: Miha Šimnovec Foto: Goran Andric Deseti teniški spopad Radomljanov in Mengšanov TK Mengeš in TK Radomlje že kar nekaj časa veljata za dva prijateljska kluba. Medsebojne vezi že vrsto let krepimo na sedaj že tradicionalnih prijateljskih srečanjih. Vsako leto odigramo dve medsebojni tekmi, in sicer eno v decembru v Harmoniji, eno pa poleti v Radomljah ali Mengšu. Minulo soboto smo odigrali že jubilejno deseto srečanje. Prvi tekmi sta se odvili v jutranjih urah, in sicer že ob pol osmih v Mengšu, za tem pa se je dogajanje selilo ob Kamniško Bistrico. Radomljani so imeli tokrat močno stisko z igralci, zato so mnogi morali igrati celo večkrat. V prvem kolu je nastopila tudi izkušena in zelo nevarna dvojica Mušič/Skok(brata Brian), ki sta brez težav odpravila za pol stoletja mlajša nasprotnika. Začetek je bil zelo tesen, saj je bil izid po prvih dveh kolih 5:5. Za tem pa je sledila enosmerna cesta Mengšanov, ki so v naslednjih dveh kolih nanizali osem zaporednih zmag in izid popravili na 13:5. Ivan Juretič in Borut Pišek sta izid še nekoliko izboljšala in že v zgodnjih popoldanskih urah zmago približala na doseg roke. Mogoče je prav ta bližina zmage, manjkali sta namreč le še dve točki, uspavala Mengšane. Začel se je mrk, ki je trajal vse do nastopa Bojana Rajka in Staneta Žuglja, ki sta v kombinaciji hitrih nog in veliko mero »debla-ških« izkušenj zabila zadnji žebelj v krsto. Točko sta dodala še dvojica Košir/Sočak in slavje se je lahko začelo. Končni izid, 18:14 v korist gostov. Mengšani smo bili nove zmage neizmerno veseli, saj sedaj vodimo že 7:3 v skupnem seštevku in se že nadejamo novega zvišanja izida na zimskem srečanju, ko se bodo Radomlje zagotovo v želji po maščevanju predstavile v najmočnejši možni luči. Ob koncu gre pohvaliti oba selektorja, Dušana Planinška in Andreja Kraševca, ki sta ponovno zorganizirala enkraten dogodek. Pohvala gre tudi gostujočemu klubu, za odlično oskrbo igralcev. Mengšani tako to pomlad zaključujemo v vrhunski formi in odločeni, da bomo tudi v jeseni spisali še kakšno zgodbo o uspehu. Besedilo in foto: Tim Janežič SPORT 6. odprto plesno tekmovanje Pleš' Tudi letos je potekalo odprto plesno tekmovanje Pleš' pod okriljem AIA-Mladinskega centra Mengeš. Prireditev se je odvijala v soboto, 20. maja, v telovadnici ŠD Partizan Mengeš. Plesalci so se pomerili v disciplini street dance, ki je ulični ples in spada pod moderne tekmovalne plese, ki večinoma vključujejo elemente hip hopa, prav tako pa lahko tudi elemente drugih plesnih zvrsti (modern, jazz, break dance). Pomerilo se je 52 plesalcev v starostnih skupinah od 6 -11 let in od 11-15 let, in sicer v kategorijah street dance: solo, pari, freestyle in skupine. Da so si tekmovalci med tekmovanjem malce odpočili, so za dobro vzdušje poskrbele navihane mažoretke pod mentorstvom Ani-te Omerzu, plesalke iz baletne šole Balerina Gaja Setnikar, Maja Požek in Sara Pirnat s svojimi čudovitimi modern točkami, za super zaključek pa je s pevskimi točkami poskrbela pevka in plesalka Zoya Petrič. Dogodek si je ogledalo kar 220 gledalcev, kar je tekmovalcem pričaralo pravo hip hop tekmovalno vzdušje. Super so se odrezali tudi naši mengeški hip hoparji. Izpostavili bomo le nekaj rezultatov: Eva Bauer - 1. mesto (freestyle solo), Yes team - 1. mesto (street dance skupine mladinci), Eva Bauer in Ivona Kiš - 2. mesto (street dance pari), Hip hop minnies - 2. mesto (street dance skupine pionirji), Eva Bauer- 2. mesto (street dance solo), Karin Gale - 3. mesto (street dance solo pionirji), Karin Gale - 3. mesto (freestyle solo pionirji), Gina Zakrajšek - 4. mesto (freestyle solo pionirji). Vsem tekmovalcem čestitamo za čudovito odplesano tekmo! Naši plesalci pa se že aktivno pripravljajo na nove plesne izzive, in sicer na mednarodno tekmo na Dunaju in na državno prvenstvo. Besedilo: Sanja Tomšič Foto: Simon Štebe Domišljija Prostovoljci po uspešnem tekmovanju, vodja Sanja Tomšič 26 Mengšan - junij 2017 iti NA XV. WORLD CHAMPIONSHIP HOME CREDIT ARENA LIBEREC 2017 - CZECH REPUBLIC HCJPlfcX Postava Slovenije za ekipno tekmovanje, z leve: T. Weisseisen, A. Božič, R. Škrlep, M. Škrlep, B. Škrlep in B. Rjavec NHK Mengeš na svetovnem prvenstvu v namiznem hokeju Trije člani NHK Mengeš so zastopali barve Slovenije na nedavnem svetovnem prvenstvu v namiznem hokeju, ki je sredi junija potekalo v Liberecu na Češkem. Na tekmovanju je nastopilo več 200 igralcev iz petindvajsetih držav, pomerili pa so se v naslednjih kategorijah: open, ekipno, juniorji, ženske, veterani, otroci do 13 let in super veterani. Za večino reprezentatov Slovenije je bilo to prvo veliko tekmovanje po štirih letih, Mojca in Miha Škrlep, člana NHK Mengeš, pa sta sploh prvič nastopila na svetovnem prvenstvu. Dejstvo je, da je namizni hokej v večini nastopajočih držav dosti bolj razvit kot v Sloveniji, na turnirjih nastopa več tekmovalcev, večja konkurenca pa omogoča tudi hitrejši napredek. Ekipa Slovenije se je pred štirimi leti še spogledovala z uvrstitvijo v četrtfinalu ekipnega turnirja, tokrat smo se morali zadovoljiti zgolj s 13. mestom. Med posamezniki je konkurenca še dosti hujša, najboljše države lahko nastopijo tudi z deset ali več tekmovalci, vseeno pa je B. Rjavec (NHK Kranj) uspel podvig in se je kot šele 117. nosilec uvrstil v finalno skupino in zasedel končno 61. mesto. Svetovni prvak je postal Latvijec E. Caics, ki je postal tudi nova številka ena svetovne namiznohokejske lestvice. Vtisi s svetovnega prvenstva so še sveži, člani NHK Mengeš pa smo nabrali dragocene izkušnje, ki nam bodo v pomoč pri nadaljnjem razvoju te igre v Sloveniji. Besedilo: Bernard Škrlep Foto: Bernard Škrlep, Rok Škrlep, Marko Curkovic I Miha in Bernard Škrlep med tekmo proti Belorusiji Mojca in Miha Škrlep med tekmovanjem v kategoriji otroci do 13 let Rezultati članov NHK Mengeš 1. Bernard Škrlep: Open: 133. mesto, Veterani: 39. mesto 2. Miha Škrlep Open: 135. mesto, juniorji: 27. mesto, otroci do 13 let: 14. mesto 3. Mojca Škrlep Juniorji: 35. mesto, otroci do 13 let: 19. mesto. 27 Mengšan - junij 2017 IZ ŽIVLJENJA CERKVE "Spoznali boste, da sem vas obiskala" To so besede Device Marije, ki jih je izrekla sestri Katarini Labouré, hčeri krščanske ljubezni, torej naši sosestri usmi-ljenki, ob prvem prikazanju. Marijina izvoljenka - s. Katarina - je bila ob prvem prikazanju mlada sestra. Ko je vstopila k usmiljenkam, je bilo treba preživeti preizkusno dobo, t.i. semenišče. Prav v času semenišča je doživela otipljivo srečanje z Marijo. Že kot otrok, ko ji je umrla mati, si je Katarina izbrala za svojo drugo mater Devico Marijo. Nebeška Mati je to otrokovo izvolitev vzela zares in je Katarino spremljala na njeni življenjski poti. Predolgo bi bilo pisati o vseh milostih, ki jih je bila s. Katarina deležna, zato bom v tem članku le na kratko predstavila dve prikazanji Device Marije sv. Katarini Labouré. Prvo prikazanje Zgodilo se je v glavni hiši sester usmiljenk v Parizu, 18. julija 1830. S. Katarina to srečanje z Nebeško Materjo opisuje z naslednjimi besedami: »Ob pol polnoči sem zaslišala, da me nekdo kliče po imenu. Prebudila sem se in pogledala v smer, od koder je prihajal glas /.../. Zagledala sem v belo oblečenega dečka /angela/ [1], ki mi je rekel: 'Vstani hitro in pridi v kapelo, sveta Devica te čaka tam.' /.../. Hitro sem se oblekla in stopila na dečkovo stran.« Ko je s. Katarina prišla v kapelo, Device Marije tam še ni bilo. Kmalu je zaslišala šum kot šelest svilene obleke in angel jo je opozoril, da prihaja Marija. S. Katarina je v prvem hipu dvomila, ali je podoba, ki jo gleda, Sveta Devica. Toda angel je razblinil njene dvome, ko ji je še bolj prepričljivo in odločno rekel: »Tu je Sveta Devica!« S. Katarina jo je spoznala in pravi, da je: »Z enim skokom bila pri njej. Pokleknila sem na oltarno stopnico in se z rokami naslonila na njena kolena. Tam sem preživela najslajše trenutke svojega življenja. Ne bi mogla povedati, kaj vse sem občutila.« V razgovoru je Marija med drugim poučila s. Katarino, kako naj premaguje svoje težave, ki bodo prišle v njenem življenju. Sestra takole opiše Marijino priporočilo: »Z levo roko mi je pokazala k vznožju oltarja in mi priporočila, naj prihajam tja in tam razodevam svoje težave. Zagotovila mi je, da bom tam prejemala vso potrebno tolažbo.« Prav je, dragi bralci Mengšana, da se za trenutek ustavimo pri tem nasvetu Božje Matere. Devica Marija tudi nam danes naroča, naj prihajamo k oltarju v župnijsko cerkev, da molimo, sodelujemo pri sv. maši in tudi sami izlivamo svoje srce pred Bogom. Ali se zavedamo, da se tukaj, v Božjem svetišču, izlivajo milosti, Božji darovi nam v pomoč pri naših potrebah in v vseh stiskah? Zavejmo se tega velikega daru in ga sprejmimo s hvaležnim srcem. Pri tem prikazanju je Devica Marija opozorila tudi na nesreče, ki bodo zadele Francijo in svet. O glavni vsebini prvega Marijinega sporočila je sicer morala sestra dolgo molčati. Pozneje je posredovala med drugim naslednje Marijine napovedi: Devica Marija je z bolečino na obrazu govorila, da bodo Francijo doletele nesreče, v revoluciji bo prelito mnogo krvi, pariški nadškof bo umorjen, križ bodo zaničevali in metali ob tla, znova bodo prebadali stran našega Gospoda, ves svet se bo pogreznil v žalovanje, duhovni sinovi in hčere svetega Vincencija pa bodo izkusili nebeško varstvo, ker bo Marija z njimi in sv. Vincencij bo njihov priprošnjik pri Bogu. V nadaljevanju je Marija rekla s. Katarini, da bi rada razlivala milosti posebno na Družbo hčera krščanske ljubezni. Toda sestre morajo biti bolj redoljubne in zvesto živeti po svojih pravilih. Marija je s. Katarini dala sporočilo tudi za vrhovno vodstvo Družbe, naj sprejmejo dve novi družbi, ki se bosta pridružili Družbi Hčera krščanske ljubezni. Vse, kar je Devica napovedala, se je zgodilo v svojem času. Velike nesreče so Francijo najbolj prizadele v revoluciji l. 1830 in 18701871. V tistem času so se nesreče vrstile druga za drugo. Ubogih je bilo vsak dan več. Toda med sestrami in lazaristi ni bilo žrtev. L. 1850 sta se napovedani družbi pridružili Hčeram krščanske ljubezni. Prva so bile sestre krščanske ljubezni, ki jih je ustanovila Elizabeta Ana Bayley Seton v ZDA, in druga vincentinke iz Straz-bourga, ki jih je vodila mati Lepoldina Brandis. Drugo prikazanje V drugem srečanju z Devico Marijo je bila s. Katarina obdarjena s posebnimi milostni. V prikazanju je videla znamenje čudodelne svetinje in dobila nalogo, naj pove svojemu duhovnemu voditelju, da poskrbi za dovoljenje pri škofu in da kovati svetinjo. Svetinja je bila zanjo in za mnoge njene sodobnike kot tudi za nas dar od Boga in znamenje njegove ljubezni do nas. Prve svetinje so bile 28 Mengšan - junij 2017 Ljubica pred glavnim oltarjem v kapeli Čudodelne svetinje na Rue du Bac 140, Pariz skovane na podlagi prikazanj 30. junija 1832. Svetinja se je hitro širila in na Marijino priprošnjo je bilo veliko čudežev. Zato so svetinjo poimenovali čudodelna. Veliko Slovencev kot tudi vernikov iz drugih dežel nosi čudodelno svetinjo. Z zaupanjem se zatekajo k Nebeški Materi v svojih stiskah in prejemajo milost ter moč v življenjskih preizkušnjah. Upam, dragi Mengšani, da tudi vam čudodelna svetinja ni tuja in da jo tudi sami nosite ter radi molite kratko molitev, ki nas jo je naučila Brezmadežna. Če kdo nima svetinje pa bi jo radi dobil, naj pride k sestram na Zavrte 45 in vam jo bomo z veseljem podarile. Ne samo to, rade bomo tudi molile za vas. Po vsem tem, kar smo izvedeli o Devici Mariji in njenih prikaza-njih s. Katarini Labouré, lahko občutimo, kako nas Bog ljubi in nam daje mnoga znamenja, da je z nami. Prvo znamenje njegove ljubezni je zagotovo njegov sin Jezus Kristus, ki nas je odrešil. Njemu je vedno blizu njegova Mati Marija, ki nam jo je dal za našo Mater. Nebeška Mati ne zapusti svojih otrok. Z nami je v naših preizkušnjah, težavah in padcih. Svetuje nam, naj gremo za njenim Sinom Jezusom Kristusom, naj živimo po njegovem nauku, naj prihajamo pred oltar in tam črpamo moč za življenje. Zato nam je tudi čudodelna svetinjica vedno priča Božje navzočnosti in Marijine materinske skrbi do nas. Nosimo jo radi in z vero pona-vljajmo molitev, ki nas jo je naučila Devica Marija: »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.« Besedilo in foto: s. Ljubica Jozic, HKL Družinska romanja Župnije Mengeš V mesecu aprilu in začetku junija smo v okviru Župnije Mengeš izvedli dvoje romanj po slovenskih božjih poteh. Družinska romanja so prvenstveno namenjena družinam, dobrodošli pa so prav vsi. Osnovna ideja je eno nedeljo v mesecu poromati po eni od božjih poti Slovenije in tako združiti prijetno s koristnim: lažji pohod, maša, kjer bi se zahvalili za vse, kar smo prijeli, ter se priporočili za naprej. Za češnjo na vrhu smetane pa bi še izvedeli kaj zanimivega o sami božji poti in svetniku, in vse to v družbi dobrih ljudi. V mesecu aprilu smo poromali na sv. Jošta nad Kranjem. Sv. Jošt, ki je zavetnik romarjev, je bil odlična začetna božja pot. Danes "Jošta" oblegajo rekreativci, nekdaj pa je bila to zelo priljubljena božja pot, kar lahko vidimo v romarski cerkvi. V njej so namreč svete stopnice, za katere izgradnjo je dal dovoljenje sam papež v Rimu, poslikal pa jih je znamenit slikar in Mengšan Franc Jelovšek. V Sloveniji so le troje svete stopnice. Postavljene so v spomin na stopnice, po katerih je šel Kristus v Pilatovo sodno dvorano v Jeruzalemu. V začetku meseca junija smo obiskali Marijo, Kraljico miru na Kureščku. Za razliko od sv. Jošta je še danes živa božja pot, ki jo obiskujejo od blizu in daleč. Tu je namreč Marija v svojih jasnih sporočilih sporočila, da na tem mestu deli mir. Zbor je vedno pred cerkvijo Sv. Mihaela v Mengšu, kjer nam župnik podeli svoj blagoslov, pot do izhodišča božje poti opravimo z lastnimi vozili. Na vznožju božje poti pomislimo na namen romanja ter krenemo proti vrhu, kjer nas že čaka naš župnik Janez Avse-nik. Imamo skupno mašo ter po maši krajše skupno druženje ter odhod domov. Na Kureščku smo bili še posebej lepo sprejeti. Dekleta, ki skrbijo za romarsko središče na Kureščku, so nas pogostila ter nam ob diaproekciji predstavila zgodovino in veličino božje poti na Kurešček, k Mariji - kraljici miru. Naslednje romanje je predvideno v septembru. Kraj romanja je še neznan, bo pa pravočasno objavljen na oglasnih prostorih Župnije Mengeš. Besedilo in foto: Mojca Petek 29 Mengšan - junij 2017 KULTURA Mengeški godbeniki odkorakali na pocitnice Razgibana igralna sezona Mengeške godbe gre proti koncu. Po odmevnem rock koncertu so se zaključile klasične vaje v prostorih godbenega doma. Izkoristili smo lepo vreme in dolge poletne večere ter naredili nekaj vaj korakanja z novim pred-vodnikom Žanom Avbljem, da bomo kar najbolje pripravljeni na novo gostovanje v avgustu. Tudi junija smo pridno nastopali. V soboto, 10. junija, smo počastili častitljiv jubilej našega baritonista Janeza Pera, ki je praznoval 70 let. Na njegovem domu se je zbralo lepo število glasbenih prijateljev pa tudi znancev iz drugih krogov, saj je Janez od vedno zelo aktiven na večih področjih. Mengeška godba je skupaj z veteransko sekcijo, ki jo slavljenec tudi vodi, zaigrala nekaj skladb, nato pa so se na odru menjali številni glasbeni sestavi, vrstila pa so se tudi rojstnodnevna presenečenja. Janezu želimo vse najboljše, z željo, da bo še dolgo igral z nami. Tradicionalno smo sodelovali pri telovski procesiji, ki je mimo treh kapelic potekala v nedeljo, 18. junija zjutraj. Junijske nastope smo zaključili v sredo, 28. junija, z igranjem na proslavi v Trzinu. Godbeniki in godbenice si bomo med poletjem privoščili nekaj oddiha, kljub temu pa nas bo moč slišati na kar nekaj nastopih, tako v domači občini kot njeni okolici. Že zdaj pa se veselimo gostovanja v Franciji, na katerega odhajamo 12. avgusta, nato pa nas za zaključek poletja čaka še nastop v Avstriji. Spremljajte nas. Besedilo: Maja Keržič Foto: Ana Pišek Helena Testen prijela certifikat kakovosti za fotografijo Zveza likovnih društev Slovenije v projektu Zlata paleta je skupaj s Kulturnim društvom likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline GAL iz Rečice ob Savinji pripravilo tematsko razstavo »Fotografija in kiparstvo«. Odprtje razstave je bilo v četrtek, 29. junija 2017, ob 18.uri na Rečici. V izbor za razstavo je uvrščenih štirideset fotografij in dvaindvajset kipov. Član strokovne komisije, magister umetnosti Zoran Poznič, je ob odprtju razstave povedal, da so umetniške fotografije, ki so razstavljene, rezultat poglobljenega dela avtorjev in izkazujejo premišljeno vsebino in pristop. Poudaril je tudi, da se te fotografije prav gotovo lahko kosajo z deli profesionalcev. ZLDS je podelila osem certifikatov kakovosti za fotografijo in šest za kiparstvo. Članica našega društva Helena Testen je za svojo fotografijo na temo »živo cvetje« prejela certifikat kakovosti, za kar ji čestitamo. Likovno društvo je sodelovalo s 14 fotografijami, od katerih jih je 11 uvrščenih v izbor in razstavljenih. Avtorji uvrščenih so: Lojze Burja, Leonida Goropevšek, Ani Karo, Binca Lomšek, Barbara Rabič, Anka Sodec in Helena Testen. Helena Testen "Poletje", prejemnica certifikata kakovosti Besedilo: Binca Lomšek Foto: Helena Testen Irena Gorenc okrasila stene Trdinovega hrama Članica Likovnega društva Mengeš Irena Gorenc, ki v društvu ustvarja že vrsto let, je te dni junija okrasila stene Trdinovega hrama v Mengšu s svojimi likovnimi deli. Uživa v slikanju krajine v akrilu, se loti tudi drugih izzivov in se redno udeležuje ex temporov Ljubljane, Sore, Grožnjana, kjer je nastalo tudi razstavljenih sedem likovnih del. Na ogled bodo predvidoma do konca avgusta. Besedilo in foto: Binca Lomšek 30 Mengšan - junij 2017 , I Skupinska slika vseh udeležencev festivala fjL v» Folklorna skupina Mengeš na CIOFF festivalu v Portoriku Folklorni skupini Mengeš je v letu 2017 ponovno uspelo pridobiti udeležbo na mednarodnem CIOFF festivalu, tokrat v Portoriku. Gre za najvišji rang folklornih festivalov pod okriljem UNESCA, na katerega smo se uspeli uvrstiti na podlagi odličnih ocen s predhodnih festivalov in revij pod okriljem JSKD. osrednji večdnevni festivalski dogodek pa se je odvijal v mestu Aguadilla. Tu smo tudi postavili svojo stojnico, ki je bila zelo obiskana, vse kar smo uspeli prinesti s seboj je dejansko »šlo za med«. Poleg nastopanja na festivalu smo turnejo seveda izkoristili za spoznavanje in ogled naravnih lepot, lokalne kulinarike, bujne vegetacije in turističnih znamenitosti te otoške karibske države, ki spada pod okrilje ZDA. Ameriški dolar je tudi uradna valuta, jezik pa španščina, saj gre v osnovi za špansko kolonijo, ki so jo v letu 1898 prevzeli Američani. Z nami na festivalu nastopajo še predstavniki Kolumbije, Poljske, Italije, ZDA, Paname, Turčije in domače skupine iz Portorika. Vsi skupaj smo prikazali zanimive in kvalitetne nastope, vsaka na svoj način predstavlja svojo kulturo in državo. Hkrati pa vsi povezani v edinstveni festivalski atmosferi, ki nas je združila skupaj z domačini v nepozabno doživetje. Organizatorji niso pozabili tudi na najšibkejše, tako da smo s svojo prisotnostjo in skupnim srečanjem razveselili otroke z downovim sindromom, obiskali pa tudi sirotišnico, kjer je bil sprejem še posebej prisrčen. Z res izjemnimi vtisi smo se srečni in zdravi vrnili domov. Veseli, da smo imeli priložnosti vse to doživeti in ponosni, da lahko prispevamo pomem-Nastanjeni smo bili v bližini kraja Rincon, na zahodni obali otoka, kjer se ben delež k razpoznavnosti naše kulture, Mengša in Slovenije v svetu. je festivalsko dogajanje tudi začelo. Nastopi in povorke po mestih so se v nadaljevanju odvijale še v mestu Guanica na jugu in Loiza na severu Besedilo: Boštjan Svete otoka. Organiziran je bil tudi vodeni ogled glavnega mesta San Juan, Foto: FS Mengeš in festival Portoriko Likovna razstava na Osnovni šoli Mengeš »Naj bo pesem« - mentorska dejavnost Likovnega društva Mengeš V okviru mentorskega sodelovanja našega društva v programu obogatitvenih dejavnosti OŠ Mengeš za nadarjene učence na letošnjih januarskih delavnicah je sodelovalo 16 učencev. Nastalo je veliko likovnih del, ki so jim, kot tudi njihovim mentorjem, lahko samo v ponos. Veseli smo takega sodelovanja in načina dela, ki združuje mladost in zrelost, bogati pa vse udeležence. Likovni pedagog Lojze Kalinšek, pet članov likovnega društva Mengeš in akademska slikarka Irena Gayatri Horvat iz Zagreba smo na delavnicah usmerjali učence v raznih tehnikah in načinu likovnega ustvarjanja, od slikanja z akrilnimi barvami s čopičem ali lopatico, risanja in laviranja tuša do suhega pastela, kolaža in monotipije. »Naj bo pesem« v glasbenem okolju Mengša je bila vodilna tema ustvarjanja, kar 36 likovnih del z delavnice pa je razstavljenih v knjižnici OŠ Mengeš. Besedilo in foto: Binca Lomšek --—rt Razstava v knjižnici OS Mengeš mi i m it - >U j i tr. i ™ 0 Ri KULTURA Nina Belingar: Magična krasota mang, posuta z jagodami V teh vročih dneh se v Mladinskem centru Mengeš predstavlja mlada umetnica Nina Belingar. Svoja dela je razstavljala že v Ljubljanski knjižnici Otona Župančiča, Mladinskem centru Postojna, v Novem Mestu in klubu SOT 24,5 na Metelkovi v Ljubljani. Trenutno so izbrana dela na ogled tudi v mestu Augustusburg v Nemčiji, kjer bo avtorica vodila tudi kopico delavnic v povezavi z ilustracijo, ustvarjanjem printov in v njenem priljubljenem slogu, ki izvira iz znanih, priljubljenih japonskih stripov. Razstava Nine Belingar v Mladinskem centru Mengeš Nina Belingar ustvarja že od malih nog, resneje pa se je z ilustracijami pričela ukvarjati v srednji šoli. Večinoma ustvarja v stilu priljubljenih japonskih ilustracij in stripov, kjer imajo idealizirane osebe znatno povečane lesketajoče se oči, bujne lase različnih barv in raznovrstna modna oblačila. Japonski strip oziroma manga je v Sloveniji vedno bolj priljubljena vrsta stripa. Prvotno se izdaja v temu namenjenih revijah, pri nas pa jih prodajajo v obliki posameznih zvezkov ali knjig. Zaradi svojega privlačnega videza in prav posebnega načina upodabljanja okolja, človeških gest in gibanja, ostajajo mange ostajajo izjemno privlačne tako za mladino kot tudi za odrasle ljubitelje stripov, japonske kulture in domiselnih vsebin. Svojevrstna estetika in za njo potrebna preciznost sta Nini Belingar postali ljubi v času srednje šole, takrat se je tudi odločila, da bo za nadaljnjo izobraževanje vpisala smer japonologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, danes pa v Japonskemu izobraževalnemu centru Genki poučuje japonščino. V preostalem času pa med prebiranjem ostalih mang ali napetih fantazijskih romanov redno ustvarja svoje lastne serije ilustracij, ki jih kater ob priložnostih prodaja na različnih konvencijah, sejmih in tržnicah. Na tokratni razstavi v Mladinskem centru Mengeš so razstavljena dela iz različnih serij s podobami zimskih kimonov, zodiaka, letnih časov, seta Strawmato ter posamezni liki gracioznih vil in misterioznih Scafr bo-ysov iz umetničinega nastajajočega stripa. Za njegovo nastajanje je potrebna organizirana struktura, ogromno časa in potrpežljivosti. Posamezni liki imajo izoblikovan karakter, raznovrstne lastnosti, imena in konsistenten videz. Avtorica je za svoj prihajajoč podvig osnovala všečna bitja, gozdne, nočne in sončne vile ter čedne fante s prefinjenimi šali, nakitom in živalskimi družabnicami/ki. S pomočjo manjših formatov, primernih za zbiranje, želi upodobljene like približati širši publiki, kar bi nedvomno pripomoglo k popularnosti njenega stripa, ko bo ta izšel. Nino, Sena in Marina se na razstavi pridružujejo personi- fikacijam nebesnih znamenj: kozorogu, ribi, tehtnici, ovnu, devici, biku in raku. Ta so odeta v tipične ornamente mang, kamor spadajo razbohoteno cvetje, čipke, geometrični vzorci, pikice, precizna šminka in delikaten nakit. Primerno letnemu času sta na ogled tudi dve deli iz serije Strawmato, prikupna portreta v domiselni kombinaciji sladkih jagod in sočnega paradižnika. Na ogled je tudi dovršena ilustracija, ki je hkrati krasi junijsko naslovnico slovenske revije MAGnet. Ta bralcu postreže tako z izborom člankov na temo animejev in mang kot tudi s tistimi o japonski kulturi, zgodovini in aktualnih dogodkih v Sloveniji in njeni bližnji okolici. Za svoje stvaritve umetnica uporablja rastrsko folijo za ozadja, Copic markerje za konture in konkretnejša polnjenja, navadne barvice, tuš in tehniko akvarela za še osupljivejše barve. Skrbno poskenirana dela nato odnese k tiskarjem, ki jih v različnih velikostih natisnejo na izbrano vrsto papirja. Posamezne printe je tako moč kupiti na že poprej omenjenih konvencijah ali od avtorice osebno ali preko socialnih omrežij pod imenom Strawberry-goose. Vljudno vabljeni na razstavo v AIA - Mladinskem centru - v fantazijski svet očarljivih bitij, na ogled jagodičevja, hortenzij in nadvse privlačnih ter ljubkih likov z venomer razvijajočo se zgodbo! Besedilo in foto: Maša Žekš Rekordna udeležba likovnikov na "Sprehodu ob Pšati" Sončna sobota, 17. junija 2017, je obetala lep dan. Tega smo se veselili člani Likovnega društva Mengeš, ki smo pripravili tradicionalno spomladansko galerijo na prostem "Sprehod ob Pšati" in nanjo povabili številne likovnike iz različnih krajev Slovenije. Galerija je bila postavljena od 10. do 16. ure. Pod cvetočimi in dišečimi lipami v Staretovem drevoredu v Mengšu, skrito pred vročim junijskim soncem, je razstavljalo 26 likovnikov in na 36 stojalih na ogled postavilo 126 likovnih del. Gostili smo likovne ustvarjalce iz Kamnika - med njimi tudi umetnico s Kitajske, Radomelj, Trzina, Ljubljane, Litije, Trbovelj in Kisovca. Številni obiskovalci galerije in mimoidoči so občudovali široko paleto motivov in tehnik, opazovali so ustvarjalce pri delu in se z njimi tudi družili. Še posebno razveseljivo je bilo opazovati otroke, ki so hodili od stojala do stojala in občudovali razstavljena dela, starši pa so jim razlagali slike. In ni jih bilo malo na sprehodu skozi park ... Torej se ni bati za zanimanje za ljubiteljsko kulturo pri najmlajših ... Udeleženci galerije "Sprehod ob Pšati" v Staretovem drevoredu Besedj|o jn foto. Bjnca Lomšek 32 Mengšan - junij 2017 Prva likovna kolonija »Podobe Novega Kloštra skozi čas« Na povabilo likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Polzela je šest likovnikov iz Likovnega društva Mengeš sodelovalo na prvi likovni koloniji »Podobe Novega Kloštra skozi čas«. Skoraj trideset likovnikov je skupaj upodabljalo podobe nekdanjega samostana, ki stoji že od leta 1452. Njegova burna in bogata preteklost je ustvarjalcem burila domišljijo. Samostan oziroma graščina je preživela napade Turkov, upore kmetov, udare strele in posledično požiga ter sesutje zvonika, več menjav lastnikov, vojne ... Zdaj je graščina delno obnovljena in jo preurejajo v konferenčni center. Prijatelji KUD Polzela so nas zelo lepo pričakali in odlično pogostili, saj smo jedli kot grofje v čudoviti jedilnici izjemno okusno, carsko kosilo. Seveda smo najprej v senci grajskega poslopja, pod oboki graščine in lipe sredi dvorišča postavili svoja stojala ter se zatopili v delo. Nastajale so podobe graščine in njene okolice, zvonika, detajlov zgradbe ... Vsak je našel svoj likovni izziv in se izrazil na lasten način s svojo likovno besedo. Čudovito vzdušje v objemu hladnih grajskih zidov in krasno vreme je botrovalo nastankom novih likovnih del. Besedilo in foto: Binca Lomšek Razstava prve likovne kolonije Na grajskem dvorišču dvorca Novi Klošter kar trideset slik na stojalih Pravo poletno sonce ni odgnalo številnih obiskovalcev graščine Novi Klošter v Založah pri Polzeli ob odprtju razstave prve likovne kolonije »Podobe Novega Kloštra skozi čas«. Toliko obiskovalcev graščina, katere del notranjosti je obnovljen in namenjen kulturno-kongresnemu centru, še ni videla. Graščino upravlja Društvo Dvorec, duša pa je upravnica Carmen Maria Fernandez. V atriju skrivnostne graščine, ki na zunaj kaže propadajočo podobo nekdaj delujočega mogočnega samostana, v notranjosti pa se skriva pravi zaklad, smo v torek, 13. junija 2017, preživeli lep in nepozaben dan. Sodelovalo je 30 ustvarjalcev na grajskem dvorišču in pod arkadami, seveda v senci. Prav toliko obiskovalcev je bilo 20. junija 2017 na odprtju razstave postavljenih slikarskih stojal s čudovitimi likovnimi deli in prav vsako je bilo drugačno videnje tega dvorca. V kulturnem programu, ki se je odvijal v senci grajske lipe sredi dvorišča, so sodelovali glasbeniki in pevci KUD Polzela. Župan Občine Polzela Jože Kužnik je v nagovoru pohvalil organizatorje za izjemno dobro pripravljeno prvo likovno kolonijo in razstavo likovnih del ter jo imenoval »zgodba o uspehu« in izrazil željo, da se sodelovanje z likovniki iz Mengša nadaljuje in postane tradicionalno. Govor predsednice likovne sekcije KUD Polzela Mojce Korošec je bil velika zahvala za trud prav vsem sodelujočim in organizatorjem. Leonida Goropevšek, predsednica Likovnega društva Mengeš, je v govoru izrazila zahvalo vsakemu posebej in vsem skupaj, saj smo bili pogoščeni kot grofje. »Resnično si želimo, da to naše prijateljstvo poglabljamo, saj nas vse to bogati in nam prinaša izkušnje v vseh oblikah,« je zaključila in povedala še, da je mengeškim likovnikom v čast sodelovati z zagnanimi Polzelani. Predsednik KUD Polzela Marko Slokar je nadvse navušen nad tako prireditvijo in si želi, da se grajsko življenje oživi in postane graščina Novi Klošter kulturno središče tega okolja. Gobarsko društvo Polzela je pripravilo neverjetno okusne jedi iz gob in zelenjave, pogostitev je bila ponovno enkratna. Po končanem kulturnem programu je upravnica Carmen povabila številne obiskovalce na ogled obnovljenega dela graščine. Nekateri so posedeli v senci in v družbi glasbenikov prepepvali, da se je pesem razlegala po dvorišču in pod arkade. Za Likovno društvo Mengeš so ustvarjali Lojze Burja, Irena Gorenc, Leonida Goropevšek, Dari Korošec, Martina Kozamernik in Binca Lomšek. Razstavljena dela se bodo v avgustu preselila na drug grad v okolici, in sicer na Grad Komenda, kjer je naše društvo v lanskem letu že razstavljalo. S tako prireditvijo se KUD Polzela lahko ponaša in pohvali prav povsod. Besedilo in foto: Binca Lomšek Član in članice našega društva pred svojimi likovnimi deli 33 Mengšan - junij 2017 POLITIKA (SMO) SLuf.a| ti n. r.i. U... .-h,'!!.. Športna dvorana Občina Mengeš vsekakor spada med razvitejše slovenske občine, klub temu pa še nima osrednjega zidanega športnega objekta, ki bi služil rekreativnim in tekmovalnim športnim aktivnostim, še posebej pa športnim programom naših osnovnošolcev. Finančna sredstva za njegovo izgradnjo so bila zagotovljena v kar nekaj proračunih preteklih let, Občina pa tega objekta še ni uspela zgraditi. Neprijetno je tudi dejstvo, da je bilo v preteklih letih že dvakrat pridobljeno gradbeno dovoljenje in obakrat je poteklo (enkrat za lokacijo kjer stoji šolska telovadnica in enkrat za novo lokacijo), za kar je bilo porabljenega že veliko proračunskega denarja. Ne glede na vse težave iz preteklih let v SMO pričakujemo, da bomo tudi v Mengšu končno dobili tak objekt, ki bo služil čim večjemu številu naših občank in občanov. Občinski svet Občine Mengeš je letos v proračunu ponovno zagotovil sredstva za gradnjo športnega objekta in jih zagotovil tudi v naslednjih letih s sprejemom Načrta razvojnih programov za obdobje 2017-2020. Vzpodbudno je dejstvo, da je Občina pristopila k izdelavi idejnega projekta, ki je bil predstavljen na junijski seji Občinskega sveta. Župan je imenoval tudi gradbeni odbor in glede na njegovo sestavo lahko zaupamo, da bo projekt strokovno in postopkovno izpeljan v skladu s potrebami občine Mengeš in seveda v skladu z veljavno zakonodajo. Upamo, da bo izvedba projekta ves čas nadzirana tudi v finančnem smislu, da ne bo prihajalo do neupravičenih dodatnih stroškov, kar se pri takih projektih pogosto zgodi, posebno, če investitor ne vzpostavi ostrega finančnega nadzora nad izvedbo projekta. Glede na razpravo in informacije, ki smo jih pridobili na predstavitvi, lahko pričakujemo, da bo objekt zgrajen v prvi polovici leta 2019. Upamo, da v tem času ne bo prihajalo do nepredvidenih dogodkov, ki bodo zavrli ali upočasnili njegovo izvedbo. Ob vsem navedenem pa mora Občina posledično razmišljati še o dveh stvareh, in sicer o nadomestnih zunanjih rekreativnih površinah, ki bodo stalno na voljo vsem občanom, ki jih bomo izgubili zaradi lokacije postavitve športne dvorane ter o določitvi upravitelja športne dvorane. V stranki SMO pričakujemo, da se bo občinska uprava z vso resnostjo lotila tudi teh dveh problemov in našla ustrezne rešitve. Besedilo: Peter Gubanc, predsednik SMO SDS Umeščanje športnega objekta na ploščad v parku V četrtek, 22. junija 2017, je bila 20. seja občinskega sveta, na kateri je bila pod tretjo točko dnevnega reda predstavitev idejne zasnove večnamenske športne dvorane. Svetniki smo dobili možnost, da zastavimo vprašanja projektantu in občinski upravi. Naj najprej izpostavim, da je župan zavestno kršil 28. in 32. člen poslovnik občinskega sveta občine Mengeš (k točki dnevnega reda ni bilo gradiva) in h kršenju je spodbujal župan vse svetnike. Proti zavestnemu kršenju poslovnika sva bila proti le dva svetnika. Kljub temu so svetniki potrdili proračun, ki omogoča izgradnjo mnogo predrage športne dvorane na športni ploščadi v parku. Vprašanja naše svetniške skupine so se nanašala na varnost v okolici vrtca Gobice in Oblačka, ko se bo gradila nova športna dvorana. Zanimalo nas je tudi delovanje gradbenega odbora, ki vzporedno z vsemi projekti deluje že več kot 9 let. Tu smo župana prosili, da bi lahko predhodno na temo dvorane sklical kolegij predstavnikov svetniških skupin, vendar so se mu ti zdeli preveč nestrokovni, da bi se z njimi pogovarjal o dvorani. Pohvalil sem tudi delo prejšnje direktorice Marije Kos, saj bi se lahko po njeni zaslugi s sredstvi, ki so bila povrnjena iz EU skladov za čistilno napravo in kanalizacijo, zgradi športna dvorana, podobna kot so jo zgradili v Mirni Peči. Za tako dvorano so sredstva že zagotovljena. Dvorana bi lahko stala tam, kjer stoji trenutna telovadnica in se širila proti vzhodu. Ponovno bi poslušali, da bi v tem primeru potrebovali arheologe, a v isti sapi župan za svoj projekt na ploščadi zatrjuje, da se arheologija začne šele 1,3m pod zemljo. Dvorano v Mirni Peči so zgradili za 1,3 milijona evrov +DDV, v Mengšu pa želi župan postaviti dvorano sredi igralne ploščadi za 4.080.900 evrov z DDV, kar ni gospodarno. Za omenjeno vsoto bi lahko zgradili dvorano za tekme mednarodne lige, če bi jo dvignili le za dva metra, da bi ustrezala pravilom, vendar župan tega ne odobrava. Zanimalo me je tudi, zakaj nismo svetniki dobili analize cen izgradnje podobnih dvoran zgrajenih po Sloveniji, župan pa vsiljuje samo svojo opcijo. Zanimala me je tudi prometna ureditev, saj bo po novem dvorana sprejela do 1.100 ljudi. Vendar je župan zatrdil, da so ovinek, ki je takoj pri kamnitem mostu, »poširili«. Lepo vas prosim! Na Šolski ulici je dnevno prisotnih preko 800 otrok in širitev ovinka ni rešitev. Prometna ureditev je že sedaj skorajda neprimerna, kaj šele bo, ko se bodo na Šolsko cesto ob kakšni prireditvi s povabljenimi gnetli tudi starši in otroci. Sprva bi bilo potrebno urediti primerno cestno infrastrukturo in nato pristopiti k postavitvi dvorane na mesto, kjer je obstoječa, in jo razširiti proti vzhodu, ki bi jo izgradili za polovično ceno od trenutne. Namesto da bi župan ob vseh vprašanjih prepustil besedo strokovnjakom, se je, tako kot vedno, znesel nad svetniki. Župan me je verbalno napadel, češ kaj se zanimam za varnost na Šolski ulici, saj naj bi blizu živel tudi jaz. Ravno zato, ker živim v bližini, sem na pot, kjer se vsak dan gibljejo otroci šole in vrtca, še toliko bolj pozoren. Na županov ukaz smo morali svetniki svetniška vprašanja postavljati iz klopi, tako da vprašanja niso posneta na kameri in ni dokazov. Glasoval sem proti proračunu, pa ne zato, ker bi bil proračun slabo sestavljen, vendar le zaradi postavke športne dvorane, saj nihče ne ve, kako bo ta dvorana izgledala, gradiva ni, cena pa bo še narasla. In očitek, da smo bili za izgradnjo te dvorane vsi svetniki, je laž. Letošnjega proračuna nisem podprl, ker župan vsem svetnikom, ki so podprli njegov proračun, očita, da on gradi dvorano zaradi svetnikov in da je prisiljen delati določene aktivnosti v smeri izgradnje dvorane, v drugi sapi pa hiti pojasnjevati, da je njegova skupina »strokovnjakov« v ozadju ves čas pripravljala projekt športne dvorane na ploščadi. Osnovna šola potrebuje telovadnico, vendar ne potrebuje pozidane vse okolice. Z umeščanjem športne dvorane na mesto ploščadi ne bomo imeli več parka, ampak strnjeno mesto do Gobavice. Še večji problem bo nastajal v zoženem delu cestišča pri Bolti in pri Berlotu, še posebno, ko bo v dvorani 1.000 ljudi ter 500 ljudi v Špas teatru. Po trditvah podžupana naj bi gradili še novo garažno hišo, kjer je že obstoječe občinsko parkirišče, da o izgradnji novega dela šole, kjer se trenutno nahaja telovadnica, sploh ne omenjam. Računsko sodišče trenutno že preverja obnovo mrliških vežic. Potrebno je zagotoviti, da se ne ponovi zgodba še na predragem projektu izgradnje športne dvorane. Na sejah sem tudi večkrat prosil župana, naj občina uredi preglednost rondoja Mengeš-Rodica. Obstoječa hrupna zaščita je nepregledna. Za boljši pregled potrebujemo stekleno pregrado. Župan Jerič je vedno podal odgovor, kot da to ni mogoče, ker je cesta državna. Ko sem z drugimi svetniki podal pobudo, da se uredijo rondoji s prepoznavnimi simboli Mengša, je župan prav tako dolgo zatrjeval, da jih ni mogoče urejati, ker naj bi bili državni. Vendar jih je občinska uprava po dolgem času le uredila v letu 2017. Torej se da urediti tudi preglednost rondoja. Za to župana naprošam, naj se nemudoma obrne na DRSI in z njihovo pomočjo reši nepreglednost rondoja. O celovitem političnem dogajanju nam po novem lahko sledite na FB profilu - SDS Mengeš ali na Twiterju - SDS Mengeš. Besedilo: Matej Hribar, svetnik 34 Mengšan - junij 2017 Pred- in popoletno dogajanje 2017 - uvod v super volilno leto Najprej referendum proti Zakonu o 2. tiru, volitve predsednika države in parlamentarne ter lokalne volitve. Še odziv na mnenje Petra Gubanca, zapisnega v junijskem Men-gšanu, na strani 35, citiram: »... da je slovesnost ob občinskem prazniku priložnost, da se posebna pozornost posveti tudi Men-gšanom, ki so vodili našo občino v preteklosti«. Stvar občečloveške kulture in človeške širine ali pa le pozornosti je, da se zahvalimo. To sem sam storil takoj na prvi slovesnosti po svoji izvolitvi. Zahvalil sem se Janezu Peru za njegovo delo in mu izročil spominsko darilo. Aktualni župan Občine Domžale nas vsako leto povabi - vse nekdanje vodilne - v nekdanji oz. sedanji Občini Domžale. Tokrat bom (počitniško) navedel dvoje (delnih) pohval upravi občine oz. županu, in sicer zaradi redkih, skoraj izjemnih usli-šanj dveh mojih predlogov. Vsaj v osnovi. Morda je kdo predlagal kaj podobnega. Pred letom in pol sem predlagal postavitev pitnika ob Dimče-vem znamenju, kjer je sedaj prečrpavališče za domžalsko vodo z Mengeškega polja za Veliki Mengeš ter Topole in Loko. Mali Mengeš naj bi se v glavnem oskrboval iz Žečka. Postavili so preprost in poceni pitnik. Takega kot v mestnem parku, ki pogosto ne deluje. Predlagal sem robustno izvedbo s kamnitim masivnim podnožjem, nikakor ne industrijskega, ker tak ne sodi v okolje oz. prostor Dimčevega znamenja. Predlagal sem tudi napis v smislu »Postoj in se odžejaj - kakovostna (nadzorovana) zdrava pitna voda - občina Mengeš - mengeško polje«. Izgleda, da je bilo s strani Občine Mengeš vse prepuščeno upravljavcu vodovodov in smo dobili le nalepko s famoznim in dvoumnim PR napisom podjetja. In to kar na posodi za odtekanje vode: »Prodnik Čista pitna voda, poezija« - s pesniškim dodatkom (pač poezija): »Živi za ... Ne obsoja. Voda.«. Uff, človeku te besede kar zbistrijo vodo podtalnice iz vodnjakov nekaj 100 metrov nižje. Prav tako pred letom in pol sem kot pobudo navedel prostorsko, okoljsko, poslovno, turistično (ne)urejenost krožišč obvoznice oz. povezovalne ceste. Predlagal sem, da se jih uredi v interesu akterjev Občine Mengeš. Omenil sem primera dobre prakse in dodal sliko iz Divače ter navedel pogumen pomnik v Lescah v čast Avsenikov. Občina je uredila (le) zasaditev. Žal pa samo s tem mimo vozeči z ničimer ne zaznajo, da se peljejo mimo Mengša. Uživajte v poletju, vodah, soncu, naravi, jutranjih in večernih svežinah. O resnejših temah pa kdaj drugič. Na primer o 'kemisih', tudi v našem okolju in NOVI (STARI) idejni zasnovi nizkoenergijske večnamenske športne dvorane v Mengšu, brez vseh predpisanih postopkov in nas neprimerni lokaciji tik ob Pšati, pa na naših spletnih mestih na FB in po novem tudi na PW: www.facebook. com/CivilnaIniciativaMenges, www.publishwall.si/CivilnaInicia-tivaMenges. Besedilo: mag. Tomaž Štebe OBVESTILA - OGLASI W KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM Slovenska cesta 28,1234 Mengeš Poziv za sodelovanje na prireditvi »Izzivamo talente«, ki bo potekala v okviru 25. Sejma v Mengšu Kulturno društvo Mihaelov sejem in podjetje Toma prireditve, organizatorja jubilejnega 25. Sejma v Mengšu, ki bo potekal na ploščadi OŠ Mengeš od 22. do 24. septembra, poziva nadobudne mlade, da širši javnosti predstavijo svoje raznoliko znanje, ideje ter talente. Predstavitev bo potekala v prireditvenem šotoru v okviru 25. Sejma v Mengšu; in sicer v soboto, 23.09.2017 s pričetkom ob 10. uri. Pravila udeležbe: - Starost tekmovalcev ne sme biti več kot 18 let. - Vsak nastopajoči se predstavi z eno točko po lastnem izboru. - Točka lahko traja največ 5 minut. - Največje število udeležencev (posamezne točke) je 10. - Tekmovalce bo ocenjevala strokovna komisija. - Vsi nastopajoči prejmejo priznanje za sodelovanje ter bone za hrano in pijačo. - Prvi trije po izboru komisije prejmejo lepe nagrade. Vse zainteresirane prosimo, da se prijavijo najkasneje do 21. avgusta 2017, na elektronski naslov: toma.prireditve@siol.net. Za podrobnejše informacije ali pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 041 660 485 (Boštjan), po 17. uri, ali na navedenem elektronskem naslovu. Ob prijavi je potrebno navesti: • Naziv nastopajočega, • število članov, • poimenski seznam članov z letnico rojstva, • opis točke, • stavek ali dva o nastopajočih. Kar pogumno s prijavami! 22, 23. 24. september 2017: 25. SEJEM V MENGŠU z Eil r. KENWOOD % BLAUPUNKT VESTEL HITACHI IV« AUDIO *** ^ VIDEO SERVIS SERVISNI PARTNER ZA SLOVENIJO Telefon: 01 729 1 3 03 Telefon: 01 729 13 04 E-pošta: avs.menges@siol.net Internet: www.sharp-servis.si Hribarjeva ulica 38, 1234 MENGEŠ Delovni čas: od 9.-12. in od 15.-18. ure OptikaGolavšek s. p. Vida Golavšek mojstrica očesne optike 35 Mengšan - junij 2017 PISMA BRALCEV Osemnajsti ogled zajetij alpske vode na izvirih pod Krvavcem in gorniški pohod s pobiranjem (redkih) odpadkov po brezovškem grabnu Konec maja smo, kot vsako leto, šli na ogled zajetij alpske pitne vode Izviri - po domače krvavške vode. Mimogrede, da se ve, to so viri pitne vode z enakimi fizikalnimi lastnostmi, kemičnimi in mikrobiološkimi vsebnostmi, kot je t. i. kamniška voda iz Iverja, prodnatega zajetja Kamniške Bistrice nasproti kamnoloma v Stahovici, s kraškega območja Kamniških Alp. Nedvoumno iz rezultatov analiz obeh zajetij vodovodov alpske vode je, da ne vsebujeta nevarnih pesticidov in le včasih je zaznati - po koncu daljših sušnih obdobij -prisotnost bakterij. Za razliko od podtalnice iz domžalskih vodnjakov z včasih preseženimi nitrati je tu zaznan desetilatrazinom. Poleg treh stalnih vztrajnikov Romana, Tomaža in Vidota, pa že večkrat udeleženca Zvoneta, se nam je tokrat pridružil novinec -vodja PE vodovoda na Komunali Kranj Jan Kristjan Juteršek. In tako držal lanskoletno obljubo. Pri najnižjem ležečem južnem cestnem dostopu do Brezovškega grabna (na liniji 12. stebra) pa nas je pričakal vodja RTC Krvavec Marko Grebene in nas z redkimi odpadki (npr. dve plastični kanti za olje, kovinski deli, guma) odpeljal do turistične kmetije Planšarije Pr' Florjan na Kriški planini. Gospodar Florjan Slatnar je povedal, zakaj je prišlo do vodnega udara in kako kompakten je bil Brezovški graben nekoč, tudi v spodnjem delu. Saj tu živi ves čas, je lastnik preko 100 hektarjev zemljišč, je lovec in je Graben že neštetokrat prehodil. »Imam zabeleženo.« Preden smo se skupaj z žičnico odpravili v dolino, nam je Marko razkazal postroje-nje črpalk in opisal črpanje vode iz Kokre do Zvoha za zasneževanje. Glavnino pogovora pa smo imeli vsi skupaj v prijetnem okolju gostišča Češnar. Ena od tematik je bila iskanje podatkov o vodnem udaru in zasutju pred desetletji. Urejanje po tem dogodku, predvsem v zadnjih dveh desetletjih, ter novi projekti zajemanja virov so oz. bodo odpravili pomanjkljivosti in omogočili pol večje kapacitete pitne vode. Seveda se vidimo tudi prihodnje leto. Vabljeni in dobrodošli! Besedilo in foto: mag. Tomaž Štebe Civilna iniciativa za izboljšanje prometnovarnostnih razmer v Mengšu: prva delovna sezona se izteka Oktobra lani smo začeli. Nekaj občanov namreč, ki nam je lepega dne postalo dovolj, da 'oblast' težav, ki grenijo in otežujejo vsakdanje življenje ljudem, ni pripravljena ali ni sposobna učinkovito reševati, zna pa ustvarjati vtis, da to počne: daje izjave, trosi obljube, sadi rožice, kot pravimo. Da je tako po vsej državi, nam ne pomaga kaj dosti. Mengeš je namreč postal eno od ozkih prometnih grl, v katero se zliva reka ropotajočih in hropečih cestnih velikanov, ki bi se radi čim prej zrinili skozi, pa naj stane, kar hoče. Da ob tem ogrožajo zdravje in varnost ljudi, uničujejo ceste in stavbe ob njih in s tem naredijo ljudem življenje na robu (ne)znosnega, je odveč govoriti. Nastala je torej civilna iniciativa (CI). S podpisi so jo podprli številni občani, dvakrat so se tudi udeležili protestnega shoda ter zapore ceste. Dejavnost usmerja koordinacija. Aktivnosti načrtuje na sestankih (doslej jih je bilo 17), o vsem se vodi natančna evidenca. Arhiv vsebuje številne poslane in prejete dopise, največ jih je zaradi korespondence z občino, prometnim ministrstvom in 36 Mengšan - junij 2017 inšpekcijskimi službami. Vmes so še kake zanimivosti, na primer dva grozilna, no, morda sta le opozorilna, dopisa ugledne odvetniške pisarne, zastopnice lastnika velikega transportnega podjetja iz Mengša. CI je namreč iz raznih izjav in javno dostopnih podatkov izvedela, da je investitor daleč naokrog največjega parkirišča, zgrajenega ob idilični Pšati, zgradil brez vseh »papirjev«, potrebnih za te namene. Ker je CI na to opozarjala, jo je odvetnica okara-la, da njena stranka »ne more trpeti takega ali podobnega pisanja in tudi ne splošnega negativnega mnenja občanov proti njej«. Tudi s sodnimi postopki je zagrozila, vodja koordinacije CI je moral podati opravičilo (glej Mengšan, marec 2017). Dobili smo še 'blagohoten' napotek, naj se raje brigamo za druga področja prometnih težav v Občini Mengeš, kajti njena stranka v tej občini »svoje poslovanje vodi na način čim manjšega obremenjevanja prebivalcev in okolja«. Žal doslej še nismo ugotovili, kako to dosega, kajti na desetine njenih tovornjakov še vedno vsak dan vozi skozi občino in parkira na gramoznem parkirišču nad vodovarstvenim območjem ter ob robu kulturno in naravno varovanega zemljišča! Civilna iniciativa (CI) je vestno izpolnjevala osnovno nalogo: opozarjala je pristojne organe na lokalnem in državnem nivoju, da zaščitijo ljudi pred uničujočimi vplivi cestnega prometa. Doslej prvi niso naredili dovolj, saj bi se sicer lahko že dobrega pol desetletja vozili po obvoznici, drugi pa po državi predvsem sejejo obljube; nekatere bodo morda izpolnili v letu pred volitvami. Kar se obvoznice tiče, je opazen premik. Občinska 'oblast' je postala aktivnejša, država je zato podala konkretnejšo zavezo, da bo dokončana v letu 2018. Stališče CI je: jeseni bomo iskrenost te zaveze preverili. Če gre le za predvolilne igrice, bomo spet organizirali protestne shode in zapore. Odločno si bomo še naprej prizadevali, da se uveljavlja javni interes nad zasebnim, ko gre za pravico ljudi do zdravega okolja, kar seveda pomeni čist zrak, zdravo vodo, prometno in drugo varnost, Taki prizori morajo čimprej postati preteklost! Foto: Marko Zakrajšek enakost pred zakonom in še kaj. Vztrajali bomo, da inšpekcijske službe delajo, za kar so plačane in da se končno postavijo na stran občana - državljana. Zadovoljni smo, da smo postali pozitiven zgled za podobno gibanje v sosednjih občinah: v Vodicah že deluje, drugod se pripravljajo. Še bolj bomo, ko se bo še bolj utrdilo spoznanje o usodni povezanosti med človekom in naravo: človek lahko zdravo in zadovoljno živi le v urejenem in zdravem okolju! Zdravega okolja ne more nadomestiti še tako vrhunska farmacija. Ta je namreč potrebna, ko nam zastrupljen zrak uniči dihalne organe, ko si z v zastrupljeni zemlji pridelano hrano uničimo prebavila in kri, ko svoje opravi še oporečna voda, ko z razrvanimi živci hodimo k psihiatrom namesto v spokojno naravo ... Hvala za sodelovanje in podporo, spoštovani občani. Jeseni pa nasvidenje, da skupaj naredimo korak naprej. Besedilo: Branko Lipar, vodja koordinacije CI NEKROLOG Florjanu v spomin (1928-2017) V soboto, 1. julija 2017, smo se na mengeškem pokopališču poslovili od našega zaslužnega člana Florjana Jagodica. Mladost je Florjan preživel na Šenturški Gori, v krogu številne kmečke družine. Že takrat je spoznal, da življenje ni praznik, ampak navaden delovni dan, da se je potrebno v življenju truditi, se boriti in vztrajati. Narava v hribovskih krajih pač ni radodarna. Za preživetje je potrebno poprijeti za vsako delo in Florjan se je poleg službe, delal je v Tosami, Tamizu in Leku, usposobil še za zelo sposobnega in pridnega sekača, podiralca dreves. V Mengšu, si je z življensko sopotnico Mari, zgradil hišo in ustvaril družino. Kljub vsem obveznostim, v službi in doma, je vedno rad nesebično priskočil na pomoč pri raznih prireditvah in akcijah Turističnega društva Mengeš (dekliščina pri Štefelnu, gradnja Trim steze). Posebno rad se je oblekel v narodno nošo. Noša mu je bila kakor ljubezen na prvi pogled. Drugi njegovi ljubezni sta bili gozd in gore. Nič koliko pohodov je opravil v prijetni družbi prijeteljev, med katerimi je bil silno priljubljen, predvsem zaradi odprtosti, prijaznosti, preudarnosti, iskrivih besed in šegavosti. Bil je šef v pravem pomenu besede. Omeniti moram tudi njegovo ljubezen do lepe slovenske pesmi. Življensko usodo povezujeta rojstvo in smrt, vmes pa je speljana življenska pot, ki si jo vsak trudi oblikvati in uresničiti sam. Je pot, na kateri dobi življenje pravi smisel. Florjan jo je našel in jo pokončno in odločno prehodil, od začetka do konca. Odšel je v večnost. Odšel je, nam pa pustil rezultate svojega dela. Ko umreš, se ne vrneš. Ostaneš pa! Ostaneš večno živ, v hvaležnem spominu na skupna leta. Besedilo: Janez Kosec Foto: arhiv GRS Kamnik 37 Mengšan - junij 2017 NEKROLOG V spomin Janezu Volkarju (1952-2017) Lep majski dan je bil, ko smo se na mengeškem pokopališču poslovili od prijatelja, alpinista, gorskega reševalca, smučarja Janeza Volkarja - Janeta. Vse do nenadne smrti je bil delaven na več področjih v planinskih in reševalnih dejavnostih v matičnem društvu GRS Kamnik in širše v upravnih organih GRZS. Rojen je bil leta 1952 v Kamniku, leta 1980 pa se je poročil z Maričko Škr-lep - Francetovo Maričko, sorodno hribovsko dušo, in se priselil k njej v Mengeš. Ljubezen do gora mu je bila dana že v rosnih letih, ko je z očetom začel hoditi v gore. Pozneje se je navdušil tudi nad alpinizmom, smučanjem, smučarskim tekom in turnim smučanjem. Kot član Alpinističnega odseka Kamnik je opravil številne ponovitve zahtevnih smeri pri nas in v tujini. Eden njegovih večjih alpinističnih uspehov je bil leta 1976, ko so vsi člani sloven-sko-poljsko odprave osvojili sedem tisoč petsto metrov visoki vrh Nošak v pogorju Hindukuš. V odpravi sta bila tudi Miro Šušteršič in Franc Vrankar. V gorah je doživel dva dogodka, ki sta mu zaznamovala življenje: leta 1971 sta skupaj s sošolcem Mihom Lahom plezala Raz želja v steni Kalške gore, pri tem se je Mihu odlomil oprimek in omahnil je v smrt, in leta 1977, ko je skupino kamniških alpinistov v steni Brenve pod Mont Blancom zajelo neurje in se je s skrajnimi močmi rešil iz ledenega groba, ko je padel v ledeniško razpoko. Davek, ki ga je plačal za to so bili pomrznjeni prsti na desni roki, ki jih je bilo treba amputirati. V skupini alpinistov je bila tudi Marička, ki je tudi utrpela zmrzline na prstih rok in stopalu na nogi, za kar je bila tudi potrebna amputacija. Kot član SD Mengeš se je kot vaditelj in učitelj smučanja udeleževal številnih klubskih tekmovanj in učil smučati številne skupine. Bil je dober organizator tudi drugih rekreacijsko-tekmoval-nih tekov in gorskih tekov. Tudi sedaj znameniti gorski tek na Grintovec je nastal iz zametkov vztrajnostnih tekov iz Mengša v Kamnik, nato iz Mengša v Kamniško Bistrico. Prvi tek v Kamnik je potekal kar skozi predor ob železniški progi. Ker je bil v službi pri železnici, je tek natančno splaniral med vozni red vlakov. Kasneje so ta tekmovanja prerasla v tek na Kamniško sedlo in nato v sedaj mednarodno uveljavljeni tek gorskih tekačev na Grintovec. Tudi svojima otrokoma, Mojci in Juretu, sta skupaj z Maričko omogočila doživeti lepoto gora in strmih smučin. Juretu, ki je bil invalid, je omogočil, da je občudoval razgled z Grintovca, Brane, Ojstrice, Mangarta in drugih vrhov, saj ga je Jane na vrh prinesel kar na svojem hrbtu. Ko je Jure začel obiskovati osnovno šolo v Mengšu, je bila Janetova pobuda, da bi se v šoli zgradilo dvigalo za invalide, ki je še vedno v uporabi in je bilo eno od prvih tovrstnih dvigal v osnovnih šolah v Sloveniji. Pred kratkim je izpeljal še eno akcijo v dobro vseh uporabnikov, saj je bil glavni pobudnik in organizator pri zamenjavi 40 let starega in propadajočega bivaka Pavla Kem-perla na Velikih podih pod Grintovcem. Od leta 1973 pa do smrti je vseskozi aktivno deloval v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). Sodeloval je v številnih reševalnih akcijah na kamniškem in tudi mengeškem terenu. Opravljal je tudi več funkcij pri vodenju GRZS, bil je član Komisije za informiranje pri GRZS, član Upravnega odbora in član Sklada Okrešelj, ki skrbi za pomoč družinam ponesrečenih gorskih reševalcev. Dolga leta izdajal brošuro Infor- Čez noč, čez noč, pregrnila travica svet je, čez noč, čez noč na travo se vsulo je cvetje. ZAHVALA V 43. letu je za vedno odšel naš dragi mož, oče, brat, stric, nečak, svak in bratranec ALEŠ PANČUR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, znancem, sodelavcem in poslovnim partnerjem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Janezu Avseniku in patru Maksimiljanu Fileju za lep cerkveni obred, pevcem kvarteta Krt in gospodu Jaku za odigrano tišino. Iskrena hvala Janezu Škrlepu za lep govor v cerkvi Matere Božje na Šmarni gori, kamor je Aleš rad romal. Iz srca hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Na vrhu Prednjega Robičja (okolica Vršiča, slikano leta 2016). Foto: družinski arhiv M. Volkar macije o delu GRS in objavljal ostale statistične podatke. Za svoje delo je prejel številna visoka odlikovanja in priznanja s strani URSZR, Civilne zaščite in Gorske reševalne zveze Slovenije. Za njegovo humanitarno delo smo mu neizmerno hvaležni. Pogrešali ga bomo in težko bomo našli koga, ki ga bo nadomestil in tako vzorno nadaljeval njegovo delo. Besedilo in foto: Janez Kosec Foto: arhiv GRS Kamnik Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, stric in tast IVAN KOSEC iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvaležnost izrekamo gospodu župniku Janezu Avseniku za lep cerkveni obred, dr. Kovačevi in njeni ekipi za dolgoletno spremljanje zdravja našega očeta, patronažni sestri Majdi, pevcem kvarteta Krt in trobentaču. Zahvaljujemo se Društvu upokojencev, gasilcem, ZZB, gospodu Trampužu za lep govor in PS Vrbančič. Hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi 38 Mengšan - junij 2017 OBVESTILA - OGLASI Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva! ZAHVALA Zapustil nas je dragi ata, dedek in pradedek ERNEST GJERGEK Pristava 5a, Mengeš Ob boleči in prezgodnji izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in tople besede, darovane sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku evangeličanske cerkve v Ljubljani Gezi Filo za lep cerkveni obred, ter govorcema za izrečene besede slovesa. Iz srca hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se od njega poslovili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 62. letu sklenil naš dragi mož, oči, dedi in stric FRANC BENDA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem AS Domžale, vsem sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Gospodu župniku Janezu Avseniku hvala za lep cerkveni obred, pevcem Eros pa za sočutno zapete pesmi. Iz srca hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se od njega poslovili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Olga, hči Brigita in sin Miha z družinama Daleč stran je zdaj tvoj dom, a solz pretekal več ne bom, saj vem, da življenje polno si zaužil, ljubil naravo in se iskreno veselil. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 89. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, ata, tast, brat in stric FLORJAN JAGODIC iz Mengša. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Turističnemu društvu Mengeš, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju Doma počitka Mengeš za vso izkazano skrb, gospodu župniku Štefanu Babiču in pevcem. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 62. letu starosti sklenil naš dragi sin, mož, oče, tast in dedek MATIJA ZIBELNIK Ob prezgodnji izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, srčnim sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, tople besede, darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Kovačevi, osebju onkološkega inštituta, KC nevrokirurgije za skrb, ga. Marjeti Reberšek za besede slovesa, pevcem kvarteta Krt za sočutno zapete pesmi, trobentaču in pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Križanka mengšan glasilo obCine mengeš VRSTA JELKE POLDAN (POGOVOR.) Časovni rok 2an amsl GORAZD TRAVEN LADO LESKOVAR PUBLI-CISTKA ŠUPLJE MADŽARSKI ŠAHIST (ISTVAN) NAŠA SLIKARKA (roj. 1964) NEKDANJA TOVARNA V KOČEVJU JOŽE NOVAK JETNIŠKI VODJA BARAKE skladat, hača-turjan PRIPADNICA EOLCEV AVTOR ŠTEFAN MARKOVIČ DEBELO ČREVO, TUDI VRANICA (STARIN.) STOJA S ŠIROKO RAZMAKNJENIMI NOGAMI ANTON NOVAČAN LOJZE MIKOLIČ IZRAČUN DOHODNINE NOVINAR BABAČIČ ŽENSKA FRIZURA FIN. PISAT. (JUHANI) ZVEZEK (STARIN.) ML. POVEST T. KO KALI PERNATA ŽIVAL BIVALIŠČE ESKIMOV ZORAN živkovič BELEŽKA Z NASLOVI ANTIČNI GRŠ. PESN. PRIPADNIK JONCEV POGOJNI VEZNIK ALI ROMAN VESNE MILEK MOJZESOVA GORA PEVKA KEUC KDOR LOVI TUNE MAKEDON. POLmČNA ORGANIZACIJA KISLOST, VSEBINA KISLIN NEKDANJA VRSTA TALNIH OBLOG STAR SLOVAN TRAJNO ZIMSKO JABOLKO VZH, AFRIŠ. JADRNICA GLINENI PREDMETI UKRAJINSKA NACIONALNA TV MREŽA DRAMATIK (1906-1986) CHRIS IMES ZELENICA V PUŠČAVI LOPA ZA TRAMVAJE KAMERA ZANE-MANJE FILMOV IRSKA (PESNIŠKO) GRUŠČ, TOLČENEC GAMSJI BIVOL NA OTOKU SULAWESI slovaško moš.ime SREDOZEM. RASTLINA NOSILNI DEL OGRODJA LADJE REKA V DEŽELI VENETOV (anagram ZALA) POLMER levi pritok neckarja v nemčiji ČOLN NA NOVIH HEBRIDIH DELOVNI NALOG NEKDANJI ALBANSKI VODITELJ ALIA KALIFORNIJSKA LUKA, V ZALIVU SAN FRANCISCO KOŠ. TAHIR (anag. MATI) HRID, GRIČ (NAREČNO) ORANŽADA GRŠ. GOROV, OITA NIZKA GOZDNA RASTLINA VLAŽNIH TAL ANTON ERŽEN ZORAN ERCEG RELIGIOZNO POJMOVAN. (DUHOVI) RANA KOT POSLEDICA UREZA SKLADBA ZA ORGLE ALI KLAVIR INTER-NIRANEC, TABORIŠČNIK LITERARNA JUNAKINJA IVA ZORMANA ANDREJ HIENG Pomoč: ACIDITETA, ANIMIZEM, CSOM, DAV, LACO, LEIN, NA AK, OAKLAND, VMRO, ZABA MARA Avtor križanke: Štefan Markovič