Več strank, manj vspeha. Da je slovensko ljudstvo, 6e gre na število, v primeri z drugimi malo ali, kakor se semtertje nazivlje, narodi6, ne tajirao, toda umestno ni, 6e se to, izlasti v doma6ih listih, povdarja, kajti za naše poniževanje se skrbi od nasprotne strani ve6, kakor je treba ali je nam ljubo. Narobe, prav zato, ker je slovensko ljudstvo po številu malo, a se je skozi toliko stoletij še vzdržalo, mu služi v pohvalo, saj kaže s tem, da se zaveda svoje narodnosti in si ne da vzeti jezika, v katerem izraža tako ljubko svoja 6uvstva bodi veselja, bodi žalosti. Vendar pa so sedaj za slovensko ljudstvo usodepolni 6asi — 6asi, v katerih se dela na vse kriplje na to, da se raznarodi; ali to ne gre, dokler je ljudstvo 8e verno in se Se drži sv. katoliške cerkve. Zato pa se sedai poskušava vse, kar mu kje omaja zaupanje do duhovS6ine. Ako nima ljudstvo več zaupanja do duhovš6ine, tudi nima ga ve6 do sv. cerkve in je zrelo za — «tuj6evo peto>. Kdor torej vedoma jemlje ljudstvu zaupanje do duhovš6ine, ne dela ni6 manj za nemSkutarijo, kakor tisti, ki ga brez ovinkov vabi v nje naroeje. Clovek bi potem pa sodil, da se vsak slovenski rodoljub trudi in dela na to, da si naSe ljudstvo ohrani svoji svetinji: sv. vero in slovenski jezik. Ali žal, da tega pri nas ni, že zdavna ni ve6. Ako gre nekaterim listom vera, se pokaže to jasno o prihodnjih volitvah za deželni zbor v Gradcu, izlasti v tem, da dobimo tri ali še brž več strank. Vsaka izmed njih bode imela blagor slovenskega ljudstva na jeziku, v resnici pa mu bode le gorje, kajti zgodi se lahko, da premoti volivce in jih — vsaj v nekaterih krajih — dobi zase stranka, ki služi sebi t. j. svojati sebi6nih kramarjev. u "*¦> -^, Ako se pa tudi to ne zgodj^Jsjlo Ve^jjjj^ dobimo pravih mož, ki so zmožnTTaSjifr je volja sprejeti 6ast poslanstva ? V naših dneh in po naših krajih pa6 ne cvet6 poslancem rožice na potu in že se sliši, da si dosedanji poslanci ne žel6 ve6 te 6asti in to jim 6lovek lahko verjame, saj se v našem deželnem zboru ne spoStuje ve6 pravica, ampak v njem dela samovolja vsenemških mogotcev, kar ho6e. Ni ga, ki bi tem ljudem stopil na prste, dasi jih vodi vse drugo, samo avstrijsko domoljubje ne. Mi sicer upamo,,da še to ni zadnja beseda naSih poslancev in želimo, da premaga njih rodoljubje vse ovire, ki jih nesrečno strankarstvo kopiči pred nje, ter Se vsprejm6 breme poslanstva, ako jim ga, o 6emur ne dvomimo, zopet naloži zaupanje zavednih volivcev. Vse torej pride na to, da se prepreči strankarstvu pot do volivcev, najsi to sili že prek mej zelenega Štajerja, ali pa vzkali na domačem polju: 6asi so resni, a v slogi je mo6 in zmaga gotova.