o SLOVENSKEM GLAGOLSKEM NAČINU
Toporišič obravnava v Slovenski slovnici 1976 [= SS76], str. 427-8, tako imenovano HIE-RARHIZACIJO POMENSKE PODSTAVE. Za uvod pravi: »Pomensko podstavo povedi v upovedenju oblikujemo tudi tako, da od glagolskega dejanja prizadeto v stavčni strukturi spravimo bolj v ospredje, vršilca dejanja pa odrinemo na stransko mesto skladenjske strukture.« Načini hierarhizacije da so: 1. s trpno obliko, 2. s splošnim vršilcem dejanja, 3. z obliko ali besedo za stanje; ' itd. Še obširnejša obravnava hierarhizacije je v Topo-rišičevi Novi slovenski skladnji 1982 [=NSS82], str. 242-50.
I
Predlagam, da prenesemo iz oblikoslovja v poglavje o hierarhizaciji (v podaljšek točke 1 iz prejšnjega odstavka) vse o pojmu GLAGOLSKI NAČIN in torej obravnavamo trpnik (to povsem skladenjsko zadevo) predvsem kot enega izmed načinov hierarhizacije.
Dobra posledica te spremembe bi bila, da bi bil pojem GLAGOLSKI NAČIN izpeljan iz HIERARHIZACIJE kot nadrejenega pojma. V obUkoslovju glagola ni izpeljave glagolskega načina iz nečesa nadrejenega. Dalje je v oblikoslovju glagola glagolski način opredeljen s skladenjskimi sredstvi, kar je tam nenavadno, v poglavju o hierarhizaciji pa seveda pričakovano.
Drugo vprašanje je, ali je treba v oblikoslovju glagola obravnavati zloženo spregatev za trpnik (npr. tepen sem)} Ta spregatev se vede kot zložena glagolska časa, tj. vedenje zloženih oblik ni v celoti napovedljivo iz vedenja njihovih sestavnih delov, če gledamo na stvar na naslednji način. Medtem ko se npr. pri izrazih za stanje kot proga je porušena glagolski vid ravna po pomožniku biti, in je torej nedovršni (tako SS76, 288), se npr. v (zloženem) pretekliku glagolski vid, kot je znano, ne ravna po osebni glagolski obliki: šel je je dovršno, hodil je nedovršno, osebna glagolska oblika pa je v obeh primerih isti je. Nekaj podobnega opažamo v zloženi spregatvi za trpnik:
preteklik        Micka je bila ustavljena Micka je bila ustavljana
prihodnjik      Micka bo ustavljena Micka bo ustavljana
sedanjik Micka je ustavljena Micka je ustavljana
Tu se mi zdi stavek s sedanjikom in deležnikom dovršnega glagola (Micka je ustavljena) prav tako neprimeren za izražanje prave sedanjosti kot napišem namesto pišem, kajti stavek bi moral pomeniti »Micko ustavljajo«, pa tega očitno ne pomeni. Drugače je npr. v če-stavku: če bi bila Micka (zdaj) ustavljena lahko pomeni »če bi Micko (zdaj) ustavili«. Dalje morem reči Micka je začela/nehala biti ustavljana s pomenom »Micko so začeh/ne-hali ustavljati«. Micka je začela/nehala biti ustavljena pa mi pomeni samo stanje (»Za Micko se je začelo/nehalo stanje ustavljenosti«). Torej je biti ustavljen dovršno, biti ustavljan pa nedovršno, kar pomeni, da se glagolski vid ravna po deležniku, ne po pomožniku. To
' Izraz STANJE pomeni v tem članku samo 'stanje, ki je izid preteklega dejanja'.
' V preglednici zloženih oblik za trpnik (SS76, 324^ preglednica izpopolnjena v SS84) je omenjen tudi trpnik na se, npr. tiska se. Ta trpnik nima zloženih oblik, če se besedica se šteje za prosti morfem (SS76, 284| NSS82,340: popona). Oblike kot lislia se so navedene samo v tretji osebi ednine, v resnici so možne vse osebe vseh števil (prim. NSS82, 409). Zgleda: (kolegici:) Breda, iščeš se po celi fakulteti, (prva slovenska knjiga:) tiskala sem se v težavnih razmerah. Omenjen pa je velelnik tiskaj se.
146
je možna delna utemeljitev predloga, da štejemo biti + trpni deležnik za posebno zloženo spregatev. Ta delna utemeljitev pa ne velja, če izvajamo trpniške zgradbe iz ustreznih tvomiških s pretvorbo: v takem primeru namreč nastanejo opisane vidsko pogojene razmere v trpniških zgradbah, ker so pač take razmere že v osnovnejših tvomiških zgradbah in se pri pretvorbi ne zgodi nič, kar bi vidske razmere spremenilo. SS76, 296 navaja delni opis take pretvorbe,^ vendar ni jasno, ali se trdi, da so tvomiške zgradbe osnovnejše. Ce se, smo ob edino delno utemeljitev zložene zgradbe za trpnik - kar seveda ne bi bilo prav nič hudega, če naj se trpnik tako ali tako obravnava v skladnji. - Pravkar opisana možna utemeljitev zložene spregatve za trpnik ima za podlago zgoraj mimogrede že omenjeno misel iz SS76, 288, da je pomožniški biti nedovršnega vida. To misel bi bilo treba zaradi njene ključnosti utemeljiti, vendar mi ni uspelo najti nobene možne delne utemeljitve. Zdi se mi najmanj enako verjetno, da je pomožniški biti brez vida. Tedaj bi vidske razmere pri trpniku z biti sledile kar iz lastnosti trpnega deležnika, torej ne bi podpirale zložene spregatve za trpnik. Podobno v zloženih časih odloča vid opisnega deležnika. Deležnik stanja pa je tako in tako pridevnik (SS76, 152), torej je pri njem nedovršni vid pričakovan ne glede na to, ali je po izvoru od dovršnega ah od nedovršnega glagola. (O zabrisanosti prvotnih vidskih razmer pri deležniku stanja glej SS76, 341.) Trpni deležnik in deležnik stanja se skratka ne vedeta enako glede glagolskega vida: trpni deležnik je dovršni ah nedovršni, deležnik stanja je samo nedovršni.
II
SS76, 295 vidi v glagolskem načinu »pojem za razmerje med osebkom in (iz)vršilcem glagolskega dejanja«. V nadaljevanju omenjenega besedila je glagolski način zožen na obravnavo tvomika in trpnika, ne da bi ta zožitev kako sledila iz navedene opredelitve. Tako zožena opredehtev tudi ni v skladu s teorijo o označenosti. Le-ta šteje kot znano trpnik za označenega nasproti tvorniku. Na podlagi tega bi pričakovali, da bo iz opredelitve glagolskega načina sledila predvsem pozitivna podopredelitev trpnika, tvomik pa bi zajel 'ostalo'. Kot stoje stvari zdaj, je pozitivno opredeljen tvornik (namreč kot zgradba, v kateri je osebek hkrati (iz)vršilec glagolskega dejanja)." Ce bi bila to v slovenski slovnici edina možnost, bi zavračala občejezikoslovno teorijo o označenosti v nekem njenem delu, ki doslej ni bil sporen. Vendar v hierarhizacijo prenesena obravnava nudi primemo, v SS76 že nakazano rešitev: trpnik se da opredeliti kot zadevajoč razmerje med osebkom in od glagolskega dejanja prizadetim, tvomik pa je tedaj netrpnik. Tako je trpnik skladenjsko bolje zamejen kot tvornik, v skladu s teorijo o označenosti; ta napoveduje tudi, da je raba tvomika vehko pogostnejša kot raba trpnika; in res je tako (SS76, 296).
III
Stik, ki ga je SS76 vzpostavila med glagolskim načinom in hierarhizacijo, nudi po mojem mnenju možnost za povezavo glagolskega načina z vezljivostjo. Tu dodajam malo natančnejši prikaz tako pojmovane povezave.
Govorili bomo predvsem o glagolih, katerih osnovna vezljivost je taka, da izkazujejo udeležence vršilec (glagolskega dejanja), prizadeto (od glagolskega dejanja) in sredstvo. Ka-
' Tri nepopolnosti opisa pretvorbe:
1. Ni povedano, kateri tvorniki se lahko pretvorijo v trpnike (je pa posredno omenjeno, da morajo pretvorljivi tvor-niki vsebovati predmet; natančneje bi bilo: predmet v tožilniku, kot je to navedeno na str. 291).
2. Posredno se trdi, da se osebek tvornega stavka lahko pretvori v predložno zvezo z od tudi v trpniku z besedico se. Primer ' pes se faoia od Janeza.
3. Niso omenjeni »vloženi« trpniki in kako ravnati med pretvorbo z njimi. Prim, pes se ji pusti božati, pusti ga biti pregledanega.
" Nadaljnji odstavki prav tam kažejo, da je treba omenjenemu udeležencu kot alternativi dodati še nosilca stanja in nosilca poteka; še več možnosti je naštetih na str. 475; tvomik namreč ne zajema samo tvomikov, ki so pretvorljivi v trpnike.
147
dar je to troje vsebovano tudi v pomenski podstavi stavka in se v globinski zgradbi ube-sedi ter dobi v globinski zgradbi stavčnočlensko vlogo,' nastane površinska zgradba kot v zgledu Janez premika žogo s palico. Če se vršilec v globinski zgradbi ubesedi s slovarsko enoto se (naslonka), dobimo žogo se premika s palico (zaradi pomena prim, žogo se da premikati s palico). Če slovarska enota se vršilca v globinski zgradbi ZAMENJA, tako da v globinski zgradbi poslej ni vršilca, dobimo (po dodelitvi stavčnočlenskih vlog) žoga se premika s palico (prim, žoga se da premikati s palico).'' Če se v globinski zgradbi ne ubesedi vršilec pomenske podstave, dobimo premika s palico, preteklik premikalo je s palico.'' Če se v globinski zgradbi ne ubesedi prizadeto pomenske podstave, dobimo Janez premika s palico. Če se v globinski zgradbi pojavi se kot vršilec ali kot njegova zamenjava brez udeleženske vloge, prizadeto pa se ne ubesedi, dobimo premika se s palico (preteklik premikalo se je s palico), prim, da se premikati s palico (dalo se je premikati s palico). Če se v globinski zgradbi ne ubesedi udeleženec sredstvo, dobimo že omenjene zglede brez s palico.
Sistematično obstaja poleg slovarske enote glagola s tako osnovno vezljivostno zgradbo druga slovarska enota, ki se od prve razlikuje v tem, da je vršilec zamenjan z besedico se (ki se ne vede kot udeleženec), udeleženec sredstvo se izbriše, ostane pa udeleženec prizadeto in kot besedno gradivo osnovni glagol. Če vsebuje pomenska podstava stavka od naštetih udeležencev samo prizadeto, se sme osnovni glagol + se prenesti iz slovarja v globinsko zgradbo. Ta globinska zgradba se po dodelitvi stavčnočlenskih vlog uresniči površinsko kot v zgledu žoga se premika (sama od sebe), torej kot srednjiška zgradba. Če se prizadeto pomenske podstave v globinski zgradbi ne ubesedi, dobimo premika se (samo od sebe), preteklik premikalo se je (samo od sebe), spet kot srednjiško zgradbo. Prim, tudi žoga se more premikati sama od sebe ('žogo se more premikati samo od sebe, 'žoga se da premikati sama od sebe, 'žogo se da premikati samo od sebe).
Poglejmo kratko še stavka Micka tone (srednjiški pomen) in Micka se utaplja (srednjiški in trpni pomen)! V slovarju sta slovarski enoti utapljati (z udeleženci vršilec, prizadeto in sredstvo) in toniti (z udeležencem nosilec poteka, a brez udeležencev prizadeto in sredstvo). Nosilec poteka se vede glede se kot vršilec glagolskega dejanja. Če se nosilec poteka v globinski zgradbi ubesedi (ali nadomesti) s slovarsko enoto se, glagol pa je toniti, dobimo tone se, preteklik tonilo se je.
Kot vidimo, se del tu obravnavanih zadev rešuje v slovarju, del pa v skladnji (v pomenski podstavi in v globinski zgradbi). Kolikor gre pri tem za pravila, pričakujemo, da imajo izjeme tista, ki delujejo v slovarju, skladenjska pa ne. To je izkustveno preverljiva napoved. Kolikor vidim, jo dejstva potrjujejo. Zgled. Trpniški stavek žoga/žogo se premika dobi se v globinski zgradbi, torej je to skladenjska pravilnost. Srednjiški žoga se premika dobi se v slovarju. V skladu z našo napovedjo pričakujemo, da mogoče obstajajo srednjiški pri- ;
' Stavčnočlenske vloge podeljujejo udeležencem pravila, ki so najbrž v glavnem samodejna, niso pa v ničemer posebnost trpnika, in ki se ozirajo na to, ali so udeleženci tudi ubesedeni, samo toliko, kolikor se pri ubeseditvi izjemoma spremeni tudi kak udeleženec (prim, o besedici se v nadaljevanju članka). Kadar je v pomenski podstavi vršilec, postane ta osebek. Kadar v pomenski podstavi ni vršilca, je pa udeleženec prizadeto, postane ta osebek. To sta najobičajnejši možnosti. Premore pa pomenska podstava tudi manj običajne možnosti. Nekateri udeleženci (npr. izvor, uživalec) načeloma ne morejo postati osebek. To problematiko bi bilo treba obdelati natančneje. V shematičnih prikazih izpeljav tu spodaj postavljam udeleženca, ki ima postati osebek, med udeleženci najbolj na levo. ' Da sta žoga se premika in žogo se premika v tem prikazu ozko povezana, je njegova dobra stran. - Oblika žogo je tudi v površinski zgradbi označena kot prizadeto (s tožilniškim sklonilom; to naslovniku lajša razkrivanje sporočila), imenovalnik žoga ni tako označen (kar za naslovnika ni ugodno).
' Ce noben udeleženec ne postane osebek stavka ali če ostane v globinski zgradbi neubeseden udeleženec, ki postane ob dodeljevanju stavčnočlenskih vlog osebek stavka, nastane brezosebkova zgradba. Npr. kapnilo mije (proti kaplja mi je kapnila).
148
meri obravnavane vrste brez se, trpniških primerov obravnavane vrste brez se pa da ni. Zgleda za srednjiški stavek, v katerem je se pričakovan, v resnici pa ni obvezen; vlak (se) je iztiril, prim. X je iztiril vlak (glagol iztiriti (se) je omenjen v SS76, 294), naša umetna proza (se) začenja z Martinom Krpanom (SS76, 295), prim. X začenja našo umetno prozo z Martinom Krpanom. - Možno pa je, da imata neprehodna iztiriti, začenjati neodvisni glagolski gesli z udeležencem nosilec poteka (brez udeleženca prizadeto). - Nadaljnje slovarske zadeve, pri katerih pričakujemo izjeme, so slovarski zapisi trpnih deležnikov. Gre za to, aH se take slovarske enote sploh tvorijo, odkloni od pričakovanega pa so tudi glede njihove vezljivosti. Ne pričakujemo pa izjem npr. pri dodeljevanju stavčnočlenskih vlog in pri dodeljevanju sklonov jedrom samostalniških zvez.
Sistematično obstaja poleg slovarske enote glagola z osnovno vezljivostno zgradbo druga slovarska enota, ki se od prve razlikuje v tem, da je vršilec zamenjan z udeležencem izvor, medtem ko prizadeto in sredstvo ostaneta, besedno gradivo enote pa je trpni deležnik osnovnega glagola. Trpni deležnik dobi torej v slovarju samostojno geslo, ki ima svojo vezljivost (delno pridevniško, med drugim kot v zgledih narodi so zatirani in zatirani narodi, delno preneseno od ustreznega glagola, namreč udeleženca prizadeto in sredstvo; udeleženec izvor se najde tako pri glagolih kot pri pridevnikih); oblikoslovno poteka povezava z ustreznim osnovnim glagolom s pravih; le-ta z ene strani določijo, ali ima osnovni glagol ob sebi trpni deležnik, z druge strani pa trpnemu deležniku podelijo fonemsko podobo. Kadar vsebuje pomenska podstava od udeležencev prizadeto, sredstvo in izvor, izpolnjuje globinska zgradba pogoje, da se v njej ubesedi tak trpni deležnik. Globinska zgradba se uresniči površinsko kot v zgledu žoga je premikana od Janeza s palico. Če se v globinski zgradbi ne ubesedi prizadeto pomenske podstave, dobimo premikano je od Janeza s palico. Če se v globinski zgradbi ne ubesedi izvor, dobimo žoga je premikana s palico. Če se v globinski zgradbi ne ubesedita niti prizadeto niti izvor, dobimo premikano je s palico. Če se v globinski zgradbi ne ubesedi sredstvo, dobimo že naštete zglede brez s palico.
Zgledi izpeljav shematično: Slovarska enota: premikati vršilec, prizadeto, sredstvo
Pomenska podstava: vršilec povedje prizadeto sr,edstvo
Ut)eseditev: Janez premikati žoga palica
Stavčni členi: osebek povedek predmet prislovno dol.
Površinska zgr.: Janez premika žogo s palico
Slovarska enota: premikati vršilec, prizadeto, sredstvo
Pomenska podstava: vršilec povedje prizadeto sredstvo
Ubeseditev: se premikati žoga palica
Stavčni členi: osebek povedek predmet prislovno doL
Površinska zgr.: žogo se premika s palico (trpni pomen)
Slovarska enota: premikati vršilec, prizadeto, sredstvo
Pomenska podstava: vršilec povedje prizadeto sredstvo
Ubeseditev: se premikati žoga palica
Stavčni členi: - povedek osebek prislovno dol
Površinska zgr.: žoga se premika s palico (trpni pomen)
Slovarska enota: premikati se prizadeto Pomenska podstava: povedje       prizadeto Ut)eseditev: premikati se žoga
Stavčni členi: povedek      osebek
Površinska zgr.: žoga se premika (srednjiški pomen)
149
Slovarska enota: premikan prizadeto, sredstvo, izvor Pomenska podstava: povedje       prizadeto sredstvo izvor
Ubeseditev: premikan     žoga palica Janez
Stavčni členi: povedek      osebek prislovno dol.     prislovno dol.
Površinska zgr.: žoga je premikana s palico od Janeza
Redko v knjižnem, dokaj pogosto v neknjižnem jeziku nahajamo poleg pomagalo se mi je s knjigo tudi pomagano mi je bilo s knjigo, kjer glagolu pomagati (nekomu z nečim) manjka udeleženec prizadeto, sicer značilen za trpnik. Stavka ne zahtevata nobenih prijemov mimo tu zgoraj popisanih. Shematični prikaz izpeljav:
Slovarska enota: pomagati vršilec, uživalec, sredstvo
Pomenska podstava: vršilec povedje uživalec sredstvo
Ubieseditev: Janez pomagati Micka knjiga
Stavčni členi: osebek povedek nepremi pred.    prislovno doL
Površinska zgr.: Janez je pomagal Micki s knjigo
Slovarska enota: pomagati vršilec, uživalec, sredstvo
Pomenska podstava: vršilec povedje uživalec sredstvo
Ubeseditev: se pomagati Micka knjiga
Stavčni členi: - povedek nepremi pred.    prislovno doL
Površinska zgr.: Micki se je pomagalo s knjigo
Slovarska enota: pomagan uživalec, sredstvo, izvor
Pomenska podstava: povedje       uživalec sredstvo izvor
Ubeseditev: pomagan      Micka knjiga Janez
Stavčni členi: povedek      nepremi pred.    prislovno doL     prislovno dol.
Površinska zgr.: Micki je bilo pomagano od Janeza s knjigo
Drugi zgledi iste vrste: streljano je bilo po sovražniku, za sovražnikom, poizvedovano je bilo po tatu, pridobljeno je bilo na času, v zadevi je bilo odločeno takoj, o stvari je bilo molčano, glasovano, žrebano, pesnjeno, lilozolirano, meditirano, premišljevano, na gumb je bilo pritis-njeno ob šestih, na to je bilo pozabljeno, glede računa je bilo dogovorjeno, med partnerji je bilo posredovano. Videti je, da je ta malce nenavadni trpnik možen predvsem pri glagolih, ki poznajo tudi vezavo z udeležencem prizadeto, prim, streljati sovražnike, pridobiti čas, odločiti zadevo, pesniti pesmi, premišljevati besede, pritisniti gumb, pozabiti stvar, posredovati sporočilo.
Vse bistveno se torej zgodi v slovarju (tam se sistematično določa/spreminja vezljivost), v pomenski podstavi (tam se odloča, katere slovarske enote so vstavljive) ter v globinski zgradbi (tam se povedje in udeleženci ubesedijo s slovarskimi enotami, nato pa se jim dodelijo stavčnočlenske vloge). Trpniška pretvorba je v tem sistemu nepotrebna, in to je pravzaprav zaželen izid, saj trpniška pretvorba še ni izrečena dovolj natančno in dvomim, da bi jo uspelo izreči zadovoljivo v prihodnosti (tudi za druge jezike ni uspelo).
Obstoj rešitve, prikazane v pričujočem članku, bi bilo seveda treba napraviti verjetnega s čim več in čim boljšimi delnimi utemeljitvami.
Janez Orešnik Filozoiska fakulteta v Ljubljani
150