Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — S sklepom od 27. januarija je pre-svitli cesar potrdil postavo, po kateri se ima za letošnje leto nabrati 54.541 novincev (rekrutov) za stalno armado, 5454 pa za namestno reservo.
—   Cesarski patent sklicuje vse deželne zbore na 7. dan prihodnjega meseca.
—   V državnem zboru 10. dne t. m. je^ o priliki, ko je šlo za potrjenje volitev še nekaterih Ceskih poslancev v državni zbor, zopet naš Herman poprijel besedo in glede ca to, da mu je unidan zbornice predsednik besedo ustavil, ostro šibai predsednikovo obnašanje, tako, kakor da bi poslanci bili učenci, predsednik pa solmašter. Predsednik je svoje postopanje zagovarjal z istimi puhlimi razlogi kakor unidan. Naposled je Herman rekel: „Način, kako je bilo Cesko vprašanje tukaj sprejeto, naj je Cehom dokaz, česa se imajo Cehi nadejati, če bi njihovi poslanci v to zbornico prišli; Ceski narod si je vsakako izvolil najpridnejši del in se spoštovaje samega sebe ostal doma". — To rekši, se je vsedel. — Staročeski klub je sklenil za možato postopanje Hermanovo poslati mu zahvalno adreso. „Mlade^ pa, ki „arra in arm" gred6 z ustavoverci, mrzi to, da Herman ne trobi v njihov votli rog.
—   Parlamentarno težišče ni več v zbornici poslancev, ampak v klubih ustavoverske stranke; ondi se sklepajo in dajejo predpisi ministeratvu , kako naj postopa; ustanoviti se ima cel6 odbor, ki ima nadzorovati namene in dela ministerska. Ministerstvo tedaj še zmi-rom le umira, umrlo še ni. Liberalci hočejo, da ministerstvo na vsak način ima tako dolgo ostati, dokler niso obravnave z Ogri dognane. Podoba je, da se s tem sklada tudi pravna stranka, kajti tudi ona je sklenila, ne motiti   Ogerskih obravnav.    Al   razlogi   liberalne in
pravne stranke za  to  so razločni:   liberalna stranka se boji padca tega ministerstva, pravna pa ga želi.
— Ogerska ministra Ti s za in S zeli sta bila za-rad Ogerskih zadev nekoliko dni na Dunaji, pa 10. dne t. m. zopet se vrnila v Pest. Kaj se bode skuhalo o jako važnih Avstrijsko-Ogerskih zadevah, še nobena živa duša zdaj ne vč.
Cesko, Iz Prage. — Staročehi so razposlali imenik poslancev, katere naj 21. in 24. dne t. m. voli Ceski narod v deželni zbor. „Mladočehi" bodo po svoji navadi zopet s svojim razporom drezali vmes in se bla-mirali kakor vselej, kajti narod Ceski ve* iz večletnih skušinj, da more zaupati le svojim potrjenim voditeljem, ne pa petelinom, ki se obračajo po sapi, ki vleče od brezverskega liberalizma.
Iz Tirolskega. V Inspruku je 10. dne t. m. p a-triotično društvo imelo zbor, v katerem se je glede na oktobersko diplomo od leta 1860 in na deželno ustavo od leta 1861 med drugim sklenilo: izreči trdno zaupanje, da bode prihodnji deželni zbor se poslužil vseh postavnih sredstev za obrambo deželnega prava Tirolskega.
Ogersko. Iz Peš ta. — Minister za Hrvaško grol Peter Pajačevic se je odpovedal ministerstvu. Ce grof Pejačevič obstoji na svoji odpovedi, se govori, da utegne Mažuranic postati minister, kapitan garde Fratri-čevič pa ban Hrvaški, ali pa, ker Mažuranic ni trden Magjarskega jezika, Živkovič.
— O Deaku piše „Reform" nasproti pretiranemu entuzijazmu Magjarskemu in nemškemu med drugim sledeče tehtne besede: „KoFerenz Deak, v čegar glavi se je, kakor „Neue freie Presse" pravi, rodila misel sedanje Avstrijske države, bi bil umrl po kronanji kralja Ogerskega, bil bi z višine svoje slave se preselil v večnost; al zdaj, ko je videl propad svojega dela, je to mu pač še povečalo srčno bolezen njegovo."
Iz Turškega bojišča. — Andrassy-evi reformni načrti menda ne bodo imeli nobenega vspeha. Turčija jih je sicer v principu sprejela, a ustajniki ne marajo za-nje in so odločno izrekli, da na umirjenje ni misliti pod drugimi pogoji, nego če se Turek izžene iz Evrope^ Ustaja se ne le vzdržuje, ampak čedalje krepkejŠa postaja ; vsled tega rastejo denarne zadrege Turčije. Crna-gora je odločno odbila od sebe vse ponudbe Turške in ostane še dalje na strani ustajnikov. K vsemu temu pa pride še poročilo iz Rumunije, da je Rumunija odpovedala Turčiji davek (tribut), katerega je plačevala do zdaj za Turško varstvo. Turška vlada je namreč zahtevala 60.000 zlatov naprej, a dobila je odgovor, da Rumunija ne le teh ne plača, ampak ne bo dajala odslej sploh nobenega davka več. Opira se ta odpoved na to, da se Rumunija tako ne sme nadjati nobenega varstva od Turčije, če bi ga potrebovala, ker še ustajnikov ne more ukrotiti. Čemu tedaj bi plačevala dalje tribut? Tudi mora Rumunskemu knezu, členu nemške vladarske rodovine Hohenzollernske, odvisnost od Turčije neprijetna biti, zato bi se gotovo rad postavil popolnoma na lastne noge. — Na Kreti se je pričelo tudi že gibati. Tam ste dve stranki, ena bi rada otok spravila pod Angleško, druga pod Grško oblast. Obe pa hočete otresti Turški jarra. — Pe vsem tem se za spomlad pripravljajo velike reči, to je sklepati tudi iz tega, da se je baron Rodič, Dalmatinski deželni namestnik, pretekli pondeljek podal na Dunaj, najbrže po višem poklicur tedaj v jako nujnih in važnih zadevah.