IZ BESEDIŠČA DALMATINOVIH REGISTROV I: GESLO VAMP
Eno od zanimivejših gesel v R 1578 je »Vamp. Trebuh, Keshmani, Kerepuhi, Fel-leki.«; v R 1584: Vamp (kranjsko) Trebuh, keshmani, kerepuhi, Felleki (slovensko--bezjaško).
Beseda kerepuhi v tej podobi ni izpričana nikjer drugje; oblikoglasno ji ustreza kerepiio kerepuoa, v zvezo z njo pa se spravljajo še karapuli, kerempuh(i) in kala-pura (vse sbh.). D. Trstenjak1 je pisal, da »beseda med Zagorci znana: kerempuh (tudi osebna imena Kerempuh se nahajajo), ki se rabi za utrobo, vamp, opomina na bolgarsko: kerem venter«. Od tod, in samo od tod, je Pleteršnik vzel neonaglašeno iztočnico kerempuh 'vamp', označeno kot kajkavsko, in jo primerjal s kerepuhi 'der Bauch' iz R 1584. Tudi ARj potrjuje kerepuhi samo z R 1584, kerempuhi pa z Belostencem. Le-ta ima izt. Kerempuhi, Vampi, drób z razlago 'Inteftina, Ventriculi, Tergora' in v geslu Vampe 'Inteftina' kazalko Kerempuhi. ARj ima tudi Reljkovičev karapuli-, o tej besedi S. Ivšic2 piše, da »ne če biti drob, jer mesar poslije daje droba (: pak ktijaše da metne i dropca). Pravo značenje toj riječi ne zna ni akad. rječnik, ali znači što i kalàpura (ispod Vrbanje, nema je u akad. rječn.), tj. očiščen želudac, u i danas se govori kerepiio — kerepuoa (Stupnik).«
Ob izidu Krleževih Balad Petrice Kerempuha je J. Koštial'1 pisal: ;>Ime Kere(m)-puh (= Till Eulenspiegel, Pavliha) je razlagal Jagič v slovanskem seminarju na Dunaju iz madž. kerep (= ropotulja, drdralo, klepetalo, raglja) z obrazilom -lili (kakor lenuh, potepuh), Asbóth pa v slov. seminarju v Budimpešti iz madž. kerek ( = okrogel) in poli (= vamp). Težko se je odločiti za 1. ali 2. etimologijo, ker obedve ustrezata značaju in bistvu Kerempuha.«4 To mesto Skok (ERHSJ II, 75) citira pomanjkljivo: ni razpoznavno, katero etimologijo je pripisati Jagiču, katero Asbóthu, katero Koštidlu, in madžarskemu kerep ne dodaja pomena (eno geslo više pa obravnava sbh. madžarizem kerep 'brod. vrsta ladje'). Pri Bezlaju (ESSJ II, 29) je naposled prišlo do napake, češ da je Koštial »po Jagiču in Asbóthu« mislil na kerep 'brod, splav'. Ponujata pa Skok in Bezlaj nove etimološke povezave: Skok s »krampus, (karnevalskim) pokladnim licem« — kar je Bezlaju malo verjetno5 —, Bezlaj pa z »alb. £ar-
1	Bize in Bizjaki, Zora V/8 (15. IV. 1876), 120.
2	Bogdanovičevo izdanje Reljkovičeva »Satira«, Nastavni vjesnik XVITI/1 (1910). str. 48.
Kerempuh in grabancijaš, Življenje in svet XX/13 (26. IX. 1936), str. 206.
4	L. Hadrovics v Ungarische elemente im Serbokroatischen (1985) besede kere(m)-puli(i) ne obravnava. Z obrazilom -u/i je tvorjen Cafov preberuh (= prebirač, Caf = prebiraonik. Cigale 1860 pod Psalter = prebiralnik, Plet.. SSKj) 'devetogub (tretji del želodca prežvekovalcev)'. (Prebiralnik v Plet. tudi 'prežvekovalnik (prvi del želodca)', gl. Cig. pod Bansen.) Težko pa se je ubraniti misli na povezavo med (ke-rem)puh in n. Bauch, srvn. buch (za odraz u prim. hrv. kalduni, n. Kaldaunen).
5	Ne pove pa, zakaj. Skok za kerempuh sam pravi: »s umetnutim m pred labi-jalom«. Sin. krampus je (ESSJ II, 81) iz avstr. Krampus, ki m že ima.
Velemir Gjurin, lz besedišča Dalmatinovih Registrov	309
dump. ngr. gardoûmia 'napolnjeno debelo črevo', kar so ekspr. izvedenke iz iat. *caldûmen, nvn. Kaldaunen 'vampi, drobovina'«.
Ustreznice k iztočnici Vamp v obeh Registrih res kažejo na pomen 'vampi'. Še najmanj Trebuh,0 še najbolj pa Felleki, kajti Stabejeva7 domneva, da so »vermutlich < Kuttelflecke«, je pravilna; le da ni treba izhajati iz zloženk kot Kuttel-, Rinder-fleck (saj je že srvn. vlec(ke) razvilo pomen »Eingeweidestück«) in da je sposoja šla morda prek madžarščine (toda današnje knjižno madž. flekken 'pečenka iz svinjskega mesa' ne z obliko ne s pomenom ne kaže na to). Felleki v R so najstarejša potrditev te sposojenke, in če prvi e ni (dvakratna) pomota za i, so hkrati edina zanesljiva potrditev oblike s fel-. Hrvaški slovarji (v slovenskih razen v R te besede ni) dajejo le običajno kajk. obliko fileki (RHKKJ, z najstarejšim zgledom iz 1724) oz. poknjiženo filéci (B. Klaiča Rječnik stranih riječi, 1962), in tudi Putanec" navaja za »običniji oblik« fileki široko ozemlje (»Hrvatsko Zagorje, Podravina, Posavina i Slavonija«), za feleki. »koji je oblik danas rjedi«, pa nobenega konkretnega. Hkrati pravi, da v madžarščini ne filek- ne felek- ni potrjeno, marveč samo flekk(en), zatorej »ako nisu ipak postojali ili ne postoje u kojem madžarskom dijalektu blizom našim dijalektima, oblici sa fil- i fel- su nastali na hrvatskom terenu«. RHKKJ se vendar odloča za madž. posredništvo, sklicevaje se na Klaičevo oznako »mad. -njem.«. Po RHKKJ in Klaiču so fileki 'goveji želodec, pripravljen za jed, vampi'. Prim, pri Belostencu pod Cellula: hifieze du debelom chreou, kakvëfze vide ou filekeh 'cellulae inteftini coli'. Za Keshmani/keshmàni pravi Putanec, (n. d., 174): »da nije ovih potvrda, ova stara hrvatska riječ... bi potpuno nestala iz hrvatske leksiko-grafije«. Meni, da je morda brati kešmani, češ da etimološko spada v družino ruskih hiška 'črevo' in kišen', pri čemer bi bila »u hrvatskom derivatu ... promijenjena su-fiksacija«.8 Branje kešmani je treba za zdaj dopustiti, čeprav primerov, ko bi bil s/i = š iz R 1578 prepisan v R 1584, ni veliko (Lampdsh *- Lampash in morda še še kateri, prim še Brasfhno <- Brashno). Vendar bi etimologije lahko iskali tudi v smereh, ki bi upravičevale fcež-.10 Z vprašanjem, kaj natančno keshmani pomeni, se je doslej spoprijel samo Pleteršnik: restituirana ednina kežmanu naj bi pomenila 'vamp' (vamp razlaga z 'der thierische Bauch' in 'der Scnmerbauch. der Wanst'), množina kežmani, ki jo potrjuje izključno z R 1584, pa bi pomenila isto kot kerepuhi. tj. 'Kuttelflecke'. V geslu kežman torej Plet. besedo kerepuhi ne opoinenja z 'Bauch' kot v geslu kerempuh.
Če obravnavamo R 1578 kot glosarij, bi moralo geslo Vamp imeti pomen(e) besede vamp v besedilu Dalmatinovega Pentatevha. Tam je vamp (sodeč po Bibl. 1584) samo v 5 Mz 18:5. kjer je govor o tem, naj se od daritvenega vola ali ovce duhovniku »da Plezhe inu obaduei zhelufti, inu Vamp« (Pent. 164v). Vamp je tu prevedek za Lutrov »den Wanst«,12 le-ta pa za hebr. izraz qêbâh, ki pomeni 'pre-žvekovalnik' in drugje v bibliji ni uporabljen. Ekumenska izd. (Lj. 1974) ima na tem mestu želodec (angl. jehovska ułomach, kralja Jakoba pa maro, etimološko ustreznico n. Magen). Vamp v R 1578 oz. v Pentatevhu je torej v presenetljivem sozvočju s pomenom svojega hebrejskega osnovka, na drugi strani pa tudi z današ-
0 Toda prim, v Plet. iz Miklošičevega in Cafovega gradiva trebuhi 'Kuttelflecke', tako menda tudi rezijansko trebuhooe (Caf). Prim, še pèrvi trebuh za n. Bansen ( = prežvekovalnik) pri Murku (in Cigaletu).
7	Wörterverzeichnis... des Registers... 1584, GKGS ITI/2 (Biblia 1584 — Abhandlungen). Stabej opoinenja s 'Kuttelflecke' samo kežmani in kerepuhi, z 'Bauch' samo vamp, vse tri pa še z 'abdomen. Wanst, Schmerbauch', kar edino ima pri feleki.
8	Rad JAZU. knj. 376 (Razr. za filol., knj. XIX), 1979, 169.
" ESSJ pod kiška 'šiška' (kajk.. Plet. iz Valjavca) te podmene ne obravnava: besede kežman(i) tudi v drugih geslih ne najdem.
10	Morda v smeri srvn. (ge)krcese 'tanko črevo', prim. Cigaletov krezeljc pod Grimmdarmsgekröse in v Plet. »čreva so pripeta na neko mezdro, krezeljc imenovano«. Še bolj se vsiljuje misei na kako zloženko s Käse 'sir', prim. angl. cheeselep (= rennet) 'sirilo, koža siriščnika (četrtega dela želodca); posušen telečji želodec' in rennet stomach 'siriščnik' (= n. Labmagen). Siriščnik je morda mlad, toda Plet. ima od Miklošiča tudi sirišče 'posušeni telečji želodec, s katerim žarki sir delajo'.
11	Plim. ta naglas z ostravcem keshmani v R 1584.
12	Wanst, v sorodu z isl. oinstr 'devetogub', je v starejši nemščini pomenilo različne trebušne organe, tudi prežvekovalnik in želodec.
310	Slavistična revija, letnik 36/1988, št. 3, julij—september
njim terminološkim pomenom Damp 'prežvekovalnik' (npr. Leksikon CZ, 1973, str. 792, 1017: nova izd. 1988, str. 847, 1100; L. Rigler, Lat.-slov. veterin, anatom, izrazje, 1984, str. 86). Verjetno pa je tudi s svojimi ustreznicami v R 1578 v večjem pomenskem skladju. kakor bi se zdelo, če bi npr. zaradi ustreznice" Trebuh razumeli Vamp kot '(Schmer)bauch\ ali če bi si zaradi ustr. Keshmani in Kerepuhi predstavljali npr. narezane vampe.14
Velemir Gjurin Filozofska fakulteta, Ljubljana
13	Trebuh je slovenizem (nam. (rbuh).
14	Zaradi gesla Vamp v obeh R lahko predpostavljamo, da »Slovenci/Bezjaki« takrat besede oa m p (i) še niso poznali, ali vsaj ne v pomenu, ki ga je zahtevala kranjska iztočnica Vamp. ARj ima samo vampe iz Belostenca (slovenizem?). Skok v AfslPh XXXIII (1912, str. 361) za famp (Zumberak) in v ERHSJ III, 564, za Damp (»Hrvatska«) navaja le pomena 'živalski, zasmehljivo tudi človeški trebuh'. Valjavec je »iz narodnih usta« okoli Varaždina zapisal besedo oampus, »te joj pod 2 dao tumačenje 'koj ima velik trbuh', dodavši da je naziv za ženu oampača. oampaoka«
gl. Alojz Jembrih, Dijalekt u modernoj poeziji 30-ih godina, v: Obdobja 7, Ljubljana 1987. str. 542. Jembrih, str. 547. prinaša tudi posnetek naslovne strani dela Jakoba Lovrenchicha (Varaždin 1834) Petricza Kerempuh, iliti Chini y sivlenye ehloveka prokshenoga. Vladoje Dukat (Lovrenčičev »Petrica Kerempuh«, Rad JAZU, kuj. 220 (1919), str. 2—3) je menil, »da je vlastito ime 'Petrica Kerempuh', stvorio sâm Lovrenčič« in da »se riječ. kerempuh. koliko znam. ne čuje više u živoj besjedi kajkavaca«, je pa citiral iz Horvatzkega kalendara 1836 verza »Znash! Kakszi Kerempuha / Zkoro zgubil, y terbuha?«. Spraševal se je tudi, ali ni »možda karampuli I sic I turskoga roda«, kajti »madžarskog zacijelo nije, kako me uvjerava gosp. dr. Josip Szinnyei, profesor komparativne filologije ugro-finske u sveučilištu budirnpe-štanskom , bolg. kerem pa »ne pozna rječnik Najdena Gerova«. Jembrih je poskušal razlagati kerempuh kot zloženko iz Bauch in madž. kerep. ki da »znači u hs. jeziku okrugao'« (n. d., str. 542). Krleža je, sodeč po tistem, kar sam pravi v Tumaču k Baladam, vzel besedo Kerempuh od Lovrenčiča in iz dotedanje literature o njej.