Poštnina plačana v gotovim JZHAJA vsak ponedeljek ob 4 zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din. četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani. Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1 Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani, Knafljeva al. 5- telefon St. 2034. 2072. 2804 UPRAVA v Ljubljani. Prešernovo ul 54+ telefon št. 2036 INSERATNl ODDELEK v Ljubljani Prešernova ul. 4. telefon št 2492 Leto II. Lmbiiana. 13 avgusta 1928 Stev 13 Kraljevska zadnjo pol narodovega genija in tnučenika Pol milijona ljudi se je zbralo v Zagrebu k pogrebu Stjepana Radica - Veličastne slike ni mogoče niti približno opisati. - Pogrebni sprevod je bil dolg okrog 30 kilometrov. - Svečanosti so trajale celih sedem ur. - Zastopane so bile vse prečanske pokrajine. - Nepojmljiva disciplina množic. Zagreb, J2. avgusta. Pri današnjem nepopisno veličastnem, kraljevskem pogrebu Stjepana Radica je vzbujala največjo pozornost iz trnja spletena velika krona, na kateri je v električno žarnico odeta visela krogla iz revolverja Puniše Račiča. Vse nepregledne pestrobarvne množice, ki so v nepojmljivem redu defilirale mimo zaprte krste, počivajoče v mrtvaškem vozu, v katerega je bilo vpreženih troje parov vrancev, so strumno, s pogledi ostro uprtimi v ozki dom največjega hrvatskega voditelja, izkazovale zadnjo čast pepelu pokojnika. Še ostreje bil njihov pogled uprt v to trnjevo krono,^ ki je bila in ostane za ves narod strašen simbol: simbol Radičeve mučeniške smrti in memento k vztrajnosti, disciplini in složnosti! Kakor v velike bodice gfodicila, iz katerega je bila spie-tena ta trnjeva krona, so se vbadali v srca nepreglednih množic vtisi današnje pogrebne svečanosti. Stotisoči se zbirajo Prekrasen dan je nakloniio nebo. Brez oblakov, brez vetra. So>Ince je razlivalo na ponosno, a v žalost odeto hrvatsko metropolo bogato obilje svojega zlatega blagoslova. Oživel je Zagreb v zgodnjih jutranjih urah. Številni osebni in posebni vlaki so v kratkih presledkih prihajali na zagrebška kolodvora in sipali v mesto množice deputacij, organizacij, korpoira-cij. Od Dubrovnika in Splita, od Sarajeva in Zemuna, od Subotice in iz Slovenije so se v Zagrebu neprestano gr-madile nove in nove množ.ce. ki so se sproti uvrščale v povorke in po točno določenem sporedu okupirale vse ulice v širokem okolišu zagrebškega osrčja, divnega Zrinjevca. Živinski vagoni so bili prenatrpani s seljaki in seljakinjami, starci in oticki. Mnogi niso spali že dve noči. Toda vse je ob prihodu v Zagreb prevzema-a nekaka čudna vedrost in navzlic vsej potrtosti neka vidna radost, da jim je bilo da:tK> prispeti v Zagreb k .»smrtnemu triumfu njega, Stjepana Radiča. Pri vsem zatajevanju trpkh spominov se je danes neprestano vsiljevala primera z nedavnim pogrebom Pavla Radiča in dr. Gjure Basarička. Bil je 24. junij ravno tako solnčen m pogrebna svečanost je bila neizmerno žalostna. A današnja nedelja je bila veličasten praznik, ki je razodel vso moč, vero in voljo hrvatskega naroda. Res je bilo nešteto prizorov, ki so trgali •jrca. Toda celotno veličastje današnjega pogreba je sproti sušilo solze in vsajalo v vse duše spokojstvo, ponos in zavest mogočne vzajemnosti, zavest pravice. Na Zrinjevcu Še v daleko večji meri kakor 24. junija je danes pripadala organizatorjem Teda in discipline naloga, da brzdajo naval stotisočev in uravnajo ogromni veletok ljudstva v urejeno strugo. Pol milijona ljudi se je zbralo v Zagrebu. Treba pa je upoštevati, da so se vse te množice zgrinjale v razmeroma ozko četrt zagrebškega mesta. Vse skupine, ki so prihajale z vlaki, vozovi in peš, so napotili reditelji (deloma seija*:, deloma akademiki) v posamezne stranske ulice in jih razporedili za pogrebni sprevod. 2e davno pred 9. uro so bile u.ice polne in reditelji so s pomočjo policije zaprli neposredne dohode k Sfcijaškemu domu. Samo pri vzdrževanju reda je pomagal del i>oKcije; ves glavni kader stražnikov in orožnikov se je nahajal v kasarnah... V Seljaškem domu V Seljaškem domu so se zbrrali poslanci KDK, nosilci vencev in i/redstav-niki posameznih večjih deputacij, opasti in korporacij. Edino po Strossmajerjevi ulici je bil ljudem še dovoljen dostop pred katafalk Stjepana Radiča, Po stopnicah so se dvigali nešteti pari in v naglem tempu defilirali mimo mrtvaškega ! odra. Še je ležal Stjepan Radič odkrit j na visokem katafalku in njegov otipli smehljaj je v tej poslednji uri ločitve vsakomur izvabljal solze iz oči. Glasno ihteč so stopali pari mimo mrtvaškega odra. Ženske so padale na kolena, a po- Št j epan Radič na mrtvaškem odru koriti so se morale neprestanim podvi-zanjem rediteljev: »Prosimo, hitro dalje, dalje!...« Ves prečanski narod Ko so se poslednje skupine, uravnane v dolgo procesijo, poslavljale od Stjepana Radiča, in ko so se v vsem okolišu Zrinjevca formirale delne povorke, se je pestra množica gnetla v gost špa'ir od Seljaškega doma do oddaljenega Mirogoja. Ves Zagreb je bil na nogah, a ogromni pritoki ljudstva z dežele so napolnili vse trge in široke pločnike. Zasedena so bila vsa okna. Ni si pač mogoče predstavljati niti v bujni fantaziji bolj slovitega pogleda, kakor ga je nudil danes Zagreb z onimi svojimi ulicami in trgi, po katerih se je vila zadnja pot Stjepana Radiča. Zbran je bil v bizarnem mozaiku ves hrvatski t1;?rod, prištevši tudi zelo številne pravoslavne Ličane in Kordunaše, muslimane in Slovence. Seljaške družine v svojih slikovitih narodnih nošah, pomešane med elegantni svet modernega Zagreba, vsi sloji od delavca do visokega uradnika in industrijalca, — to je bila imponira-joča revija naroda, ki se v skupni žalosti klanja manom svojega učitelja in .voditelja. Črne ulice Svetilke na ulicah so bile zagrnjene v črni flor. Le lahno so s streh valovale dolge črne zastave. Ves promet je počival, zaprti so bili za čas pogreba tudi vsi javni lokali. V izložbah in na oknih pa so se nudile na ogled podobe in liki Stjepana Radiča v najrazličnejših sta-vih. Posebno številne so bile reprodukcije Radičeve slike iz 1. 1925., ko je na odmoru v Baški podpisal svoj avtoportret s programatičnima stihoma: »Narodu vjeran, sav odan Bogu, pravicu braniti hoču in mogu!.. « Ko so se meščani in seljaki, med njimi premnogi, ki so z ženo in otroki premerili daleka pota do Zagreba, razvrščali v špalir in si osvojili primerna mesta, je v velikem rondoju za Selja-škim domom vrvelo življenje kakor v mravljišču. Ljudje so se trli ob malih, zelenih gredicah, na katere so polagali vence in se ob njih pripravljali iz sprevod. Bolj in bolj je pritiskala vročina. Vsakdo je iskal sence, a kam, ko se nisi mogel ganiti, kjerkoli si se znašel v gneči. Šibki so omagovali, vendar pa do skrajnosti vztrajali na pekočem solncu. Nepozaben je bil pogled z oken Seljaškega doma. Vsepovsod glava pri glavi kakor ogromen mozaik v znamenju križa. Pogled na vse te stotisoče narodnih noš in raznovrstnih zlato vezenih kro- jev — sama živa poezija, simfonija barv in harmonija duš. Ob pol desetih A približal se je čas pogreba. Ob 9.30 je glas roga z balkona Seljaškega donia dal znamenje za formacijo sprevoda in za nastop nositeljev vencev. Zadonela je s stolpov vseh zagrebških cerkva i tužna pesem zvonov. Prispela je števil- j na duhovščina z nadškofom dr. Bauer- j jem na čelu. Asistira'o mu je 6 kanonikov. Nadškof je blagoslovil truplo in se s tiho molitvijo poslovil od pokojnika. Skoro istočasno je prispel v Seljaški dom zastopnik kralja, armijski general Svetozar Matic, ki je v stranskem salonu izrazil Radičevemu zetu inž. Avgustu Košutiču za vso Radičevo rodbino v kraljevem imenu najgloblje sožalje Z generalom so se pred krsto Stjepana Radiča poklonili 4 podčastniki gardijske konjenice, ki so nosili kraljev srebrni venec z napisom: »Stjepanu Radiču — Aleksandar«. Votlo so odmevali udarci kladiva, ki so pribili pokrov krste. Deset orjaških kmečkih fantov iz Remet je dvignilo krsto na ramena in jo poneslo po stopnicah skozi vestibul v mrtvaški voz. Slovo Radičeve obitelji od pokojnika je bilo obupno. Z najožjimi člani dru- žine se je dušilo v solzah veliko število Radičevih daljnih sorodnikov, ki so v sprejemnem salonu čakali na pričetek pogreba. Sami preprosti možje in ženice istega dobrega, plemenitega obraza kakor slavni pokojnik. Z ulice so bučali mogočni žalobni korali pevskih društev. A tam v mali sobici je gospa Radičeva medlela v nezavesti. Na pomoč je priskočil dr. Dra-gičevič, poslanec SDS. Lek je bil k sreči učinkovit in gospa Radičeva si je hitro opomogla. Vsaka razburljiva vest bi bila lahko panično učinkovala na zgnetene, od solnca neusmiljeno pre-parjene množice. Tembolj, ker je šepe-taje šlo od ust do ust, da je omedlelo več ženic in da se je neka seljanka zgrudila mrtva, zadeta od solnčarice. Ko so polegli poslednji akordi prekrasnega »Očenaša«, ki ga je po Radi« cevem besedilu uglasbil prof. Canič in ga je izvajal z ogromnim številom pevcev karlovački zbor »Zora«, in ko so se zgubili v ozračju poslednji re? freni Matzovega korala: »Pali su u borbi za narod svoj« — so na balko* nu Seljaškega doma nastopili govorni® ki, ki so v določenem vrstnem redu izpregovorili zadnje poslovilne po* zdrave. V splošni tišini je izpregovo« ril prvi podpredsednik HSS dr. Vladko Maček Osvojil vsa srca z naslednjim po« etičnim poslovilom: Umirilo se ie večno besno, sinje morje naše. Klonil ie tisočletni Velebit. Sključile so se Donosne naše jablane. Solze so preplavile naše seljaške hišice, v črnino so se odeli naši gospodski dvori, naša srca pa je prevzela brezmejna toga. ker si nas zapustil Ti. učitelj in vodinelj naš! Učitelj, sem dejal. Da. bil si učitelj svojega hrvatskega naroda, kazoč mu pot iz teme v luč. iz neznanja v orosveto, iz suženjstva k svobodi. Bil si učitelj, ki si učil, da je človeška misel, ki hrepeni po pravici, ki teži za dobroto, močnejša od vsake sile in nasilja. Učil si nas. da sta mržmia iz zloba minljivi in da ie ljubezen večna. Tvoi nauk ie padel na plodovita tla. ker nisi bil samo učitelj, marveč tudi^ voditelj in prvi borec za one ideje, ki si jih pridi-goval. Kadarkoli ie bilo potrebno, da narod ponese težko breme, si ti naš učitelj in vodja zastavi! svoja ramena In kadar je mora! Tvoi narod sprejeti hud udarec, si Ti. učitelj in voditeli. nastavil svoie lastne prsi. Bil si nekronan kralj svojega naroda. Kaj nekronan! Mar nisi 40 let nosil krone. Trnieve krone! Ali ie potem čudna da je Tvoi nauk prodrl daleko preko hrvatskih meia in izven tvojega naroda! Ali je še čudno, da ie ob tvojem imenu vzdrhtelo sleherno seljaško «rce od Jadranskega do Črnega morja in iih napolnjevalo z upom na svobodo, na pravico. In baš radi tega, ker so se beograjski na-• silniki zbali lastnega naroda pod vodstvom Tvojeiga svetlega imena, pod vodstvom topline tvojega ljubečega srca, so Ti začeli streči po življenju. A to iim ne bo pomagalo. Telo ie smrtno, a duh ie nesmrten. Zlasti duh. ki vodi k svobodi, k pravici! Učitelj in naš voditelj, ki se poslavljaš i od nas: Tvoi hvaležni narod bo zasul s cvetjem tvoje telesne ostanke, s cvetjem svojih vrtov in poljan. ter jih zamakal s potoki in rekami solz. Ti. ki si se za večno združil z absolutno pravičnostjo in dobroto. pusti svoj duh med nami. da z njegovo pomočjo dovedemo svoio hrvatsko domo-i vino in svoi hrvatski narod h končni in popolni svobodi. Slava Stjepanu Radiču! Besede so glasno in ra-riočno odmes vale na vse strani: na balkonu je bilo nameščenih kakih 10 ojačevalcev. Nežno poudarjane poslovilne besede dr. Mačka so vzbudile v raztuženih srcih najmehkejše razpoloženje. Mno* ge ženske so zajokale na glas. Njih ihtenje pa je prekinjevalo klopotanje neštetih fotografčnih aparatov in od časa do časa pritrjevanje moških, ki so vsak poudarek v čast imenu Stje« pana Radiča sprejeli z vzklikom: »Sla* va mu!« Vse oči so bile uprte na balkon, ko je kot drugi govornik povzel besedo l predsednik KDK Svetozar Pribičevič Govoril je: »Mučeniško življenje. mučen:ška smrt! To mučeništvo v življenju in smrti je pretrpel Stjepan Radič za blagor, veličino in slavo svojega ljubljenega rodu. To mučeništvo najbolj verno obeležuje zgodovinski pojav Stjepana Radiča. kateremu se danes klanja ves naš narod in o katerem se s spo-štovaniem in občudovanjem govori v vsem civiliziranem svetu Zakaj se govori o njem? Gotovo zato, ker ie bi! za njegovega življenja in ker bo po njegovi smrti estal njegov duh eden najsilneiših činitel!<°v v političnem razvoju našega naroda! In ta narod ie zopet zavzel naivažne:ši po!ožaj na veliki svetovni poti. ki spaia evropski zapad z iztekom. Radič spada v vrsto onih velikanov, ki so s svojim pojavom proslavili svoj narod. On je bil Hrvat, s srcem in dušo. od glave do pete, ponosen na svoje hrvatstvo. Toda njegovo hrvatstvo ni bilo ozkosrčno ekskluzivno in nepomirljivo. On je v hrvat-stvu videl samo plemenit, dragocen in ne-oddvojen dej velikega jugoslovanskega naroda, en narod in eno državo od Jadranskega do Črnega morja. To je bil veliki ideal Stjepana Radiča od njegove rane mladosti do niegovega zadnjega izdiha. Toda v tej veliki za.iednici svobodno združenih, a ne osvojenih in pod-jsimljenih južnih Slovanov je hotel Radič s polno pravico videti hrvatstvo kot ravno-praven činitelj, ki žrtvuje zaiednlci toliko kakor drugi in jI daje obeležje enako kakor drugi. Radič je zahteval harmonijo v vlogah, ravnovesje vpliva, koncentracijo sil in edinstvo ciljev Srbov, Hrvatov in Slovencev — in končno tudi Bolgarov. In česar ni mogel živ, to bo Stjepan Radič ustvaril mrtev. Njegov nesmrtni duh bo lebdel nad nami in vodil bo našo generacijo v velikih borbah, v katerih bomo do zadnje kaplje krvi branili njegov in naš skupni ideal do končne zmage. Radičeva koncepcija ni bila tesna in malenkostna, bila je grandijozna in genijalna. Človečanstvo, mirotvorstvo in bratstvo med narodi kot mednarodni ideal, jugoslovenstvo kot naci-jonalni ideal, kmečka demokracija kot soci-jalni ideal! Zato je smatral za svoje največje delo ustanovitev Kmečko - demokratske koalicije. Ko smo re prvič po desetih letih sestali, smo v eni uri premotriii celotni politični položaj in sprejeli zgodovinske sklepe. Po tem sestaciku je Radiča obkolila gruča novinarjev in ga obsuia z vprašanji: »Kaj se je zgodilo?« A on jim je odgovoril kratko in domiselno, kakor je znal samo on: »Sestali smo se stari prijatelji, a novi tovariši v delu!« — »Kaj ste storili?« so novinarji vprašali dalje. »Vrnili smo se nazaj v mladost,« se je glasil Ra-dičev odgovor. To pomeni: vrnili smo se k velikemu idealu hrvatske in srbske ornla-diiie, ki smo jo skupaj ustvarjali in ki je v narodu razvila smisel za narodno svobodo in človeško dostojanstvo in ga oplemenila z idejo edinstva, da na porušenih temeljih nekdanjega habsburškega carstva ustvarimo svoj neodvisni, svobodni dom. Na tem idealu je bMa zasnovana KDK. V njej so združeni Srbi, Hrvati in Slovenci. V njej je z istim duhom prežeto seljaštvo in narodna inteligenca. Ta seljaška demokracija zahteva enakost in enakopravnost kot temelje nove bodoče ureditve države, v kateri bodo Hrvati popolnoma enaki Slovencem in Srbom, tako da bo že s samo organizacijo državne zajednice izključena možnost nasilja enega dela naroda nad drugimi ali eksploatacija enega na korist drugega. Mučenfeka smrt Stjepana Radiča pomeni pogin starega nasilnega državnega reda. ki je pod krinko edinstva prikrival nadvlado ene pokrajine nad vsemi ostalimi. Istočasno pa znači njegova smrt vstajenje novega življenja pravice in popolne ravno-pravnosti, za katero je hrvatski narod veke in veke stremel in za katero se je pod Ra-dičevim vodstvom skupno s srbskim in slovenskim narodom, zastopanim v KDK, z divno hrabrostjo boriL Stjepan Radič je bil voditelj, učitelj in prvak seljaškega naroda. Če bi bil imel dovolj časa in če ga ne bi ovirali s srreli. če bi ga ne bili ubili, bi bil z velikim po-kretom zedinil vse seljaštvo. hrvatsko, slovensko in srbsko in nato še bolgarsko To bi bilo pravo, idealno narodno edinstvo. Toda vselej, kadar je šel Radič preko meja stare historične Hrvatske v druge pokrajine našega naroda, da ga v celoti združi v veliki seljaški pokret. so ga lažnivi tolmači državnega edinstva nasilno zavračali v plemenske meje. In končno ie bil unorjen kot nekak separatist in sovražnik države, v resnici pa le zato, ker je z idealno plemensko enakostjo in sociialno pravičnostjo hotel zagotoviti stalnost in trajnost naše državne zajednice kol dostojne članice velikega bratstva svobodnih in pro-svitljenih narodov. 10. novembra 1927 je bila osnovana Kmečko - demokratska koalicija. Naslednjega dne sem opozoril prijatelja Stjepana, kaj smo zagrešili, ko smo dali dva predsednika politični organizaciji, kar se ni še nikjer drugod zgodilo. On pa mi je smehljaje in dobre volje odgovoril: »Saj to je ravno sijajno. To je kakor dvoglavi orel!«... — Moj crel! V Tebe je meril sovražnik, misleč, da bo uničil narod, ko tTne boš mogel svobodno razprostreti svojih kril. Toda dušmanin se bo prevaril. kajti ti si bil samo simbol, a voditelj naroda je tvoj nesmrtni duh. In ta tvoj resmrtai duh bo vodil naš ujedinjeni seljaški narod skozi vs; boje in težkoče od zmage do zmage do končnega ustvarjenja velikega cilja! Prijatelj in tovariš, nepozabni Stip.i! V imenu KDK, na katero si bil tako ponosen in v katero si veroval fanatično ir, brezmejno, poslavljam se od tvojih smrtnih ostankov, zaupajoč v tvoj veliki duh, ki nas bo stalno spremljal in bodril v vseh težavah in vodil skozi vse veke, k! nas ne bo nikdar zapustil. Slava Ti in večen spomin v vsem jugoslovenskem narodu, v vsem Slovanstvu, ki si ga želel ujediniti iz najčistejših, vzvišenih idealov, in v vesoljnem čiovečanstvu, ki se danes spominja ob Tvojem imenu osebnosti velike in svetovne zgodovine. Večna slava Stjepanu Radiču! S tem svojim govorom, ki ga je množica večkrat prekinila s pritrjeva« njem, je Svetozar Pribičevič zopet po* svedočil svoje zrele državniške spo« sobnosti. Drhtela mu je desnica in drhtel mu je glas, ko se je poslavljal od svojega mrtvega tovariša. Toda v celoti je predočil Stjepana Radiča ta* ko plastično in istinito, kakor je po« kojni bil v svojem pravem bistvu. Nato je spregovoril v imenu Hrvat« skega bloka zagrebški poslanec dr. Ante Trumbic: Hrvatski narod! Zopet si se odel v črnino. To ie obeležje današnje dobe tvojega mučeniškega življenja. Tudi dosedai si žaloval že mnogokrat za svojimi pobitimi sinovi, toda žalost, ki te navdaja danes, je najtežja, ker je mrtev tvoj najmočnejši bu-ditelj, tvoj pravi voditelj, ki je bii baš zato izdajni&ko umorjen od predstavnikov onega zla, pod katerim Hrvatska in vsi ostali kraji v tej državi največ trpe. Stjepan Radič, doživel si mnogo uspehov v svojem narodu. Okrenil si nase pozornost vsega sveta in pokazal si silo, kakor le malokdo pred teboj. Toda živ nisi bil nikdar tako močan v svojem narodu in tako strašen njegovim nasprotnikom, kakor si močan in strašen v svoji smrti. Živ si bil ukienjen v svoje telo, mrtev si postal svoboden duh. Ovenčan z mučeniškim vencem si postal trajen duhovni voditelj vseh. ki se bore za svobodo, pravico in človečanstvo, obenem pa strah in trepet onih, ki so ti končali življenje. Blaga senca večnosti bdi nad nami s Tvojim posmehom dobrote in odločnosti, ki ga ni mogla ugasniti na tvojih ustnih niti smrt. V življenju smo te gledali kot neobičajno močan poiav, danes te gledamo kot mučenika. Okcli tvojih smrtnih ostankov so se zbrali vsi Hrvati z našim ponosnim se-Ijaštvom na čelu, ki si ga ti probudil fci osvestil, ko si prebudil' v njem spoznanje njegove silne moči. Zbrali so se okoli tebe tudi Srbi, v prvi vrsti oni Srbi, ki jim je Hrvatska domovina. Zbrali so se okoli tebe sinovi Slovenije, ki ji je Hrvatska sestra. na katero se oslanja in ki je njena zaupnica. Zbrali smo se brez razlike krajev, plemena in vere vsi preganjani in brezpravni na domačem ognjišču, da položimo tu obljubo zvestobe in sloge v nadaljni borbi za svobodo. Tvoj svoboden duh bo mirovno orožje, s katerim se ruši stari, pokvarjeni, trohli red egoizma in tiranije, da na njegovih ruševinah na temeljih ljubezni in svobode, ljudstva in naroda, miru in dela, pride do zdrave obnove in do boljše bodočnosti. Danes je naš starodavni Zagreb srce in metropola hrvatske kulture, ognjišče bodočnosti, kakor v minulosti ognjišče svobodni« podvigov in kulturna baza hrvat-stva. Ta falanga borcev in složni duh bo ostal ne samo nerazdnižljiv, pomnožil se bo in ojačil, da nadaljuje pod vodstvom tvojega močnega duha borbo za zmago svobode ljudsttva in naroda. Hrvatska, okrvavljena s krvjo tvojo in tvojih tovarišev, ni umorjena in živi svežo mladost svojih vekov. Širokogrudna in poživljena prevzema vlogo, ki ji je priso-jena, vlogo prvega borca, prvega požrtvo-valca in predhodnika v borbi za boljšo bodočnost svojo in vseh potlačenih in ponižanih. Državna samostojnost, ki jo je Hrvatska imela in vršila skozi veke in ki je danes nima. je naša upravičena zahteva, od katere hrvatski narod nikdar ne bo odstopil. Hrvatska bo to svojo borbo za svoje ideale nadaljevala odkrito in ne bo nikdar dopustila, da krene ta borba s svoje prave poti. Hrvatski narod ne bo nikdar dovolil, da se borba za njegovo svobodo predstavlja kot nekak spor med hrvatstvom in srb-stvom. To bi pomenilo osramotitev našega oplakanega mučenika Stjepana Radiča. S Tvojo smrtjo ie hrvatski narod izgubil neumornega voditelja, kateremu je poklonil svoje neomejeno zaupanje v trdni veri, da ga boš dovede! do rešitve. Tvoja dragocena kri ie to borbo le še bolj poplemerotila. Zapustil si nam oporoko, ki i o sprejmemo kot našo sveto zaobljubo in ob Tvojem odprtem grobu ti prisegamo: Hrvatstvo bo vstalo in to kmalu. To bo tvoja apoteoza, narodni mučen ik Stjepan Radič! Ostali govorniki Zagrebški župan arh. Heinzl se je poslovil od Radiča v imenu Zagreba in zagrebškega prebivalstva. Pokojni je s svojim političnim in nacijonalnim delovanjem mnogo pripomogel, da je danes Zagreb svetilnik vseh Hrvatov. Duh Stjepana Radiča je duh današ« njega Zagreba in njegovega meščan, stva.. Sledil je spominski nagovor zastop« nika iz Trebarjeva, rojstnega kraja Stjepana Radiča, kjer je vzniklo nje« govo silno politično geslo: »Vera v Boga i seljačka sloga!« Iskreno je bilo tudi slovo delavske, ga zastopnika, ki je slavil pokojnika in njegovo toplo srce za ponižane in razžaljene, za seljaštvo kakor za de« lavstvo, ki sta največja trpina sodob* ne človeške družbe. Z zgovornostjo kršnega Dalmatinca je posl. Matijevič jemal od Radiča slovo v imenu Dalmacije in hrvatske« ga morja. Enako prisrčno je bilo slovo posl. Čelana v imenu Herceg«Bosne. Govorili so še govorniki iz Vojvodi« ne in za bunjevske Hrvate, iz Siska in Ludbrega, prvega volilnega okraja Stjepana Radiča. nadalje dva zastop« nika prosvetnih društev. V imenu Slo« vencev se je od pokojnika poslovil dr. Drago Marušič, slaveč ogromne zaslu* ge pok. Radiča za Slovence in njego« vo posebno ljubav za Slovenijo. Zadnji je govoril posl. Sekula D rije« vič, poudarjajoč zlasti globoko misel, da vekovi ustvarjajo narode, a Bog vekov — genije. Pokojni Stjepan Radič je človečanstvo proglasil za hr» v^tski nacijonalni ideal. Navzlic temu, da je bil govornikom točno odmerjen čas, je bilo ljudstvo na žgočem solncu že utrujeno in je z zadoščenjem vzelo na znanje zname« nje roga, da se začne razvijati spre« vod. Pogrebne svečanosti so bile zaključene šele proti 6. zvečer, ko se je solnce nagibalo že k zatonu, kakor da odhaja tudi ono za Radičem; nad sedem ur so trajale svečanosti. Popoln red Pogrebni sprevod se je razvijal v najlepšem redu, ki so ga vzdrževali reditelji tako vsestransko, da policiji ni bilo nikjer treba intervenirati in je sploh ni bilo blizu. Razen, posameznih omedlevic in smrtnega primera zaradi solnčarice se je primerila nezgoda večjega obsega na Jelačičevem trgu. Na zidarskih odrih pri novi zgradbi poleg Zakladne bolnice se je zbralo kakor na vseh razpoložljivih mestih na stotine ljudi. Naenkrat se je začel oder podirati in kakih 10 ljudi je padlo na tla. Žrtev sicer ni bilo, ker pa se je oder podiral z močnim pokanjem, so ljudje v presenečenju domnevali, da padajo streli. Nastala je velika panika in vse je pričelo bežati. Kmalu pa se je rediteljem in hladno-krvnejšim ljudem posrečilo pomiriti prestrašene množice in pogrebni sprevod se je mirno nadaljeval. A pri tako ogromni manifestaciji, ki jo pač redkokdaj vidijo daleko večja mesta kakor je Zagreb, so bili ti incidenti uprav neznatni in niti malo niso zmanjšali silnih vtisov, ki bodo sto in stotisočem udeležencev ostali nepozabni. Množica inozemskih novinarjev Radičevemu pogrebu |e posveča! tudi inozemski tisk izredno pozornost. Poleg številnih domačih novinarjev iz vseh jugoslo-venskih mest so prispeli v Zagreb tudi zastopniki vseh večjih svetovnih listov ;n no-vinskih agencij. Med drugimi so bili na- vzoči posebni poročevalci »Frankturter-Zeitung«, »Neue Freie Presse«. »Vossische Zeitung«, »Berliner Tageblatt«. »Telegra-phenunion«, »Ouotidien«. »Information^, »Daily Telegraph«. »Chicago Dailv Ne\vs«. »Journal des Debats«, »Piccolo«. »Corriere della Sera«, »Dailv Express« itd V razgovoru z domačimi novinarji so se ino-zemci divili veličastnim masam, zlasti pa nepreglednim množicam v pestrih in slikovitih narodnih nošah ter priznavali, da kaj takega ni mogoče videti nikjer drugod Tekom svojega bivanja v Zagrebu in drugod v Jugoslaviji pa so proučili tudi politično-situacijo ter brez izieme naglašali da »videvajo popolno upravičenost borbe KDK. naglašali pa tudi, da inozemstvo hegemo-nistov v njihovem stremljenju po razbitju države in ustanovitvi Velesrbije ne bo nikdar podpiralo. Globok vtis v Beogradu Beograd, 12. avgusta, (p.) Danes ni bilo nobenih posebnih političnih dogodkov. Kralj je preživel dan na Dedinju. Dr. Ko« rošec pa je bil tekem dneva parkrat pri ministru dvora Jankoviču. V političnih krogih so govorili izključno le o Radiče* vem pogrebu, zlasti o grandijozni udeležbi kmečkega prebivalstva, ker nihče v Beo* gradu ni mislil, da bo udeležba tiko ogromna. Okoli poldneva so govorili po Beogradu, da je pogrebu prisostvovalo nad pol milijona ljudi, da pa je kljub temu vladal v mestu popoln red. Sožalje češkoslovaške vlade. Beograd, 12. avgusta, p. Pos'e-vodeči podpredsednik češkoslovaške vlade msgr. Sramek je poslal naši vladi naslednjo brzojavko: »V imenu češkoslovaške vlade nam je čast izrabiti _r.aj-iskrenejše sožalje povodom smrti Stjepana Radiča. bivšega ministra prosve-te in šefa HSS, ki je 'gral tako vidro vlogo v delu za konsolidacijo države in čigar smrt obžalujejo vsi iskreni prijatelji kraljevine SHS.« Pogrebni sprevod brez konca in kraja In pričela se je triumfalna povorka. Okrog 11. je sprevod otvoril oddelek hrvatske sokolske konjenice s praporom na čelu. Za njimi so se v nepregledni vrsti razvrstili nosilci vencev. Nad 2000 vencev V koraku rimskih legij so stopale de-putacije, noseč vence najrazličnejših kombinacij, ki jih zmore nežna kmečka domiselnost. Zlati klas se je bohotil v objemu krvavo rdečih nageljnov in poljskih rož, krizanteme so udobno počivale na sveže zelenem smrečju, lovoru ali hrastju. Pravcato bogastvo so predstavljali dragoceni venci, ki jih je ustvarila roka umetnega vrtnarja, a genljivo bogastvo fantazije so razodevali skromnejši venci, ki so jih spletla kmečka dekleta. Napisi na trobojnih trakovih so bili sami lapidarni dokumenti silno močne ljubezni, vdanosti in spoštovanja. IL? ~%U- C-i d! I iOfJO iZ vseh prečanskih Sledile so posamezne krajevne organizacije HSS iz vseh prečanskih krajev. Kakor da bi podrl jez, se je zlivala množica v ogromni sprevod. Očarljiva je bila slikovitost posameznih skupin v narodnih nošah. Prisotni poročevalci inozemskih listov in številni inozemci, ki so deloma z letovišč, deloma preko meje prispeli v Zagreb, da si ogledajo žalno svečanost, se niso mogli nagledati in so soglasno poudarjali, da je hrvatski narod pri pogrebu svojega voditelja pokazal ne samo bogastvo svoje srčne kulture, marveč podal tudi manifestacijo svoje prazničnosti, ki bi je drugod v takem bogastvu narodne umetnosti in izvirnih narodnih noš bilo težko najti. Čvrsti Ličani in samozavestni Dalmatine! s svojimi sinjskimi Alkarii, du-brovniškimi aristokrati in oddelkom znamenite bokeljske mornarice so vzbujali še posebno pozornost. Ce do danes še nisi poznal dalmatinske narodne folklore tamošnjih najrazličnejših narodnih nošenj, si danes dobil naj-nazornejšo sliko. Zastopnikom najjužnejših krajev Dalmacije so se priključevali odposlanci iz Splita, Sibenika, Imotskega, Biograda na morju, z otokov in izpod Velebita. Na stotine je bilo delegatov in odposlanstev z zastavami in venci. Niso se ustrašili daljne poti ter prihiteli v Zagreb na pogreb svojega oboževanca. Ista pestro živa slika se je ponavljala pri organizacijah iz ostalih hrvatskih pokrajin. Izstradana Hercegovina je poslala nepričakovano veliko število odposlanstev. Bosna, Vojvodina, Srem niso zaostajali. Brezštevilna pa je postajala veriga organizacij iz treh ožiih hrvatskih oblasti. Na stotine tablic, ki so ti predstavljale poedine kraje in njihove organizacije. Za vsako tablico vodi, skupine in cele povorke narodnih noš, desetine in stotine seljakinj in fantov v snežno belih narodnih oblekah, obšitih z najizvirnejšimi narodnimi okraski in vezeninami... Te mogočne slikovitosti, takih stotisočev skrajnih političnih vernikov ne spravi noben narod v Evropi pokonci. Po zagrebških ulicah je kipela apoteoza narodnega bratstva... Trnjev venec z morilsko kroglo Novi in vedno novi četverostopi so defilirali v zadnji pozdrav mimo krste Stjepana Radiča, nepregledne legije so prodirale izza vogala Seljaškega doma. Tam poleg mrtvaškega voza, obkoljenega z odredi kmetskih fantov, Sokolov in akademikov z golimi sabljami tik poleg gardistov, ki so na dragoceni blazinici nosili kraljev venec, je priprost seljak držaj trnjevo krono z izstrelkom, ki je bil 20. junija pogodil Stjepana Radiča. Na eni strani je poleg seljaka sedel posl. dr. Pernar, na drugi še vedno rekonvalescentni posl. Grandja. Tudi pozneje v sprevodu je bil ohranjen isti vrstni red. Za kraljevim vencem trnjeva krona z izstrelkom in končno mrtvaški voz s pepelom Stjepana Radiča. Obrtniki in delavci 15 do 20 kilometrov dolgi povorki narodnih organizacij so sledile strokovne korporacije. Okrog 20 obrtnih in drugih stanovskih društev v starodavnih krojih. Ogromna je bila udeležba delavskih organizacij in državnega name-ščenstva. še prav posebno pa je povečala slikovitost velika udeležba Soko!-stva in gasilcev. Korak teh legij ni bil obieano počasen in lagoden. Ta hitrost povorke je še povečala grandijoznost manifestacije. V taktu 14 godb so stopali po širokih ulicah oddelki za oddelki. Zastopniki občin Občinski zastopi skoraj vseh prečanskih mest in večjih krajev so poslali svoja odposlanstva. Ljubljano je zastopala delegacija, obstoječa iz gg. Ivana Tavčarja, Petra Šterka, Franja Rupni-ka in Antona Likozarja. SKS je zastopalo celotno načelstvo s predsednikom Pipanom na Čelu, ljubljansko in mariborsko oblastno organizacijo SDS pa močna deputacija z ravnateljem Jugom in mariborskim podžupanom dr. Lipoldom na čelu. Sploh je bila udeležba iz Slovenije izredno številna. Sprevodu ni konca Povorki ni konca ne kraja. Strok, organizacijam sledijo nešteta pevska društva. Na Hrvatskem so pevska društva zelo razširjena tudi po deželi. Vsako društvo nastopa s svojim praporom, po možnosti z društvenim krojem ali preurejeno narodno nošo. Kdo bi mogel vse prešteti in pregledati. Samo gasilci so defilirali nad tričetrt ure! Pa dalje: profesorji, sodniki, univerza, odvetniki, notarji, tudi ta veriga inteligence brez konca in kraja. Ob mrtvaškem voza Šele ob 3. je mogel mrtvaški voz kreniti izpred Seljaškega doma. Daleč pred njim se je uvrstila v sprevod sokolska konjenica, sledile so redovnice in redovniki raznih redov z velikimi križi, nadškof Bauer z asistenco in mnogo duhovnikov. Trije pari vrancev so potegnili težak voz, častne straže so se razvrstile in truplo pokojnega Radiča je končno nastopilo pot k večnemu počitku na Mirogoju. Družina StjepafiŠ Radiča je pretre-sujoče zaihitela... Za ož.iimi in daljnimi sorodniki so stopali Radičevi politični prijatelji in zavezniki, vsem na čelu Svetozar Pribičevič, ki sta ga spremljala poslanca dr. Maček in Niko-la Preka, ostali poslanci in zastopniki pa so korakali v osmerostopih za njimi. Prihod na Mirogoj Celo sprevoda se je približalo Mirogoju okoli 1. popoldne. Bili so to Sokoli na konjih, ki so »takoj zavzeli svoja mesta, da so vzdržali red, da je mogel iti ogromni sprevod nemoteno mimo odprtega groba, v katerem sta že ležala prva dva mučenika dr. Basariček in Pavle Radič. Na pokopališču je vladala popolna tišina. Množice ljudstva so hodile tiho mimo groba, nihče ni iz-pregovoril besedice. Šele kasneje, ko so pričela prihajaiti društva, so se culi pozivi rediteljev in povelja voditeljev. Proti 5. je končno prispel na pokopališče mrtvaški voz s krsto. Za vozom je prišla gospa Marija Radič, ki jo je vodil njen brat za njo pa tudi ostali člani rodbine. Kanonik Strahimščak je pozval vse prisotne, naj izmolijo še enkrat očenaš za pokojnika. Mnogi so glasno moleč pobožno pokleknili... Slovo ob odprtem grobu Po izvršenih cerkvenih obredih je povzel besedo podpredsednik HSS Va-lečič, ki je izrekel naslednje besede: »— Prezgodnja tvoja smrt. učitelj, ki jo je povzročil beograjski revolverski stre!, je ponovno v črno zavila našo drago domovino. V selu si se rodil, v selu si spoznal tugo in veselje, vse tvoje deio le bilo posvečeno boljši bodočnosti našega sela. Sel si k svojim ciljem, čeprav si bil toliko preganjan in zaprt. Trpel 3i. ker si vedel, da bo tvoje prizadevanie prineslo človečanstvo, pravico in svobodo. Tvojim selom so se pridružila kasneje tudi mesta. Postal si vodja ne samo Hrvatov, temveč vseh nas prečanov. Evo. nešteto tisočev spiskov je prišlo, da so te spremili do hladnega groba. da se razstanejo s teboj te!?snc. Toda nrša duša bo vedno živela s teboi!< V objemu sveje zemlje Govor Valečiča je bil prekinjen od joka velike množice prisotnih. Zatem je zastopnik hrvatskega Sokola iz Splita poškropil grobnico z morsko vodo. ki jo je prinesel v srebrni posodi. Majhen deček Ivica Kontič se je končno v gen-ljivih besedah poslovil od pokojnika, prijatelja otrok. Nato je šest seljakov dvignilo krsto in jo med ihtenjem Radičeve rodbine ter vsega občinstva spustilo v grobnico. Med tem pa je mimo groba še vedno mrkih, a odločnih korakov defi-lirala kolona za kolono, nešteti tisoči, ki so se razvrstili v sprevod še za mrtva-vozom. Odhod romunske kraljice z Bleda Died. 12. avgusta. Danes ob 10. dopoldne se je odpeljala z romunskim dvornim vlakom romunska kraljica-vdova Marija in z njo princesa Ilena. Na kolodvor ju je spremljala kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom. Do romunske meje spremlja romunsko kraljico ordonančni oficir kape-tan Herus. Tekom tega tedna se pričakuje prihod kralja Aleksandra na Bled. Beograjski obrtniki groze s štrajkom Beograd. 12. avgusta, (p.) Danes se je vršilo veliko zborovanje beograjskih obrt« nikov, ki so zelo ostro govorili proti vladi zaradi njene uredbe o odpiranju in zapira« nju obratov. Po daljši razpravi so zboro* valci sklenili, da bodo korporativno vsi za« prli svoje obrate, ako vlada ne umakne te uredbe. Spori v demokratski stranki Beograd, 12. avgusta, p. Danes ie imel glavni odbor demokratske stranke kratko sejo, na kateri so razpravljali o nastalih sporih v stranki. Glede spora, ki se je pojavil med demo-Krriti v Sarajevu, je bil določen bivši minister Mi-jovič, da potuje prihodnje dni v Sarajevo ter skuša tam ta soor poravnati. Zopet letalska nesreča Vukovar, 12. avgusta, p. Šolsko letalo št. 1, na katerem je bil podporočnik Dušan Janič, se je tnoraio radi defekta v motorju spustiti na zemljo. Letalo se ni poškodovalo, pač pa je bil pilot lažje ranjen. Ameriški študentje v Jugoslaviji Beograd, 12. avgusta. t>. V Beograd je dospela skupina mO dijakov iz Amerike, ki potujejo po naši državi ter bodo posetili tudi Primorje in Slovenijo. Spor v angleški vladi Balchvinova konservativna vlada se. sicer opira v spodnji zbornici na veliko večino, kakršna je v zgodovini angleškega parlamentarizma zelo redek pojav. Toda baš zato, ker je tako znatna, da se vladi ni prav nič bati liberalne in delavske opozicije, ni ta večina zadostno homogena in enotna v naziranjih glede aktualnih političnih vprašanj. Baldwin se je že večkrat moral boriti z velikimi težavami in spori v lastnih vrstah. Angleški konservativci se dele na tri struje. Skrajno desnico tvorijo reakcijonarni «die-hards», katerim je naklonjen notranji minister Joynson-Hicks, zmerni konservativci so najzanesljivejša opora Baldwinu, dočim je levica sestavljena iz bivših unijonistov, ki so prešli iz liberalnega v konservativni tabor po vzgledu zakladnega ministra Churchilla. Baldwinu je bilo često jako težko držati skupaj vse te divergentne skupine. Tako se mu je del konservativcev upiral v vprašanju reforme lordske zbornice, pri ukrepih zoper politično akcijsko svobodo delavskih strokovnih organizacij in pri izenačenju ženske volilne pravice z moško. En del pristašev mu je očital, da je šla reakcija njegovega kabineta proti sovjetski Rusiji predaleč in da ne bi smel popolnoma prekiniti vseh odnoša-jev. Drugi pa so mu zamerili, da ni energičneje izrabil vladne zmage v veliki splošni in rudarski stavki ter z večjo odločnostjo udaril po delavskih sin- dikatih. Tudi vladna zunanja politika je večkrat naletela na odpor v lastnih vr-stalL Cliamberiainu in admiraiiteti sc pnili krivdo za polom ženevske pomur-ske konference med Zedinjenimi državami, Veliko Britanijo in Japonsko. Kritizirali so angleško politiko napiam Nemčiji in v najnovejšem času tudi Chamberiainovo stališče napram kel-logovemu proti vojn emu paktu, ker ga ni hotel sprejeti v prvotni obliki, marveč je formuliral dalekosežne omejitve, ki baje jemljejo paktu pravo vrednost. K vsem tem nasprotjem je prišel :>e spor med pristaši protekcijonizma in svobodne trgovine. Borba o teli dveh načelih, ki sta vedno imeli ogromen m često odločilen vpliv na razvoj britske politike, se je močno poživila v konservativni stranki vsled težke gospodarske krize, ki jo že leta in leta preživlja Velika Britanija. Moreči problem brezposelnosti, ki je niso mogle rešiti niti razne konservativne vlade niti Mac Donaldov ka-binet in težave, s katerimi se bore razne industrijske panoge, se zde znatnemu delu konservativcev sploh nerešljive z dosedanjimi metodami. Saj se s podporami brezposelnim, s subvencijami in posojili industriji, s pospeševanjem izseljeniške akcije niso dali doseči nikaki trajni uspehi. Tako se je v sami spodnji zbornici ustanovila močna skupina konservativnih poslancev, ki šteje čez sto članov in ki zahteva, da se popolnoma opusti politika svobodne trgovine, kateri se je imela Velika Britanija v preteklosti zahvaliti za svoj sijajni gospodarski pro-cvit ter uvede brezobziren carinski pro-tekcijonizem. Spor med pristaši in nasprotniki protekcijonizma se je zanesel tudi v virste same vlade. Notranji minister sir William Joynson-Hicks in minister za kolonije Arthur Amery sta nedavno na javnih shodih govorila prav odločno v prilog uvedbe protekcijonizma, ko je istočasno zakladni minister Winston Churchill z isto odločnostjo branil načelo svobodne trgovine. Trenutno se je zdelo, da bo spor omajal temelje Bald-winovega kabineta. Saj je Baidvvm pri zadnjih volitvah javno in svečano obljubil, da do 1. 1929., to je do novih volitev, ne bo uvajal protekcijonizma. Sicer je Baldwin to obljubo obšel že večkrat s tem, da je podprl to ali ono industrijo z visokimi carinskimi postavkami, vendar v celoti obljube ni prelomil. Sedaj pa sta dva odlična člana njegove vlade nastopila proti sami platformi, na kateri bazira Baldwinov kabinet. Na seji ministrskega sveta se je zadeva v toliko poravnala, da bodo menda protekci.ionistični člani vlade molčali do tedaj, ko bo stranka razmotrivala o programu, s katerim bo šla prihodnje leto na volitve. Ce pa bo mirovala tudi skupina protekcijonistov v parlamentu, je seveda drugo vprašanje. Na vsak način je spor v konservativnih vrstah kvečjemu odgoden, nikakor pa ne odpravljen. Prihodnje volitve se utegnejo zopet voditi v znamenju svobodne trgovine in zaščitne carine. Zanimivo se je pri tem spomniti, da so konservativci vedno doživeli poraz, kadarkoli so se pri volitvah preveč eksponirali za protekcijonizem. Ali se jim zgodi to tudi 1. 1929., če zmaga v stranki struia notranjega ministra? Italijanski vojaški manevri Rim, 11. avgusta g. V drugi polovici tega meseca se bodo vršili v Fiemontu veliki manevri italijanske vojske, katerim bodo najbrže prisostvoval tudi krali, mmis-trski predsednik Musso-lini rn več italijanskih maršalov. Kakor se govori, bodo k manevrom pTvič po vojni p-3vabljeni tudi inozemski vojaški atašeji. «PonedeIjek» št. 33 3 Ponedeljek 13. VIII. 1928 Nadaljevanje borbe za plavalno prvenstvo Slovenije V plavalnem prvenstvu vodi Primorje. — Drugo kolo junior-skega nogometnega turnirja. — Krasen uspeh italijanske bazenske družine v Beogradu. — G. Hitzl (Rapid) teniški prvak Slovenije. V jutranjih urah včerajšnje nedelje ni kazalo, da bo vreme tekmovalcem in gledalcem naklonjeno; zato so se pojavili nekateri previdneži na prostoru celo z dežniki! Proti poldnevu pa si ie nebo zjasnilo, Helios ie zablisčal v vsej svoji avgustni krasoti in neusmiljeno žgal vse popoldne lepo število ljubljanske publike, ki si je hotela ogledati zanimivo in napeto borbo za plavalno prvenstvo. Ce so ostali dopoldne nekateri mani korajžni in vneti prijatelji naše »vodne mladine v svojem civilnem oblačilu, so se pa popoldne znebili vsi, prav vsi, nadležnih oblek m se napravili prav komodno v plavalni! kostumih. Število gledalcev je bilo za naše razmere izredno veliko. Lep del se je u taboril na Kobijevem obrežju — to je bila naša zastojn-karska mladina, k,| ima nesorazmerno več zanimanja kot denarja; kdo bi ji zameril, če izkoristi vsako priliko in se izogne blagajni? Pa tudi na prostoru LSK se je pojavila lepa četa navdušenih navijačev, ki so v poedtnih fazah borbe pokazali nenavadno količino temperamenta, moramo pa takoj pristaviti, da niso prešli dovoljenih mej. Prav impozamten je bil pogled na maso «rj»vokožcev», ki je — razvrščena vzdolž vsega tekmovalnega prostora — bodrila «svoje» in skušala nadoknaditi manjkajoče sile tekmovalcev s tem burnejšim in vehementnej-šim »navijanjem«. Tekmovanje samo se je tudi včeraj — dopoldne in popoldne — precej zavleklo. To se da vsaj deloma upravičiti s tehničnimi težko-čami, ki bodo brez dvorna izginile same po sebi, ko se bodo prenesla tekmovanja v basen. Borba je bila v vseh disciplinah zelo ostra, šlo je pač za točke! Vendar je poteklo razmeroma ■mirno in v naie.pšem redu, brez običajnih prepirov. Naknadno se je ugotovilo, da je veljalo tekmovanje juraiork na 50 m prosto že v soboto za finale in so torej rezultati: 1. Kušej (LSK) 44.2; 2. Erbežnik (P) 46.2; 3. Skuij (1) 46.4; 4. Ham (I.); 5. Kersnik (LSK); 6. Bukovec (P) definitivni. Včerajšnji rezultati so naslednji: KM) m seniiorii stransko finale; 1. Turna (P) 1.22, 2. Marc (P) 1.26. 3. Erbežnik (I.) 1.26.2, 4. Kovačie Leo (P), 5. Kramaršič (I.), 6. Payer Slavko (I.). 10<) m senijorji hrbluo 5inaie: 1. Medved (P.) 1:24.6, 2." Žirovnik (LSK) 1:25.2, 3. Pa-ver Slavko (I.) 1.36.2. 4. Kramaršič (I.), 5. Kovačič Oskar (P.), 6. Šrame! (P.). 100 m seniorke prosto finale: 1. Treo M. (P.) 1:31.4, 2. Wohlfart (I.) 1:34.4, 3. Pre-kuh F. (P.) 1:35.1, 4. Ogrin (P.), 5. Erbežnik (P.). 6. Ham (I.). 1500 m prosto senijorji: 1. Erbežnik (I.) 30:42.8, 2. Gaberšek (P.) 39:49.4, 3. Kern (P.) 32:35.2, 4. Trnkoczv (LSK). 5. Gregorič (I.), 6. Kukovec (P.). 100 m hrbtno seiiiorkc: 1. Jenko (P.) 1:38.8, 2. Erbežnik (P.) 1:45.6, 3. Jerina (P.) 4. \Vohlfart (.), 5. Košak (I.), 6. Premelč -Dacar (P.). 100 m prsno juniorji predteki: I. pred-tek: Lahajner (I.), 2. Jesih (I.), 3. Bradač (I.), 4. Mikšič (P.); II. predtek: 1. Ogrin (P.), 2. Šturm (P.), 3. Kolar (P.), 4. Payer Polde (I.). 100 m prsno juniorke predteki: I. predtek: 1. Treo (P.), 2. Wohlfart (I.), 3. Pre-kuh V. (P.), 4."Kušej (LSK); II. predtek: 1. Sever (I.), 2. Erbežnik (P.), 8. Škulj Ruda (I.), I. Jerina (P.). 100 m juniorji hrbtno iinale: 1. Žirovnik (LSK) 1:24, 2. Šturm (P.) 1:24.8, 3. Ogrin (P.) 1:29, 4. Bradač (I.). 5. Cerček (I.). 50 tn prosto juniorji: Ta točka se je dvakrat vršila — po krivdi juryje, ki ni pri prvem tekmovanju ugotovila pravilnih placementov. Ponovila se je točka na koncu, že v mraku in je ■izpadla bistveno drugače kot prvič. Rezultati: 1. Žirovnik (LSK) 32; 2. Stepišnik (1) 36.8; 3. Kolar (P); 4. Turna (P.); 5. Peče (I); 6. Dol-har (I). 100 m prosto seniorji: 1. Jenko (I) 1.15, 2. Erbežnik (I.) 1:17.8, 3. Turna (P.), 4. Medved (P.), 5. Vavpotič (I.), 6. Sramel (P.). 100 m prsno juniorji finale: 1. Ogrin (P.) 1:25.6, 2. Mikšič (P.) 1:29.8, 3. Bradač (L), 4. Jesih (I.), 5. Kolar (P.), 6. Payer Polde (I.). 100 m prsno juniorke finale: 1. Treo (P) 1:32.2, 2. Wohlfart (I.) 1:34.8, 3. Sever (I.), 4. Prekuh V. (P.), 5. Erbežnik M. (P.), 6. Škulj (I.). Štafeta 4X200 ra senijorji prosto: 1. ASK Primorje I. (Kern, Šramel, Turna, Gaberšek) 14.03, 2. Ilirija I. (Lapajne, Jesih, Erbežnik, Jenko) 14:32.4, 3. Ilirija II. 15:29, 4. Ilirija III., 5. Primorje II., 6. Primorje III. Štafeta 4X100 seniorke prosto: 1. ASK Primorje I. (Prekuh F.. Erbežnik, Ogrin, Treo) 7:29.6, 2. Ilirija I. 7:35.2. 3. ASK Primorje II. 8:18,4, 4. Ilirija II.. 5. Ilirija III. Štafeta 4X50 juniorke prosto: 1. Iliriia I. (Škulj, Zebre, Sever. Ham) 3:35, 2. ASK Primorje I. (Bukovec J., Erbežnik, Bukovec 0 rokah J. C. Lavater Da so človeške roke tako različne in tako neslične druga drugi kakor obrazi, je že davno dognana stvar, ki ne potrebuje ni-kakega dokaza. Prav tako kakor je nemogoče najti dva popolnoma si enaka obraza, je nemogoče naleteti na dvoje docela sličnih si rok pii dveh osebah. Cim sličnejši so si obrazi, tem podobnejše so roke. Kakor so vobče človeški značaji različni, tako so različni posamezni deli njihovega telesa in iz istega razloga, ki vlada njih značaj, se razlikujejo tudi njihovi udje. Ta raznolikost značaja se javlja, kakor uče izkustva, zlasti na rokah. Ona je tako mnogostranska kakor so mnogostranski od-nošaji, razmere in izpremembe rok. Tako se n. pr. jasno opaža raznolikost njihove mase, njih kosti, živcev, mišic, me« sa, njih trdnosti, barve, obrisov, njih gibkosti in pokoja, njih proporcij, dolžine in eblosti. Naravno je, da je sleherna roka v kar največji analogiji s telesom, čigar ud je (iz* vzeti so seveda izredni primeri). Kosti, živci, mišice, kri, koža roke so očividno na« daljevanje tistih kosti, živcev, mišic, tai* ste krvi in kože, ki pokriva ostalo telo. Ta-i- ta kri je v srcu, v glavi in v roki. Vsaka roka se prilega samo tistemu telesu, čigar del je, in nobenemu drugemu. Poskus lahko napraviš vsak trenutek, Al., Prekuh V.) 3:53, 3. Ilirija II. 4q:OO.S, 4. Primorje II. Štafeta 4X50 juriorji prosto: 1. Ilirija I. (Stepišnik, Pukl, Peče, Otruba) 2:40.8. 2. Primorje I. (Kukovec. Kolar Šturm, Turna Z.) 2:46.6, 3. Ilirija II.. 2:50, 4. Ilirija IIL, 5. LSK. 6. Primorje II. Skoki juniork (1 tekmovalka): 1. Wohl-fart (I.) 9 točk. Skoki juniorjev: 1. Sajovic (P.) 42.90, 2. Kukovec (P.) 42.70. 3. Otruba (I.) 42.20, 4. Longyka (I.) 37.95, 5. Žvan (I.) 37.60, 6. Cerček (I.) 28.10. Skoki seniorjev: 1. Korrlelič (L) 150.78, 2. Juntes (P.) ' 105.04, 3. Flego (I.) 103.98, 4. Žvan (I.) 90.36, 5. Kukovec (P.) 73.76. Waterpolo: ASK Primorje II. : Ilirija II. 1 : 1 (1 : 0).; ASK Primorje III. : Ilirija III. 3 : 0 (2 : 0). S tem pa tekmovanje še ni končano. Na praznik v sredo se bodo nadaljevale tekme v Waterpolo - igrah, ki pa bržkone ne bodo vplivale bistveno na doseženi placement klubov. Lahko torej smatramo, da si je Primorje ponovno priborilo plavalno prvenstvo Podrobnejše o placementu poedmih klubov bo »Jutro« poročalo na koncu tek- primerjaj tisoč rok z eno; med vsemi tisoči ni niti ene, ki bi jo lahko postavil na-mestu one prave. Toda slikarji in kiparji ipak sestavljajo homogene pojave iz vsakovrstnih idealnih delov, ki jih jim slika domišljija. Nu, torej? Dokažite nasprotno od onega, kar 'nočete dokazali. O tej homogenosti bi se dalo govoriti. Kdo naj sodi o njej? Menim, da fizijognomik in nihče drugi; fizijognomik, ki^ je harmonijo posameznih delov lelesa občutil, jo razkomadil in zopet občutil v sestavljeni celoti. A fizijognomik, baš on zaznava malone v vseh umetninah to skrpu-canost heterogenega. j-Toda kjer je ta homogenost vidna? Tam se torej ne more govoriti o krpucaniu, takrat je torej umetnik svoj original — srečno idealiziral?« Ne, le dobro ga je kopiral. Original ali ono, kar je bilo sestavljeno, je bilo analogno in se je dalo ne sicer skrpucati, pač pa sestaviti, stopiti in ugladiti, tako da nudi vtis homogenosti. Gotovo je in ne samo gotovo, nego tudi jasno, da ni mogoče ne roke, ne p^rsta iz narave prilagoditi kaki drugi rami ali roki, da bi nastala homogena celota in ne skrpucalo. Dadi je umetnost (ki vendar ni, ne sme in ne more biti nič drugega Kakor zgolj posnemanje narave) modrejša od narave, nočemo preiskovati. Umetnost, čije bistvo je v obrezovanju, okrnjenju in krpu-canju, zna seveda stvari prebeliti, in kadar je najbolj rafinirana, je to prebeljenje nezaznavno. Narava učinkuje od znotraj navzven, umetnost od zunaj navznoter. Nara- desno krilo; izvrsten je bil tudi vratar Malič, ki je imel mnogo tpžavnega dela. Prvi gol ie dosegla že v prvih minutah Reka, izravnal je Bergles s krasnim voley vzetim centrom desnega krila. V drugem polčasu je prevladala v polju taktično pravilnejša igra Ilirije, obrambi Reke pa je vedno še v zadnjem hipu uspelo preprečiti nadaljne uspehe Ilirije, dokler ni v 23. minuti spremenil Bergle« zaradi roke diktirano enajstmetrovko v zmagonosni drugi gol. — Tekmo je sodil dobro, brez kake večje napake sarv. sodnik Ahčan. V prihodnje kolo prideta torej Slavija m Ilirija, ki bosta igrali v torek ali v soboto. Ostale nogometne tekme Praga: DFC (Praga) : DFC (Ustje) 5:1 (3:2), Rapid : CAFK 7:1 (3:0). Frankfurt: Fussball-Sportveredn : Hašk 6:0. Wiesbaden: Hašk : SK Wiesbaden 5:4. Dunaj: Vienna : Hungaria 1:1 (1:0), Raoid : Hertha 4:1 (4:0), Austria : FAC 3:1 (1:1), WAC : Libertas 4:1, Wacker : Nicbofeon 3:3 (2>1). Altona: Južna Nemčija : Severna Nemčija 5:3 (3:3). Hazena Ilirija : beograjska reprezentanca 10 : 3 (4:2) Beograd, 12. avgusta. Včeraj je hazena družina ljubljanske Ilirije odigrala prvo tekmo na svoji turneji po Srbiji. Včerajšnja tekma je bila gotovo ena najtežjih na tej turneji. Nihče ni pričakoval, da bo ljubljanska družina zmagala proti beograjski reprezentanci, zlasti ker se je vtdelo, da - Ilirija ne moTe nastopiti kompletna, kljub temu je Ilirijanska družina rzvojevaia vi- soko zmago z 10:3 (4:2), kar pomeni za naš hazenski šport izreden uspeh. Tenis Teniški turnir za prvenstvo Slovenije s Prvak Karol Hitzl (Rapid). Maribor, 12. avgusta. Danes se Je zaključilo tridnevno tekmovanje za teniško prvenstvo Slovenije. Tekmovanje je priredil ISSK Maribor. Igralo se je na vseh prostorih Maribora in Rapid a. Tnrnirja se je udeležilo 56 igračev, in sicer člani ISSK Maribor, SK Rapid. SK Ptnj, TSK Ptuj, SK Celje, SK Ilirija in TKD Atena. Rezultati so bLH: Gospodje single: 1. Hitzl (Rapid). 2. Gasparin (MariboT), 3. Bergant (Maribor), 4. dr. Biancke (Rapid). Dame single: 1. Hitzl (Rapid), 2. Stergar (Maribor), 3. Babič (Maribor), 4. Scherbauan (Rapid). Gospodje v d vole: 1. HiteJ — dr. Biancke (Rapid), 2. Novak — Zaje (Atena), 3. Bergant — ZoJger (Maribor), 4. Roglič — Babič (Maribor). Dvojica mešano: 1. Hitzl — Hitzl (Rapid), 2. Stergar — Gasparin (Maribor), 3. Berec — 2oI-ger (Maribor), 4. Babič — Babič (Maribor). Sodniško nagrado je dobil g. Bergant. ★ SK Ilirija. — Redna seja klubovega predsedstva se vrši danes, v ponedeljek ob 20.30 v kavatni Evropa. Istotam točno ob 20. kratka seja načelstva nogometne sekcije. — Tajnik. SK Ilirija, nogometna sekcija. — Danes, v ponedeljek ob 18. uri trening na dva gola za I. moštvo. Točno!! — Načelnik. odnekod tiralica kriminalne policije. Policija je ' Serbina aretirala ter ga odpeljala tja, kjer je mesto za take tiče. V Gogoljevem Popis fe pustolovščine je objavil ruski list «Večerna Moskva>, ki izraža začudenje, da se^ Rusija v pogledu pustolovstva ni prnv nič spremenila od Hlestakovih časov do danes. Lisi tudi poziva ruske republike, naj se skrbno čuvajo pred globeltroterji, ki preplavljajo ves svet v tako velikem številu kakor še nikoli, sovjete na svsri. iif< Mdo orpvi'l?ii in «,.,t>-1 •• * Smeh! Krohot! Nerazdružljiva ljubljenca publike Pat in Patachon v prekrasni zimski idili Ljubav v snegu Predstave ob: 4., K>8. in 9. LJUDSKI KINO (MATICA) Telefon 2124. Zdravniške zgodbice Nedavno ie umrl znan zdravnik za ženske. o čigar ožjem področju sc krožile razne govorice. Kot oznaka te njegove speci-alitete je veljala beseda: »En sam prijem, nobne otroške postelje!« Nekoč je bil dr Tks med zastopniki oričkajočih se učenjakov, ki so želeli neko nevšečno zadevo častno poravnati. Ko so nekateri izrazili bojazen o morebitnih posledicah, ie izjavil navzo-čen šaljivec: »Nič se ne bojte .gospoda! Kamor poseže dr. Iks. ni nobenih posledic ...« ★ Zdravnika, ki si ie bil za lečenje izbral kožne bolezni kot posebnost je prijatelj vprašal, zakaj ie dal uprav tei oanugi vede prednost. Za odgovor ie dobil: »Za to imam tri tehtne vzroke. Moji pacienti me nikdar ponoči ne kličejo iz postelje, nikoli ne umro za tako bleznijo — in nikoli se je ne odkrivajo.« ★ Bolnica zabrede pomotoma k strokovnjaku za zlato žilo. Ta jame takoj po vseh pravilih preiskovati zadevni del telesa. »Gospod doktor,« jekne osupla trpinka, »'to morate imeti pa zares velik prst. mene namreč v vratu boli.« * Možak, ki ima kronično bolezen v la-sišču, se obrme na zdravnika za kožne bolezni v velemestu Da bi preprečil nadaljnje izpadanje las, dobi mazila z navodilom, nai vsako četrt leta posije kratko poročilo poleg šopka las, da bi jih strokovnjak mi-kroskopično preiskal. Stvar ie trajala leto in dan, vsakikrat je naglo sledil nov recept za mažo. V početku šestega četrtletja dospe samo še boren vzorec las s pripisom: »To je moja poslednja pošiljka, zakaj to so moji zadnji lasje.« * Virchow je pri izpitih zahteval točno določitev barve. Torej: ne rjavo, marveč sivo - rjavo, ki vleče na zelenkasto itd. Kandidatu. ki ni odgovoril do volji, ie dejal razkačen: »Kakšno barvo ima moja suknja?« Izpraševanec je prijel za suknjo, jo motril in mirno povedal: »Ko ie bila nova, ie morala biti modra « Na to ie kandidat dobro prebil izkušnio. ★ Razne kemične tvornice po Nemškem so zadnje čase jele pošiljati iečnikom pisma, ki nosijo stanovsko označbo »sečni zdravnik«. Seznam zdravnikov v Lipskem vsebuje dejanski takšne naslove. Nezadovoljen s podobnim napisom pa ie neki esku-lapovec odgovoril tvrdki tako-le: »Medtem ko se jaz sam nazivljem strokovnjaka za bolezni v ledvicah in mehurju, me vi v svojem dopisu imenujete sečnega zdravnika. Ako imate navado, da označujete strokovnjaka do vsebini ter izločkih organov, katere oni lečijo. bi me mikalo vedeti, kak* šen stanovski naziv daiete specialistom za črevesne bolezni.« Odgovora še ni... * Brezžična vest iz nebes: Profesor VVas-sermann ie srečno dospel v nebo Spustili pa sr> ca v nadzvezdne hrame stnorpv tedaj. ko se jc s podpisom obvezal, da ne bo tamkaj pri nikomer oreizkušal Wasser-mannove reakcije — ker bi se s tem utegnil kaliti Dokoi nebeških višav. FLIRT. — Namigavanja na dobre odncšaie med Ameriko in novo kitajsko vlado V ozadje preteča Japonska. movan.;. Nogomet juniorski nogometni turnir Včeraj je bilo odigrano II. kolo jimiOTSkega turnirja za prehodni pokal SK Ilirije. V Ljubljani so igrali Slavija in Mladika ter Ilirija in Reka, v Mariboru bi se morala vršiti tekma Rapid : Železničar, ki pa je bila z ozirom na sklep JNS odgodena in se vrši na praznik v sredo. Tekmi sta prinesli izvrsten šport in bi zaslužili boljšega poseta. Zlasti velja to za tekmo Ilirija : Reka, ki po lepoti in napetosti ni zaostajala za najboljšimi tekmami letošnje sezone. Rezultati se glasijo: Slavija : Mladika 3:0 (3:0). Mladika, ki si izrazito prizadeva igrati kom-binacijski nogomet in ima v svojih vrstah dober materija!, tehnično ni bila še zrela, da bi se mogla z uspehom upreti energični in hitri igri telesno mnogo močnejšega moštva Slavije. Poleg telesne premoči je pokazala Slavija tudi trezno skupno igro in povprečno iobro obvladanje žoge. Vse tri gole je dosegla Slavija v prvem polčasu, ko se Mladika še ni privadila načinu nasprotnikove igre. — Tekmo je vodil objektivno sodn. kandidat Lukežič. Ilirija : Reka 2:1 (1:1). Obe moštvi sta nastopili v dobrih sestavah, v katerih ni bilo opaziti slabih točk. Posebno Ilirija je predvedla izglajeno in smotreno skupno igro, v kateri je bil vsak posamezni igralec popolnoma na mestu. Individualno sta se iz te enajstorice vendarle dvignila centerhalf Bergles in branilec Strehovec. Reka ni postavila taiko homogenega moštva, izravnala pa je ta minus skoro docela s te-m, da je imela povprečno močnejše igralce, ki so se odlikovali z zrelo tehniko in prodornostjo. Najboljši igralec Reke je bil centerhalf Tuma, najopasnejši napadalec Japonski plavač Tsnruta. Najboljše pogoditve zmagovalcev na amsterdamski olimpiiadi Razdelitev 30 nagrad «Ponedeljka». Razpis 30 lepih nagrad »Ponedeljka« za najboljše pogoditve zmagovalnih telovadnih vrst in šampijona na amsterdamski olimpijadi je vzbudilo veliko zanimanje ne samo v sokolskih vrstah, temveč tudi med druigo napredno slovensko javnostjo. V kratkem roku od minulega ponedeljka do četrtka zvečer smo prejeli nič manj kakor 1362 odgovorov. V tem. za slovenske razmere prav lepem š/tevilu odgovorov je. prišel temeljito do veljave stari pregovor: Kolikor glav, toliko misli. Glede šampijonov ie daleko pretežna večina glasovala za Štuklja ln Primožiča, a zmagovalno vrsto so naši ocenjevalci večinoma izbirali med Čehoslovaki (okrog tri četrtine vseh odgovorov). Jugo-sloveni in Italijani. Za nrvensitvo Švicarjev so glasovali le štirje. Na drugo mesto so največ Dostavljali Jugoslovene, notem Če-hoslovake in druge. Skoro ena tretjina reševalcev ie Dravilno Dostavila Jugoslavijo na tretje mesto. Zanimivo ie tudi, da je nad Dolovioo ocenjevalcev orisodilo četrto mesto Franciji, ki ga ie res tudi dobila. Največ napačnih prerokovani je glede Italije, ki so io vsi ocenili za višje mesto, kakor ga je v resnici dosegla. Toone pogoditve celotnega rezulatta, žal. ni med vseim številom kuponov. Razume se, da smo odgovore kvalificirali predvsem po čim bližjem zadetju orvih najvažnejših mest. Potemtakem dobe nagrade po naslednjem redu: I. Kajetan Kavčič. Ljubljana; II. Rudolf Petrič, urar, Ribnica: III. Mirko Mačus, Maribor: FV. Franc Pajk. čevljarski mojster. Ivančna gorica pri Stični: V. Milan Špora, Ježica: VI. Maks Zgaga, dijak, Bitnje pri Boh. Bistrici: VII. Vilko Šval. dijak, Stična: VIII. Joško Šiška. Ljubljana; IX. Zora Druškovičeva. Slovenjgradec: X. Alojz Gnezda, strojevodja, Ljubljana; XI. do XXX.: Milan Vrezec. šol. upravitelj. Ribno; Bogdan Lipovšek. dijak. Liubljana: Stane Štrekelj, Ljubljana: Martin Juvan, Litija: Jože Svetlin. Javornik: Rihard Fa-san, Ljubljana: Božidar Vauhnik, Sv. Jakob v Siov. Goricah: Oskar Vales. Maribor: Alojz Bašin, Ljubljana: Blaž Naglic, Ljubljana: Renato Lupine. Celje: Viko Ko-ritnik. Ljubljana: M. Senčar, Ljutomer: Josip Šegula. strokovni učitelj. Celje: Stanko Dolanc, Hrastnik: Rado Počkaj. Ljubljana; Franci Lombar, Zg. Šiška; Ivo Fre-lih. Ljubljana: Vinko Unk. dijak. Gor. Šiška. Vinko Magister, Ljubljana. Nemec Rademacher, ki je že več let ve« Ijal kot najhitrejši plavač, je moral na olimpijadi doživeti svoj prvi veliki poraz. V plavanju na 200 m je podlegel Japoncu Tsuruti, ki ga kaže gornja slika, ki je pre= plaval 200 m v času 2:48.8. Tsuruti je cd začetka plaval v enakomernem tempu, do» čim se je Rademacher zanesel na končni spust, s katerim pa je prepozno pričel ter podlegel. Nesmrtni Hlestakov v boljševiški izdaji Kako je preprost ruski delavec potoval po Rusiji, vlekel za nos sovjete, igral vlogo sina brazilskega konzula, sprejemal denar, se dal častiti in slavit] — slednjič pa končal v ječi. na prvo besedo. Nihče ga ni vprašal po iz-kazilih, da, niti tega era niso vprašali, če obvlada španščino, ki bi jo kot sin brazilskega konzula oač moral govoriti. In kazan-ski sovjet je šel pustolovčiču v vsem na roko: ponudil mu je svoj avtomobil, dal mu je stanovanje in hrano v odličnem hotelu «Kazanski dvor> in celih 11 dni so ga prevažali z avtomobilom in s konji po mestu in okolici. Tatarski prosvetni komisaniat mu je celo dovolil, da si je lahko ogledal vse zgodovinske znamenitosti in mu je dal na pot spremljevalce in razkazovalca. Končno mu je osrednji izvrševalni odbor ponudil 75 rubljev podpore. Serbin jih je seveda rad sprejel in vtaknil v žep. Na dan odhoda je bil velik banket, na katerem so se člani sovieta mastili. Na tem banketu so izročili Serbinu, aarxiococooonococoao0i £ep naj bo Vaš dom! Slikarije in pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivan Košak, Bleiweisova c. št. 15. Slikarstvo in pleskarstvo. Najmodernejši vzorci. ^ Obligatni obisk na umetniški razstavi. Junak severnega tečaja n. V Kingsbayu Nobile in radiobrzojavec Biagi. Bi&gi: Brezžična brzojavka od 21. aprila, 13. ura 15 minut: Ameriški polarni letalec Wilkins je preletel severni tečaj ter je s svojim letalom srečno pristal pri Dotmans« fjordu. Nobile: Z letalom! In na tako navaden dan! Toda polet čez severni tečaj z zrako« plovom in na zgodovinski dan vojne napo« vedi — to bo junaštvo brez primere. Sicer pa, poizvedite, ako je že prišel kinoopera« ter. Ako je že tu, naj mi prinesejo gala uniformo in vsa odlikovanja. Na krovu »Italie«, kapitanova kabina Malmgreen in Nobile^ Malmgreen; Še enkrat vam rečem, da je polet v teh vremenskih razmerah na ljubo fiksni ideji velika brezvestnost in pomeni smrt netnajstih ljudi! Nobile (jezno): Kaj, vi imenujete fiksno idejo višeno misel, da je treba na zgodo* vinski dan 24. maja spustiti na severnem te« čaju zmagoslavno bandero fašizma in križ Svetega očeta? Corpo di Baccho! Vi niste vredni smrti v slavo fašizma! Zame pa bi bila največja sreča, umreti junaške smrti na večnem ledu in zaklicati v zadnjem vzdihljaju: Evviva Mussolini! Sicer pa smo za sigurno zaščito. Tu je podoba loretske Matere božje, tam posvečeni papežev križ, predvsem pa je tam na blazini moja psiea, moj največji talizman. Zaupajte moji pre* izkušenosti in mojemu vodstvu. Malmgreen (se ntieje): Vaše vodstvo! Dostikrat je že bilo moje življenje v nevar« nosti. Toda še nikdar nisem zagrešil take vratolomnosti kakor takrat, ko sem se od« ločil, da vas spremljam na poletu pod va« šim vodstvom, ki ga more rešiti le čudež. (Odide.) Nobile (škripajoč z zobmi): Očita mi ne« sposobnost! Čakaj, švedski pes, to mi boš poplačal! Odlomek iz poročila uradnega fašističnega lista 28. maja Odkar je general Nobile izvršil nesmrtno fašistično junaštvo s svojim poletom čez severni tečaj in dokazal svetu, da je za Mussolinijevo Italijo vse le igrača, še ni nobenega poročila od »Italie«. Človeštvo se boji za usodo fašističnega junaka. Vse dr« žave tekmujejo za njegovo rešitev, da bi postale vsaj malo deležne njegove slave. Toda Italija bo rešila sama svoje sinove, ali pa bodo umrli junaške smrti. Nobilov rdeči šotor na ledeni ploskvi Nobile, Zappi, Mariano. Nobile: Ali sta me razumela? živeža in obleke vama ne morem dati, toda dam va* ma Malmgreena, ki ima zlomljeno roko in toplo obleko. (Zappi in Mariano pozdravi* ta in odideta.) Nobile (sam): Ta prokleti Amundsen! Še s prstom ne gane, da bi rešil svoje stare tovariše! Na ledeni ploskvi Nolile it. njegovih pet tovarišev. Nobile: Silno me boli, da vas moram za« pustiti, toda Lundborgh hoče tako. Ima strogo povelje. Toda prisegam vam pri Mussolinijevi glavi, da ne bom miroval niti trenutek, dokler ne boste rešeni vsi. Če bo treba, pridem sam po vas. V Lundborghovem letalu Lundborgh in Nobile. Nobile: Prosil sem vsakega posameznika, pa se nihče ni hotel rešiti prvi Izjavili so, da rajši umro pred mojimi očmi, kakor pa da bi me kdo pustil na ledu. Tako sem mo« ral s težkim srcem doprinesti to žrtev. Lundborgh (ironično): Na vsem svetu ni kapitana, ki bi doprinesel tako žrtev 1 Nobile (ponosno): Kaj ne? In Amund« sen se je izgubil, pravite? Gotovo je šel na pot zopet premalo pripravljen. Sedaj bo treba še njega iskati. Lundborgh (se izkašlja). Nobilova radio brzojavka zapuščenim tovarišem Poskusite svojo srečo! Rešite se iz lastne moči v čolnih iz gumija, ki jih imate na razpolago. Ne čakajte, da pride po vas ka» ko letalo ali pa »Krasin«! Na ladji »Citta di Milano« Kapitan in Nobile. Kapitan: Poročilo je resnično. »Krasin« je rešil Viglierijevo skupino. Nobile: Strahopetci, ki jih morajo reše« vati boljševiki! Zagovarjati se bodo morali pred Ducejem, ki je zapovedal: zmaga ali smrti Kapitan: Ruski letalec Čuhnovskij trdi, da je videl, ko je letel nad Zappijem in Marianom, še tretjega moža, ki je ležal na tleh! Nobile (se smeje): Glavno je, da Malm« greena niso našli Prisegam vam, da bosta Zappi in Mariano molčala. Toda važno je to: Ko boste brezžično v zvezi z Rimom, vprašajte, ako smem vzeti denar, ki mi ga ponuja ameriško založništvo za moje spo« mine. V železniškem vagonu med Narvickora in Oslom Nobilovi tovariši, potem Nobile v gala unu formi z vsemi odlikovanji. Tovariši: Ah! Nobile: Čudno, kaj? Iz previdnosti sem pustil na »Citt& di Milano« še eno uniformo za primer, ako bi se drugi dve pokvarili. Prava sreča! Kako bi se mogel sicer poka« zati ljudem? Viglieri: General, ti si popoln! Mislil si na vse. Nobile (resno): In potem govorijo ti osli, da je bila moja ekspedicija premalo pri* pravljena! Tovariši: Evviva Nobilel Vsi: Evviva Mussolini! Vlak se je ustavil na postaji. V vagon se čujejo klici: »Malmgreen! Malmgreen!« Fašisti se stiskajo v kot. Zunaj pa vpije množica, da se zdi, kakor da bi vpilo celo« kupno človeštvo: »Malmgreen! Malmgreen! Matteotti!« Poletno prehlajenje Zakaj se moški hitreje in laglje prehlade kakor ženske 2e dolgo let ni bilo tako vročega poletja kakor letos. Vročinski val, ki ga le redko ohladi nedolžna nevihta in blagodejen dež, vlada letos skoro neomejeno, živo srebro v toplomerih se uporno drži značke 30, še pred dnevi je opoldne vladala uprav neznos* na vročina. Temperatura zraki znatno pre* sega normalno toploto telesa: kdo bi torej mogel verjeti, da se je pri taki vročini še mogoče prehladiti? In vendar: vsi zdTavni* ki, ki vodijo statistiko, soglašajo v tem, da je število prehlajenj v poslednjih tednih znatno naraslo. Vnetje vratu in nahod, bronhitis in želodč* ni ter črevesni katari se največ pojavljajo in bi jih lahko imenovali sezonske bolezni letošnjega poletja. Normalen čas za prehlajenje sta pomlad in jesen, tista dva letna časa, ko se toplota in mraz muhasto menjavata in prihaja •obleka tako pogosto v konflikt z vreme* ■nom. Mokre noge in govorjenje v mrzlem vlažnem zraku sta že od nekdaj na glasu glavnih povzročiteljev prehlada. V teh pasjih dneh sicer ne prihajata v poštev, a vendar sta nahod in angina baš zdaj v mo* di. Nujen zaključek: glavni vzrok prehlada ne more biti mrzlo vreme. To tudi potrjujejo raziskovalci severnega tečaja, med nji* mi Nansen in Shakleton, ki izrecno nava* jata, da vzlic silnemu mrazu v polarnih kra» jih nista nikdar trpela na katarih. Danes vemo, da se prehlajenja zlasti ra* do pojavi tedaj, če se vroča koža nenado* ma lokalno ali generalno ohladi. Za to je pri poletni vročini prilike več kakor dovolj, zlasti kadar se koža zaradi delovanja mišic pordeči in premoči, utegne že neznatno ©hlajenje povzročiti prehlajenje. Hitro ohla* jenje pa je spričo tropične vročine, ki nam jo naklanjata julij in avgust, ena izmed poglavitnih želj trpečega človeštva, bodisi da se že javlja v obliki hladne kopeli, hlad* ne pijače ali hladnega prepiha. Z naglo ohladitvijo pa postanejo dotlej odporne sluznice dovzetnejše za infekcijske kali; zaradi naglega ohlajenja se krvni krogotok obrne v svoji smeri, pri čemer refleksni mehanizem zoži prvotno razširjenje peri* ferne kožne celice in se jame kri kopičiti v notranjih organih. Nevarnost prehlada je akutna posebno tedaj, če se ta reflektorno nastala izprememba porazdelitve krvi v iz« vestnem času spet ne izenači in ne izravna. Bistvo utrjenja proti prehladu je ravno v tem, da je treba trenirati reflekse, kj ščitijo organizem. Profilaksa proti prehlajenju obstoji torej v treningu kožnih celic, to je v treniranju reflektorične regulacije toplote. Važen čini-teij regulacije toplote pa je znoj. Pcčasno izhlapevanje znoja pospešuje in omogoča ohlajenje, opasnost prehlada pa nastopi le tedaj, če se koža ohladi preveč iznenada. In tako smo prišli do enega iz-rr.ed najzanimivejših rezultatov, kar ji'a jo Eabeiežila statistika prelfadov letošnjega poletja : ženski spol je mnogo bolj varen pred poletnimi prehladi kot moški Kje je iskati vzrokov temu na prvi pogled nerazumljivemu pojavu? Odgovor je kaj preprost: ženske se obla- čijo mnogo bolj smotreno kakor moški. Gori in sporaj pristrižena moda, svetle, zračne oblekce, gola meča — moda golih ramen s« je že davno uveljavila — so za poletje nad vse piimerne, ker omogočajo zraku proslo pol in s tem enakomerno ohlajenje. «Krona stvarstva* pa je pod svojo nesmotreno poletno obleko stalno obdana od plahti sopaie. Platnena srajca učinkuje nalik mokri obvezi, ki se nikdar ne posuši. Naivni ljudje pričakujejo, da bodo Moško modo reformirati katederski higijeniki ali pa nemara promi-nentni zdravniki. Toda na to bodo lahko še dolgo čalvali. Sivar bi morali vzeti v -oke modni veščaki, katerih dolž:. )st je, da Moško obleko poletnemu času primerno prikroje. Ženske so v tem pogledu daleč pred nami sirotnimi moškimi. Današnja ženska moda je zdrava in po njej so si ženske hote rli nehote utrdile svoje telo. Zato je sodobna ženska mnogo manj občutljiva napram prehladu kakor moški. Prejšnje čase je bilo skoro pravilo, da si je dama po plesu nakopala vsaj nahod: ni bila vajena nenadnega ohlajenja kože, nastalega zaradi globokega dekolteja. Odkar so se pa ženske navadile, da se stalno gibljejo v izrezanih oblekah, so se tako utrdile, da v neobčutljivosti napram vremenskim prilikam lahko tekmujejo celo z mornarji. Časi se izpreminjajo ... Če se danes pelješ v vlaku in odpreš okno, si lahko uver-ien, da v sto primerih ne bo ženska položila devet in devetdeset krat, da «vleče>, temveč bo protest proti svežemu zraku izviral od moške strani. Moški smo danes v splošnem neprimerno manj utrjeni napram zračnim temperaturam kakor ženske. In za to se ima nežni spol največ zahvaliti baš svoji praktični modi. Čas bi bil, da bi se tudi škofje že sprijaznili s «pregrešno>, zgoraj in spodaj prikrajšano obleko, ki ženske mnogo bolj ščiti poletnega prehlada kakor »porhant in flanek ... še nekaj besed o hladni kopeli in o hladni pijači. Znano je, da je priporočljivo ohladiti se dodobra, preden greš po solnčni kopeli v vodo, če si nočeš nakopati nahoda. Kot osnovno navodilo naj ti služi pravilo: Prenaglo ohlajenje telesa ali posameznih aiegovih organov je onemu, ki ni treniran, lahko vzrok prehlajenja. S tem pa nikakor nočemo odsvetovati uživanja hladne pijače in sladoleda; nezmerno uživanje mrzlih pijač pa povzroči želodčni ali črevesni katar. Pozabiti pa se ne sme, da je tudi poleti dovolj drugih vzrokov za navedene bolezni, da sta nahod in angina infekcijski bolezni, ki ju ni težko nalezti, in da beseda «prehlajenje» le prevečkrat služi za izgovor za druge bolezenske vzroke. Poletno prehlajenja ima ipak tudi svoje dobre strani: vzgaja k treningu in k utrjevanju telesa, a nemara bo od njega vendarle tudi izšla pobuda za modificiranje moške mode in prilagodenje moške obleke na žensko. Morda nam bo nesrečnim zastopnikom moškega spola «sezonska» bolezen vendarle priborila gol vrat, gola ramena ia lahne do-kolenske hlačke. Upajmo! Higijeniki so uverjeni, da bi potem poletni prehladi tudi pri moških zelo, zelo popustili. Meso iz lesa Senzacijonalno odkritje nemškega učenjaka Na občnem zboru Društva nemških kemikov v Draždanih je imel dr. Bergius, slavni izumitelj ogljikove tekočine, predavanje o izpremembi lesa v prebavljive ogjikove hidrate. K ogljikovim hidratom spadajo: sladkor, škrob, klej itd. Ti ogljikovi hidrati so v živalskem telesu dobro izkoriščeni. Ker uporabljajo v Nemčiji skoraj polovico letno naraščajoče množine lesa za gorilni materijal, obstoji pomemben gospodarski problem, če se bo dalo spremeniti v les se nahajajočo staničnino v prebavljive, ogljikove hidrate. Po daljših pripravah se je posrečilo, da se je ustanovil tehnični zavod za preminian.ie lesa v prebavljive ogljikove hidrate. K indu-stralizaciji bodo prešli v najkrajšem času. Pričakovati ie že v doglednem času, da bo prevzel les v gotovem smislu nalogo žita Če bo torej les zavzel mesto žita in bo na ta način postal užiten — kakšni vidiki! Po dr. Friedrichu Bergiusu je mogoče, da se s tkz. »ogljikovo reakcijo« poseže v strukturo tvorilne substance lesa, ko se istočasno obdela skelet staničnine in se ga spremeni v prebavljive ogljikove hidrate. Ta sprememba temelji na metodi, ki sta jo iznašla že pred leti slavna monakovska učenjaka Rihard VVillsrtatter in prof. Laslo Zeichmeister. Zanimivo je, da ni industrija takrat prav nič podvzela. da bi iznajdbo tehnično izpopolnili, ker so se upirali, da bi zaradi pomanjkanja potrebnih posod operirali s koncentrirano solno kislino. Važen je bil tudi še neki drug moment, in sicer misel na učinke gospodarskega znača- ja na gospodarstvo in gotove industrije. Z odkritjem posode »Prodorit«. ki prenese kislino, se je moglo preiti sedaj k tehnični izpopolnitvi Drocesa. V bližini Ženeve je nastala tovarna, ki se bavi s pridobivanjem ogljikovih hitdratov. Za ves svet, čigar hrana obstoji večinoma iz mesa. je pridobivanje teh neizmerne važnosti. Nismo sicer še tako daleč, da bi mogli že jutri izdelovati iz jelke svinjsko mast in iz polomljenega stola pogačo, kljub temu pa gre za resen gospodarski problem, čigar pomen vsebuje za bodočnost neprecenljive vrednote. živi pokopani v spokorniških celicah V kazenskem samostanu Mar Sabi v Judovski puščavi je 80 menihov, obsojenih, da počakajo v njem svoje smrti Nov tip letala. Šest oslov je hotelo skozi razbeljeno Ju* dovsko puščavo. Zdaj po «vadiju», izsu« šeni rečni strugi doli, po vadiju gori in po« tem doli in zopet gori. Vsak je imel čutaro okoli vratu, provijantno vrečo ob strani in jezdeca za seboj. Voda v čutarah je po* stajala gorka, provijant v vrečah suh in jezdeci v sedlih omotični. Neusmiljena je puščava, večna in pusta. Orlovo gnezdo z visečimi vrtovi Arabska pripovedka pripoveduje: Nekoč je bila puščava divje smaragdno=zeleno morje. Siloviti viharji so šibali njegove valove, da so se višje dvigali kakor valovi drugih morja. Toda ljudje so bili hudobni in Allah se je razsrdil nad njimi. Med naj* večjim viharjem je dvignil roko — glej: zelene vode so postale rujav pesek, morje je okamenelo sredi viharja in iz vodenih gor so postale skale in iz vodnih globin vadiji. Jezdili smo od Jeruzalema proti vzhodu, skozi Judovsko puščavo proti Mrtvemu morju. Popoldne smo dosegli obrežje ogromne kotline. 150 m globoke, z navpič* nimi stenami «\Vadi en Nar». V desnem kotu te kotline stoji najčudovitejša stavba, ki jo je ustvarila kdaj človeška roka: or* lovo gnezdo, ki ga križajo viseči vrtovi Semiramide, pomešani z gotskimi zidovi, zelenimi kupolami, kubičnimi kamenitimi zgradbami in mogočnimi stolpi, vse skupaj obkroženo z mogočnim obzidjem. Je to «-Mar Saba», samostan v Judovski puščavi. Bil je kakor razmršen črn ptič Malo pred solnčnim zahodom smo po* trkali na ogromna vrata samostanske trd* njave. Sprva je bilo vse tiho, potem pa so se začuli koraki po neštetih stopnicah, dokler ni končno zaškripal ključ v kiju* čavnici. Počasi so se odprla vrata: mrtva* ško bled menih s črno brado, v črni, za« mazani halji, je stal pred nami in nas vprašujoče zrl. Bil je videti kakor razmr« šen, črn ptič, ki je pribežal iz svojega gnezda v to mrtvaško kotanjo. Menih je govoril le grški, dolgo časa smo mahali z rokami in skušali dopovedati, kaj hočemo. Slednjič smo smeli vstopiti, ko smo sve* čano izjavili, da ni nobene žene med na* mi, kajti ženam je vhod strogo prepove* dan. Ker pa so jeruzalemske žene rado* vedne, se dogaja, da se najbolj pogumne oblečejo v moško obleko, samo da si sme* jo ogledati domnevne čudeže judovske pu» ščave. Po labirintu stopnic gremo navzdol, od najvišje točke samostana, ki je na roba Milijoni na morskem dnu Nedaleč od irske obale leži že od 7. ma* ja 1915 na morskem dnu «Lusitania», oni morski gigant, ki ga je v začetku vojne na vožnji iz Newyorka v Liverpool torpedi* rala nemška podmornica. S 1300 potniki, ki so takrat našli smrt, se je potopil tovor, ki je obstojal deloma iz municije, deloma iz zlata v palicah. Že večkrat so mislili na to, da bi to zlato dvignili iz morja s po* močjo potapljačev, zakaj da bi ladjo samo rešili z morskega dna, pač ni mogoče pri* čakovati. Leta 1923 je italijanski inženjer grof Carlo Zanardi iznašel patent, po kate* rem bi naj bilo potapljačem mogoče delati celo v takih globinah, ki so se dozdaj zdele nedosegljive. Zanardi je zatrjeval, da bi se po njegovem izumu dali dvigniti tudi zlati zakladi «Lusitanije», ki leži, kakor domne« vajo, kakih 60 metrov pod morsko gladino. Do izvršitve tega načrta pa ni prišlo. Zdaj čitamo, da se hoče spraviti na delo neka ameriška ekspedicija, ki je baje opremlje* na z najmodernejšimi aparati za potaplja* če. Potopljeni »Laurentic« Ameriško ekspedicijo je za to delo opo* gumil uspeh, dosežen pri dviganju angle* škega parnika «Laurentic», ki je bil torpe* diran v januarju 1917 takisto na irski obali. Na «Laurenticu», ki je hotel v začetku 1927 odpluti v Ameriko, je bilo za okroglo 6 mi* lijonov funtov nekovanega zlata (prilično za 1,7 milijarde Din). Razen tega zlata, ki je bil v zabojih, je bilo še za milijon fun« tov srebra v novcih po dva šilinga. Nem» ška podmornica je ladjo torpedirala kakih 20 km od Lough*Smillyja. Takoj po kon« čani vojni je dala britska admiraliteta po« topljeno ladjo preiskati, da*li bi je ne bilo mogoče dvigniti iz morja. In res se je le» ta 1918. posrečilo spraviti na suho 60 palic zlata, od katerih je vsaka tehtala po 14 do 28 funtov in je vredna 28 do 40 tisoč mark. Toda zaradi morskih tokov in struj se je lega ladje tako izpremenila, da je bilo po« tapljačem vedno težje priti do zlata. Vrhu tega je voda razdejala zaboje in njih vsebi« na se je pomešala z blatom. Slednjič so na nerazumljiv način pod vodo eksplodirala razstreljiva, tako da se je lega ladje vnovič izpremenila. Zaradi vseh navedenih težkoč so leta 1919. mogli dvigniti le osem palic zlata. Vse leto 1920 so porabili samo za to, kotline, pa do najnižjega zidu, ki se dviga Ie nekaj metrov nad dolino. Kamenite stopnice v neskončni vrsti, ki vodijo v vrtoglavo globino. Vedno znova gremo preko teras, na kateri so urejeni mali vr* tovi in ki se potem, ko dospemo še nižje, izkažejo kot strehe neštetih kubičnih hi* šic, v katerih stanujejo menihi. Vedno znova srečujemo menihe z bledimi, brez« krvnimi, od pomanjkanja izdolbljenimi li* ci in mrzličnimi očmi. Vsi so podobni raz* mršenim ptičem, ko čepe pred svojimi ce* licami. Solnce neusmiljeno pripeka; mrt* vaško tiho je okoli nas. Le tu in tam za* slišimo litanije meniha, ki moli v svoji celici. Hiša prokletih nekdaj in sedaj Mar Saba je danes kazenski samostan. S trpljenja polno otožnostjo narave v tej pe* klenski luknji se druži kruta usoda izgnanih in prokletih, ki si niso sami izbrali obupne samote Judovske puščave in morajo ven* darle živeti v njej do konca svojega življe* nja. Molijo, poste se in koprne po smrti, ki jih reši tega prokletstva, obenem pa s skromnimi porcijami vise na tem smrti po» dobnem življenju, ki itak ne traja dolgo v tej klimi, pri tem načinu življenja; to je usoda 80 menihov v grškem kazenskem sa« mostanu Mar Sabi. Poprej je bilo drugače. Tu so se vršili boji in kjer so ti, ima življenje smisel, celo v kotlin., zapuščeni od Boga, kakor je ta v Judovski puščavi: boji proti Saracenom, ki so samostan v teku stoletij vedno znova razdejali, menihe pobili, dokler ni, vedno znova zgrajen, dobil sedanji trdnjavski zna* čaj. Mnoge s strašno nazornostjo naslikane freske pričajo, kako so se krvoločni Sara* ceni kopali v krvi ubogih menihov, in v neki votlini kažejo celo ob plapolajoči sve* či režeče se mrtvsške lobanje onih muče* nikov. Samostan je v V. stoletju ustanovil sv. Evtimius, njegov učenec sv. Sabas, po ka» terem je samostan imenovan, mu je sledil z več svojimi privrženci v njegovo puščav« sko samoto. Od takrat obstoji zgodovina samostana iz rušenja in grajenja, uničenja in vstajenja, monotono, kakor je monoton puščavski pesek. Nekoč je bila puščava zeleni ocean — se* daj je morje peska. Nekoč so prebivali v Mar Sabi borci, mučeniki, sedaj je kazen* ski samostan prokletih. Nedoumljiva je mi* sel, da ni nobene rešitve za žive pokopane — le neusmiljena smrt je, kateri so bliže z vsakim vzklikom «mea kulpa», ki ga še* petajo njihove brezkrvne ustnice. da so natančno določili lego ladje, na kar so 1. 1921 dvignili nadaljnih 30 palic. Električna »sulica« Tedaj je neki angleški profesor izumil elektrotehničen aparat, ki znatno olajšu* je dela pri dviganju tovorov s potopljenih ladij. Potapljači so dobili na poseben na* čin skonstruirane sulice, s katerimi so mo* gli preiskati pesek in blato, ki je pokrivalo potopljeno ladjo. Na krovu rešilne ladje je bil nameščen galvanometer, ki je bil z ži* cami spojen s potapljalčevimi sulicami. Ce se je potapljač s sulico približal zlatim palicam, se je to takoj zaznalo na odklonu galvanometra. Potapljač je potem takoj do« bil z rešilne ladje sporočilo, kje naj išče zlato. Ko so spravili zlate, ki je sedem let ležalo na morskem dnu, na suho, je bilo zlato bolj podobno zarjavelim kosom žele« za. Na ta način se je posrečilo L 1922 spra« viti 899, naslednje leto pa celo 1050 palic zlata z morskega dna in jih predati angle« ški banki. Na enak način so spravili iz peska in blata milijon srebrnih novcev po 2 šilinga. Zlato španske »armade« Prvi poskusi za dviganje potopljenih zakladov iz morskih globin pa ne segajo samo nazaj v povojno dobo. Sicer je res, da nikdar prej v nobenih vojnah ni bilo potopljenih toliko zakladov in bogastva, kakor baš za svetovne vojne, toda tudi v prejšnjih časih je morje pogoltnilo razme« roma veliko imetja. Na ladjah španske ar« made so bili veliki zakladi zlata, ki so se« veda potem, ko je britsko brodovje poto« pilo armado, izginili na morskem dnu. To se je zgodilo pred več kot 300 leti v tober« moryskem zalivu. Ladja je bila lesena in je seveda že davno razpadla. Leta 1910 pa je neki inženjer jel misliti na to, kako bi se dali ti zakladi dvigniti. Spustili so na morsko dno mogočne črpalke, s katerimi so blato in pesek dvignili v višino in ga presejall skozi velika rešeta. Tako so našli razne ostanke španskega orožja, zarjavele žeblje, ukrivljene kose ladje in tudi mnogo španskih zlatih tolarjev. Za veselice, plese in slične prireditve izdeluje vabila, leteče, lepake, plesne rede itd. okusno in po najnižji ceni Narodna tiskarna v Ljubljani Mednarodno sporazumevanje Sir Friderick Bridge, slavni organist westmin6terske opatije, je bil s svojim prijateljem, romanopiscem Jamesom L. Playerjem v Rusiji. Ogledala sta si Mo« skvo ter se hotela odpeljati v Petrograd, kjer bi se imel vršiti Bridgeov koncert. Sijajna arhitektura Moskve ju je tako očarala, da sta pozabila na čas. Ko je Pla« yer pogledal na uro, sta imela samo še tri« deset minut časa pred odhodom vlaka. Ko sta našla izvoščka, nista vedela, ka* ko bi povedala, naj ju hitro pelje na ko« lodvor. Rus ni znal angleški, Angleža pa ne ruski. — Veš kaj, je rekel pisatelj, ti posne* maj lokomotivo, jaz pa bom dal zname« nje za odhod in žvižgal. To bo vendar razumel! Kakor rečeno, tako storjeno. Plaver je žvižgal, da mu je pohajala sa» pa ter je neprestano dajal znamenja za odhod. Sir Bridge pa je pihal s polnimi pljučami: pfff... pfff... Izvošček se je smejal, zmajeval z glavo ter jima z roko pokazal, naj sedeta v voz. Kočija je oddrdrala. Po petnajstih minu« tah se je ustavila in potnika sta se globoko oddahnila. — Čestitam, je rekel Bridge svojemu pri* jatelju. Ti si prebrisan! Rešena sva! — Kaj to! Popolnoma enostavno. Kočija se je ustavila pred umobolnicol Pasja noč Igralec Alfred Braun v Potsdamu ima tri pse in zelo nervoznega soseda, ki ni mogel strpeti laježa in je igralca tožil, da bi sodniki igralčevim psom prepovedali to lajanje vsaj ponoči. Vsaka stranka si je najela kar po dva advokata in ni nič čudnega, da je nastala iz same na sebi priproste zadeve skrajno zamotana načelna zadeva. Tako je začel trditi eden izmed obeh tožiteljevih odvetnikov, da je treba vzeti vso stvar s stališča, ali sme kakršnakoli oseba biti v svo-jjih privatnih pravicah tako brezobzirna, da bi zaradi takšnih pravic še bolj trpeli živci že itak živčno izmučenega duševnega delavca. Med privatne pravice kakšnega človeka spada n. pr. tudi ta. da smejo njegovi psi lajati. Sodnik se je trudil, da bi obe stranki spravil in že se mu je skoraj posrečilo, ko je nastopil tožencev zagovornik s kočljivim vprašanjem, ali sme morda tožitelj zahtevati odpravo psov sploh. Po zakonu nima te pravice, a če te pravice nima, tedaj ne more niti zahtevati, da bi se odpravilo pasje lajanje, kajti celo zakon dovoljuje ljudem, da puste svojim psom lajati, kolikor se jim ljubi, a tem se ljubi tudi samo po sebi, kakor je sodišču in splošnosti dobro znano. Potem je nastopil spet tožiteljev odvetnik. Rekel je, da če obstoji po zakonu «noč sodne eksekucije», ki traja od 9. zvečer do 4. zjutraj, ali cnoč najemam, ki traja od 11. zvečer do 7. zjutraj, tedaj bi morali uvesti tudi epasjo noč», istotako od 11. zvečer do 7. zjutraj), med katero bi bilo psom prepovedano lajati, brez posebnega vzroka. Ubogi sodnik, ki je moral najti pravo odločitev med vsemi temi stališči in predlogi, je pripomnil, da je celo sam pisal svojo doktorsko disertacijo o vprašanju «pasje noči>, a vendar ni stvar tako preprosta. Odvisna je namreč od psov, ne od ljudi. To so uvideli tudi advokati obeh strank, ki so sprejeli brez nadaljnjega oklevanja ponude-no poravnavo. Nato so se zmenili, da se bodo sestali in se pomenili o uresničenju tiste idejie o 1, kako pa naj bom srečen, ko sem pred zoro srečal popa,< 6e odreže sin ter se izmuzne v hišo. Tolažba roditelja Ponoči zboli Vukovemu prijatelju sin, 6 katerem je bilo znano, da se ne odlikuje bogve s kakšno pametjo. Prijatelj odide k Vuku, da ga prebudi ter prosi pomoči. Ko se Vuk pojavi pri oknu in vpraša: >Kaj je? Kakšna nesreča se je zgodila?« mu prijatelj veli, naj gre takoj z njim na dom, češ, da mu je sin nevarno bolan. >A kaj mu je?« — »Hudo vročino ima in venomer blede. Bojim se, da je vnetje možganov.« — »Tega se ne boj, saj veš, da tvoj sin nima možganov, c Tablo in kredo Neki dan, ko se je bolezen že močno razmahnila, svetuje lečnik vladiki Arseniju ▼ Budimu, naj pazi na svoje grlo in čim manj govori. >Tablo in kredo!< zapove šepetaje škof svojemu postrežniku. In pravijo, da posih-dob ni več izrekel niti besedice. Ponedeljkov' listek Čudna zgodba Ivan Dobravec XIV. Ko sem bil že daleč sredi mesta, sem pričel razmišljati, kaj naj bi prav za prav pomenilo, da so me tako nenadoma poklicali domov. In kdo jim je povedal. da sem v kavarni? In zal:aj sta me pozvala baš na moj dom? Saj bi bilo bolje in bliže, iko b) priše: k njim. zlasti ako je zadeva nujna! In nujna :e brezdvomno, sicer ne bi rekla gospa, da moram priti takoj.. . Gotovo gre za Lijo, sem zaključil svoje razmišljanje in hitel dalje. Hitel? Da hitel, čeprav sem bil silno utrujen. Moja telesna izmučenost je že davno presegla duševno utrujenost. Bil sem podoben človeku, ki se premika le še zato, ker je v njem še nekaj moči, ki si mora izčrpati.. „ Poleg vsega pa se je skrb za Lijo, za njeno usodo umaknila neki brezbrižnosti, ki je sličila bolj otopelosti nego re-signaciji. Ravno tako nisem mogel več misliti na Julija in še manj na njegov zločin. Sel sem naravnost proti domu. Pripravljen na vse. Tudi na skrajne posledice. Ko sem krenil v ulico svojega stanovanja, sem instinktivno posegel v žep, da pripravim ključ. Istočasno sem se oziral po ulici vse do stanovanja, ne bi Ii opazil kje zdravnika in njegove žene. Nisem ju videl. Najbrže me čakata na terasi, sem mislil in pretipaval žepe. Ključev nikjer! Kako to?... Izgubil jih menda nisem. Slišal bi, ako bi bili izpadli! Rabil jih tudi nisem. Torej? Navzlic vznemirjenosti sem šel naprej in gledal neprestano na okna mojega stanovanja, ker se mi je zdelo, kakor da bi bil videl na enem premikajočo se | glavo. Prav za prav se mi niti zdelo ni, ampak sem bil uverjen, da se ne motim, čeprav nisem mogel razumeti, kako je to mogoče. Cestna svetilka nasproti hiši je dovolj močna, da bi se nil mogel motiti. Sicer pa — ali ni okno odprto?... Razširil sem korake in že sem bil pred hišo. Tudi na terasi nobenega. In okno napol odprto! Sedaj mi je bilo naenkrat jasno. Gospod in gospa sta me iskala — seveda, saj sta bila ob nedeljah že ponovno pri meni na obisku — in našla stanovanje odprto. Ker me ni bilo, sta bila tako prijazna in sta me poklicala... Kljub tej sigurnosti sem vstopil v stanovanje precej vznemirjen. Vrata so bila nezaklenjena in samo priprta. Sicer pa ie bilo vse temno. Prižgal sem luč v predsobi. Vse kakor običajno. Čudno! Zakaj nista prižgala luči vsaj v sobi? Odprl sem naglo vrata v prvo sobo. Stoječ na pragu sem jo razsvetlil... Za pisalno mizo je sedela v žlvordeči domači halji — Lija. | Še ozrla se ni. In jaz sem stal pri vratih nepremično in brez besede... — Kje vendar hodite? Prižgala je svetilko na mizi in me pogledala. — Kaj je z vami? — Lija. Lija! — Saj niste jezni? — Lija? — Povejte po resnici! — Zakaj bi bil jezen? — Zakaj? Zakaj?... — Razumem. Še malo ne. Vstala je in mi podala roko. — O, Lija! Nisem mislil... — Cesa niste mislili? — Da vas najdem.. tu... pri meni... po vsem tem, kar se je zgodilo... Nasmejala se je in rekla: — Vidite, tako se godi pozabljivemu Človeku! In povedala mi je, da sem pozabil ključe pri njej, to je, da so mi izpadli na divanu in da jih je opazila šele po dolgem času. — In vi ste prišli sem? — Kakor vidite! I — In kje so... (imenoval sem zdravnika in njegovo ženo). — Kako naj vem to jaz? Ko sem ji povedal, da me je zdravnikova žena nujno poklicala domov, se je glasno nasmejala: — Ali res? Jedva je izrekla svoje začudenje, sem se spomnil, da je bil oni tuji in vendar tako znani glas na telefonu — njen. In smejala sva se oba. — Ves dan vas kličem zaman... Kje ste vendar bili? — Kje?... — Vse vam bom povedala, če boste iskreni. — No, potem pa kar začnite! Moral sem sesti, tako sem bil truden. — Videti je. kakor da bi se vrnili izpod ... — Skoraj imate prav. — Torej začnite! In povedal sem ji vse po pravici in resnici. Ko sem končal, se je stisnila k meni in rekla: — Vedela sem, da me imate radi! Da, vedela je in cendar se je motila.. edeljek"! milG£, BftOšUftč. ČAiOPiSE, VSA-£OVi*STNE TISKOVINE ZA DRUŠTVA, POSETNICE, OSMRTNICE I.T.D. I.T.D. IZDELUJE LIČNO, HITRO IN POCENI NARODNA TISKARNA s UUBLJAN1 KNAFtOVA UUCA STEV 5 Posezijske cene sivih m dra^ čevfljev Din 189 Krekov trg SpeciJ -!ni artistični atelje za črko» slikarstvo PRISTOUIBRICELJ fPJJANA Resi jeva cesta §t. 4 — I MESTNI TRG STEV. 15 rvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic LIŠEJE VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO« T1PIJE, IZDELUJE PO PRED* LOŽENIH RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI 4L1 VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGG6RAFIKA, Ljubljana TISKOVNA iN ZALOŽNA DRUŽBA S O.«. 8V. PETRA NASL « Naznanilo otvoritve trgovine. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, oa sem otvonl v novi palači Pokojninskega zavoda, Miklošičeva cesta 32. moderno opn mljeno trgovino z delikatesnim, špecerijskim in kolonijalnim blagom Skrbel bodem, da bo v zalogi vedno sveže in dobro blago po konkurenčnih cenah m solidna postrežba. Na željo dostavljam tudi na dom, potujočemu občinstvu pa tudi na kolodvor. Za obilen obisk se najvljudneje priporočam F. R. Kovačič. 9636 Vreče qgt« m rabljene vwb ▼nt ter juto za embalažo ima v • d o o * taleffi Mirko Mlakar luhl|:in? hroU, ood zelo ugodnim* oo,-o --1. -----—--------------- .ZZJr=====--i' ..... i i T— ii ■ --- Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnik ar, urejuje ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d d », ojcd predstavnik Fran Jeieršek, vsi « Ljubljani