ŠE NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI V TURIZMU IN GOSTINSTVU
»Drive in« restavracije ob naših avtocestah?
Promet na naših avtocestah je zlasti v sczoni zgoščen zaradi priliva turistov. Vsem turistom pa je skupno, da se jim mudi na dlj, kjer imajo večinoma že plača-ne rezervadje.
Zamislimo si položaj turista v tranzitu, ki potuje skazi naše kreje na oddih. Če-prav je verjetno odpotoval pravočasno, se mu na poti mudi, saj ga na kraju potovanja čaka rezcrviran hotel, kjer bo v mini obe-doval in se odpočil. Kaj pa, da bi se spoto-
ma ustavil? Res, da je toplo kosilo več vredno od hladnega narezka. Toda treba je zapustiti avtocesto in se odpeljati v ne-kaj kilometrov oddaljeni kraj, nato poi-skati parkirni prostor in primerno resta-vracijo ter obedovati. To pa lahko vzame tudi 2 ali 3 ure dragocenega časa in med-tem je lahko že blizu cilja.         '      .
Za to, da turisti v tranzitu potujejo mi-mo nas in ne potrošijo nekaj svojih deviz,
čeprav bi to želeli, pa smo krivi mi, ker ne znamo dovolj prisluhniti zahtevam potni-kov na avtocesti, ki žele ob najmanjši za-mudi časa obedovati in okrepčati se in čimpreje nadaljevati vožnjo.
Kaj je »drive in« restavracija?
Dobesedno prevedeno, to je restavraci-ja, kamor se potnik pripelje z avtomobi-lom. Običajno so to provizorične restavra-cije, ki so odprte le v sezoni.
Te restavracije, za potnike v tranzitu, so vedno postavljene ob avtocesti. Zidanih objektov je malo ali jih sploh ni, ker se lahko uporabljajo provizoriji. V bistvu gre za ograjen prostor z mnogimi parkirnimi prostori ter z uvozom in izvozom na avto-cesto. Potnik, ki se pripelje na dovozni poti z avtoceste, pri vhodu prejme jedilnik, odnosno seznam turističnih menujev. Al-koholnih pijač ni na seznamu in jih ni
možno dobiti. Gost nato vozi avto do parkirnega prostora, kjer parkira, a ne za-pusti vozila. Parkinti prostori so razpore-jeni vzdolž lesenih hodnikov, ki so nekaj centimetrov dvignjeni od tal in po katerih hostese pripeljejo na servirnih vozičkih hrano. Ko se je gost odločil za menu, prižge luči avtomobila, kar je znak za ho-steso, da prevzame naročilo in servira hra-no. Hostesa servira obed v kovinskih koša-ricah, ki zelo spominjajo na nakupovalne
košarice v supermarketih in te košarice obeša na zunanje strani oken avtomobilov, gostom pa izroči pladnje. Gostje obeduje-jo kar v svojih avtomobilih. Hrano si servi-rajo sami in jo jemljejo skozi avtomobil-sko okno iz košaric. Ko gostje končajo z obedom, dajo zopet znak hostesi z lučmi avtomobila. Hostesa pobere košarice in pladnje ter izstavi račun. Običajno se po-ravna račun pri blagajni, ki je postavljena pri izvozu iz restavracije na avtocesto.
Lokacija teh restavracij je v bližini črpalk odn. blizu odcepov avtoceste. Večje restavracije imajo še pred uvozom znak ali semafor, kjer sveti rdeča luč, kadar so vsa parkirna mesta v restavraciji zasederia.
Te restavracije so pogostejše na ameri-škem kontinentu. Od tam izvira tudi ime teh restavracij. To pa ne pomeni, da bi morali slepo uvajati tujke v naš jezik. Me-nim, da je dovolj, da že imamo »market«-e in »hot dog«-e in ni treba,da dobimo še
»drive in«-e. Pa tudi samo z lepim sloven-skim izrazom ne bi bilo dovolj pomagano, saj turisti v tranzitu verjetno našega jezika dovolj ne poznajo.
Zato pride v poštev predvsem znak, ki mora informirati turista:
-  Da gre za restavracije.
-  Da so restavracije namenjene avto-mobilistom.
-  Da gre tudi za parkiranje.
Morda bi bilo dovolj, da bi napis »resta-vracija« opremili z znaki za smer vožnje in za parkiranje.
Pomen teh restavradj
V prvi vrsti je pomembno poudariti, da te restavracije zahtevajo relativno zelo malo investicijskih sredstev. Nujno potre-ben je le ustrezno urejen in tlakovan par-kirni prostor s primerno razporejenimi hodniki odnosno koridorji. Nekateri ob-jekli za pripravo hrane, ki jo je treba le pogreti in pripraviti za serviranje ter hi-gienski prostori, so lahko le provizoriji.
Z uvajanjem teh restavracij bi turistom v tranzitu ugodili z možnostjo toplega obroka ob minimalni zamudi časa.
Te restavracije bi bile pomembne tudi v širšem merilu, saj bi prispevale k boljši in celoviti turistični uslugi, kar bi pomenilo točko več v mednarodni konkurenci na področju turizma.
ING. MARUAN ŽIGON